Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 31.	V Ljubljani, dne 10. novembra 1926.	VIII. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani.
Cena posamezne št. 1*50 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40' — Polletna naročnina . . . . „ 20'— Četrtletna naročnina. . . . „ 10"— Za inozemstvo je dodati poštnino. —"	Oglasi po ceniku. ==
Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno trankirane. Rokopise je adreslrati le na urednika.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Nov naskok.
Zagrebške »Novosti« pišejo v posled- ! njih številkah iz meseca oktobra, da na- j merava (po informacijah iz Sarajeva, kjer se tiska novi finančni zakon) vlada uzakoniti naslednje dobrote za državne 'nameščence: 1.) Kdor nima s 1. aprilom 1927 deset efektivnih službenih let, se lahko odpusti s trimesečno odpravnino; 2.) pravica do penzije pripada po 20 službenih letih; 3.) službena doba se podaljša na 35, odnosno na 40 let; 4.) osebne draginjske doklade se znižajo od 25 do 50 od sto.
Ali naj zapišemo še kaj drugega? Menimo, da ni potrebno. Črke, in naj so še tako debele, so za zaspance mrtve.
Vprašanje tovarišem na vest.
Ali ima vsak tovariš «Naš glas»? Ali agitiramo dovolj za naše glasilo? Kaj si storil tekom leta za list in kaj boš ob novem letu? Ali ne bi organizirali v vsakem uradu malo poverjeništvo' za nabiranje naročnikov?
In to poverjeništvo bi pobralo drž. prispevke za tinto in peresa, za naročnino kar v naprej. Koliko bi se tebi to poznalo, ko moraš itak kupiti vse iz svojega? Nič! Koliko bi se poznalo «Našemu glasu»? Preračunaj!
Ali veš, da javnost sodi moč gibanja Po obliki in vsebini lista, ki gibanje zastopa, da javnost sodi moč organizacije Po njenem tisku?
Vse to veš, zabavljaš čez svoje razmere in naročuješ liste, ki so ti po svojem cilju in vsebini sovražni ali vsaj tuji!
Vsakemu /svoje, ampak tudi v ttem oziru se moramo temeljito poboljšati!
Najprej mora vsak državni namešCe-nec imeti uradniško glasilo!
Do novega leta imamo še dovolj časa, da stvar organiziramo in Izvedemo!
Značaj in strankarstvo.
Zgodilo se je, da je prijatelj, ki mi je do-ber m skrbi,, da bi ne trpel škode na vesti, Prihitel na cesti za menoj in Skoraj brez sape vprašal: »Kaj pa značaj? Mislim: stranka ln značaj?« Možu se je videlo, da mu gre vprašanje od srca in da sem mu dolžan od-ovoriti. Rekel sem mu: »Kaj je stranka? ranka bi morala 'biti v svojem idealnem po-
zivu plemenito sredstvo za dosego tega ali onega političnega cilja ali ciljev. V dosego teh ciljev se zbero ljudje in stvorijo stranko. Če nimaš stranke, ki ti je popolnoma v vi ozirih všeč, poizkušaš to v najbolj simpatični stranki uveljaviti: če pa vidiš, da stranka po svojem programu, ipo svoji sestavi, po svoji odvisnosti od volilcev cilja, ki bi ga ti rad, doseči ne mara ali celo ne more, moraš reči: ostajam pri tej stranki1, ki mi je najbolj simpatična, dokller ne bo stranke, ki bo mogla in hotela in po svojem bistvu morala uveljavljati moje cilje.
Kadar taka stranka nastopi, potem doživiš notranje zadoščenje, da je stranka, ki tvoje ideje zagovarja, toda obenem tudi vprašanje o značajnosti. Ampak to vprašanje o značajnosti ima zame drugo smer nego pa tvoje. To vprašanje je hujše od tvojega.
Oba, prijatelj, sva državna nameščenca! Kako moreš spraviti v sklad s svojo vestjo, če podpiraš .stranko, ki radi svojega volil-stva ali svojih bank ne more zagovarjati politike konsumenta, kako voliti kandidate one stranke, ki uradništvo denuncira, preganja, mu grozi, mu očita, da preveč obremenjuje državni proračun, kako ono stranko, 'ki po vsej svoji tradiciji smatra državnega name-ščeca za svojega sovražnika ali pa slepo izvršilno orodje za vsako politično svinjarijo, pa se zmerom skrije za uradništvo, če ji očitajo nekorektnost. Ali moreš po svoji vesti biti volilec stranke, ki s svojo uradniško politiko ruši srednji stan, ruši kulturo, proletarizira in usužnjuje ali pa korumpira svojo inteligenco. To mi odgovori, ali .je to značajnost! Ti spoznaš, da za tvoj stan obstoječe stranke ali ne morejo ali nočejo delati; ti spoznaš, da gredo velike državne in narodne, družabne in družinske vrednote po zlu radi obstoječe uradniške politike, pa imaš kljub temu še pomislek o značajnosti.
Ti spoznaš v vlaku, da se voziš v Trst mesto v Zagreb, in imaš pomisleke o značajnosti in se ne presedeš in rajši plačuješ kazen za svojo vožnjo. Pa te 'bolan otrok čaka v Zagrebu in ne v Trstu! Saj radi tega ni treba, da sovražiš pot proti Trstu, če se presedeš, ko veš, da drugače ne prideš do svojega cilja.
In zapomni si, prijatelj, veruj mi, da za javnega nameščenca rti druge poti, da dvigne svoj ugled in Stan in tako reši velike kulturne in .človeške vrednote današnji družbi tn državi, kakor pot v lasto stranko!«
Duh zanikanja.
«Prouči maj se tudi uspeh za slučaj splošne absentadje pri prihodnjih dre. volitvah». Peta točka resolucije učiteljev ptujskega sreza.
Dovolite, da povem k tej resoluciji svoje mnenje. V tej resoluciji je duh zanikanja in
zaraditega sem postal nanjo pozoren, kajti duh zanikanja je najbolj navaren hudič.
Pri vsakem dejanju in nehanju se moram, če pametno mislim in se borim za stanovske interese, vprašati, ali bo to koristilo in komu. Osebno sem vobče proti negativnemu delu in pasivnosti in smatram negativno samo za taktično sredstvo, v skrajni sili, ki pa ni zmerom na mestu.
Recimo, da se vse drž. uslužbenstvo abstinira od drž. volitev. Kaj pridobi! Ničesar! Izgubi pa vse, še tiste male postojanke, ki jih ima zaraditega, ker se politične stranke takega štrajka boje. Če štrajk napoveš, padejo vsi obziri. Ti si pa naenkrat brez vsakega orožja, ker si najvažnejše vrgel v vodo, to je volilni glas za svojega uradniškega zastopnika.
Ako državni uslužbenec sam ne misli na svojo politično delegacijo, na svojo osamosvojitev v javnih zastopih, kjer to gre, potem ne sme drezati v postoječe razmere, potem mora javno priznati, da je za to nesposoben in da je vse prav, kar z njim počenjajo.
O cagovcih pa je baje stari S uk 1 je povedal svojo temeljito sodbo in obsodbo: »Gagovec še ni nikoli pri lepi punci spal!«	—^a.
Zidanje stanovanj.
Hvalevredni načrt g. sedanjega vladnega komisarja, vladnegasvetnika Mencingerja, potrjen pred kratkim še celo po vesteh v nekem dnevniku, da se za sličen načrt zanima neka bančna skupina, mi dokazuje, da moja misel ni brez jedra. Misel namreč, kako nai bi se reševala stanovanjska kriza v naši državi, predvsem pa v šlovenških mestih.
V dosedanjih načrtih namreč nisem zasledil glavnega momenta, ki naj bi vodil vse te talko širokopotezne akcije. To je namreč osebni moment! Vsak človek, ki ima družino, si ne želi samo stanovanja, temveč lastno hišo. In tisti, ki bi omogočil hišo brezdomcev, ki ne morejo priti drugače do hiše, ka-koi da jo odplačujejo v primernih obrokih, ta bi rešil marsikatero družabno in kulturno vrednoto.
Za to sem si izmislil sledečo kombinacijo:
Občina vzame zidanje takih družinskih hiš v svoje roke.
Zato mora imeti kapital. Ce bi se še stvorila v ta namen zveza mest v Sloveniji, bi lahko tako močan faktor najel po ceni inozemsko ali pa tuzemsko posojilo — na to posojilo bi se izdale loterijske obligacije. To ni nič ' novega, to je že načrt, ki 'ga bodo prav in po vrednosti ocenili še le čez leta, načrt g. vlad. svetnika Mencingerja.
Na ta načrt bi navezal zidanje hiše proti polic?. To tudi ni nič novega. Länderbank, se mi zdi, je tako zidala pred vojno. Občina sezida hišo, ki jo izroči kupcu (ali pa tudi najemniku), obenem pa ga zavaruje za vred-
nost hiše in obdrži njegovo polico. Za 80— 100.000 Din bi se v veliki režiji mogla postaviti že lepa enodružinska hiša. Zavarovalnina za polico na 30 letno doživetje ali smrt znaša okoli 3000 Din. Mislim, da bi se dala dobiti Še ugodnejša tarifa! Ker se posojilo amortizira z loterijskimi obligacijami in bi z njim ne maral pri občini delati dobička, bi poleg zavarovalnine naložil lastniku še mal mesečen amortizacijski znesek. Naplačila za hišo od njega ne bi sprejel, toda predočil bi mu, da podpira samega sebe, če kupi loterijske obligacije. In bi zidal zaenkrat v Ljubljani 300—400 hiš, v Mariboru 150—200 hiš itd. Če lastnik hiše umre, vnovčim polico, hiša pa ostane družini. Če bi lastnik ne maral več plačevati police, potem mu hišo odvzamem in polico dam odkupiti. Če bi lastnik plačevati ne mogel, potem bi moral take primere na kakšen način bodisi podzavarovati aili pa vkalkulirati pri zidanju.
Važno je pri tem, da občine same ne bi špekulirale na dobiček iz zidanja samega (kakor bodo bančne skupine, če se ga lotijo), ker bi imele dobiček že pri obligacijah, pri delavcih, ki bi1 zidali, pri obrokih, kil bi se vplačevali skoji 11 mesecev, dočim bi jih same izplačale šele koncem leta itd. Občine same bi se ne pustile odirati po podjetnikih, one morejo priti do stavbišč po ceni potom agrarne reforme. Velike občine že imajo svoj aparat, ki bi lahko vodil vsa ta dela, napravil načrte, odpadle bi takse in komisijski stroški itd.
To je načrt v grobih potezah. To sem sporočil tovarišem zaradi tega, da pomislijo, kako smo interesiram na upravi občin! Kombinacije s tem še niso izčrpane.	—a.
Kamen namesto kruha.
Državna uprava se jako rada ponaša, da je dober plačnik. Kako dobro in točno pa res . plačuje, to čutijo pred Leta že prosijoniatdgodgodgodgodgodgodgo vsem državni uslužbenci na lastni koži. Leta že prosijo in čakajo, da se jim izplačajo dolžne razlike, toda zaman. Vse tozadevne prošnje je rešila kratkomalo z redukcijo prejemkov in uradniškega staleža; torej namesto zaprošenega kruha, dobili so prosilci kamen. Ker se je prva redukcija brez posebnega hrupa mirno in dobro obnesla, se že šušlja o večji in občutljivejši klofuti, kar o 50 do 60 odstotkih, s katero naj se javne nameščence nagradi za njihovo inteligenco in patriotizem. Velemožna gospoda menda res hoče že v itak siromašnem uradništvu vzgojiti brezpravni in najbednejši proletarijat. Svoje dolgove, posebno one stare iz partije 55. kvi-tira drž. uprava kar največ podomače z znano krilatico »kadar bo kredit«. Ta partija je ograjena z neprodornim plotom te krilatice in že 7 'let spi pod varno zaščito finančnega ministrstva in njegove delegacije. Bog ne daj, da bi si kdo drznil sitnariti- in dramiti mirno njeno spanje s prošnjami in urgencami. Seveda izgovor na kredit je samo običajna pretveza, s katero se izplačilo razlik in drugih dolgov ■ zavlačuje. Vsak dolg pač mora biti plačan, tak je nravni zakon, ki naj velja tudi za državno upravo, drugače je slaba odgojiteljica podanikom. Kaj bi neki rekla državna uprava davkoplačevalcu, ki bi se morebiti izgovarjal, da nima za plačilo davka kredita (denarja)? V odgovor mu kratkomalo pošlje eksekutorja, ki mu zarubi, če tudi zadnji rep v hlevu. Sicer pa režim lahko brez kredita razsiplje težke milijone za to, kar mu je všeč.
Kadar so prazne blagajne in suha korita, zapoje plat zvona o štedenju. Seveda s šte-denjem naj se tudi zopet prične pri državnem nameščencu, torej zopet pri repu, namesto pri glavi. Gospoda, bili bi že vendar resni in ne ribarite po suhem; na kopnem ni
rib! Ukinite nekaj nepotrebnih ministrstev in dnevnice brezdelavnim poslancem, oddajte odijozne dispozicijske fonde v občekorist-ne namene, pobijte korupcijo, pa imate kmalu mastno milijardo pri rokah. Muhe lovite, pa vam uhajajo sloni. Galama (vpitje) o štedenju je pač le slepilo in goli humbug. Žlice nam štejete, očitate kavo, celo šminko, napuh, potratnost in zna bog, kaj še vse ter tako demagoško .ščuvate na nas seljake in druge stanove, pa vam končno kamen, ki ga nam silite namesto kruha, lahko postane kamen, nad katerim se bodete spodtaknili in — padli.
Slovenija v nevarnosti!
Državni nameščenci živimo in umiramo med ljudstvom, čigar blagor je naš spas in čigar revščina je naša propast. Ker naši vodilni politični dnevniki niso prinesli članke o strašni nesreči, ki se pripravlja nad Slovenijo, ga objavljamo v informacijo drž. nameščencem mi. Eto, kaj je napisal minister g. dr. Krajač v »Domu«, glavnemu glasniku HSS! Navajamo samo najvažnejše odstavke:
»O nas Hrvatih, še več pa o Srbih, se govori in piše, da nismo nikaki štedljivci, niti tedaj, če smo dobri delavci. To je tem hujše, ker se v to veruje prav posebno med našo inteligenco, ki ne šamo, da rada govori, da je naš narod len, nego še bolj trobi, da naš narod ne zna in da noče štediti!. To ni resnica, nego je resnica, da je našemu narodu težko in včasih nemogoče štediti in to iz sledečih razlogov:
Naš narod je v ogromni večini kmet in poljedelec. On torej ne prejema redno plače za svoj trud, recimo vsak teden ali vsak mesec. Naš narod prejema svojo plačo v onem, kar mu zemlja rodi, kar mu zraste in kar si pr igo ji. Obenem je treba to sedaj ono prodati, to pa je zelo težko in traja dolgo časa. Cim kmet nekaj proda, posčbno še za večjo vsoto, že tudi ve, kam mora vse to dati in denar se redko pri njem ogreje. Kmet si misli: Za tako kratek čas se ne izplača iti nekam v mesto, k neznanim ljudem, v neznano banko ter jim zaupati svoj denar za male obresti in mogoče še celo v nesigurne roke.
Oni naši kmetje pa, ki redno zaslužijo in delajo za denar, to so zlasti naši ljudje v Ameriki, ti so štedljivi in še kako. Koliko milijonov so že poslali samo za davke, koliko za odplačilo dolgov in koliko za nakup zemlje, za popravila in za 'gradnjo hiš ter gospodarskih zgradb. Zato je izmed vseh udomačenih predsodkov mogoče najbolj neutemeljen ta, da naš narod noče in ne zna štediti, Zadostuje pogled v bilance naših denarnih zavodov, da se takoj uverimo, da pride na stotine milijonov ravno od naših ubožnih ljudi, od služinčadi, od malih obrtnikov in malih trgovcev, od delavcev in od naših kmetov, ki so v Ameriki. Ravno javljajo iz Šibenika, da imajo samo tamkajšnji kmetje v Slavenski banki dva in pol milijona dinarjev vlog. Za hrvatsko Primorje vemo, da imajo ravno naši ubogi ljudje na desetine milijonov naloženih v banki za Primorje, istotako se ve, da ima Srbska zemljoradni-ška banka gotovo skoro vse vloge od srbskih kmetov iz Amerike. No, glej, nesreče: Vsi trije denarni zavodi, kakor Srbska zem-Ijoradniška banka in banka za Primorje in Slavenska banka bi morale bankrotirati, propasti, z njimi bi pa propadlo okrog 250 milijonov dinarjev pravega ubožnega denarja. To se ne sme pripetiti in to ni težko preprečiti.
Da vso stvar dobro razumemo in zrelo presodimo, moramo najprej pogledati, kolike so vloge in kolika je pasiva teh bank, potem kako je strašno drago in dolgotrajno kon-kurzno postopanje in potem še, kako se more rešiti vsa ta ogromna narodna imovina z
I enim samim kratkim • zakonom, ki ga more j skleniti Narodna skupščina v enem ali dveh dneh in s katerim se more zaustaviti prava in do sedaj nepredvidena katastrofa v našem narodnem gospodarstvu.
Od večjih bank, ki so ustavile plačila, ima Srbska zemljoradniška banka v Beogradu 32,000.000 (dvaintrideset milijonov dinarjev!) vlog, večinoma pravoslavnih kmetov iz Hercegovino in Boke Kotorske, ki delajo v Ameriki; Banka in hranilnica za Primorje 28 milijonov vlog, ravno tako v znatni meri najsi-romašnejših naših ljudi, ki so živeli in sl z muko služili denar v Ameriki in Slavenska banka, kjer kontokorenti (tekoči računi) in vloge .po dosedanjih podatkih dosegajo 250 milijonov dinarjev.
Vsi ti vlagatelji bi mogli doseči iz imovine dotične banke sorazmeroma visok odstotek svojih vlog, ako se prihranijo dragoceni sodni in odvetniški stroški konkurza in če se onemogoči dolgotrajno postopanje, ki ga predpisuje današnji konkurzni red. Ako pride do konkurza(»bankrota«), bo imovina v »e h bank raznešena, znaten del odpade na stroške in nikdar ne bo kraja postopanju, dokler bo le količkaj denarja v »konkurzni masi«. Za dokaz so prav škandalozni primeri iz najnovejše sodobne prakse v Srbiji in Vojvodini, odkjer so mi sporočili slučaj, da sta se celo v naprej dogovorila sodnik in advokat o razdelitvi konkurznih stroškov med seboj, kar pa je bilo v zadnjem času preprečeno.
Konkurz Slavenske banke v Zagrebu, ki je prejela večino svojih vlog iz Slovenije, bo pomenil verjetno tudi konkurze mnogoštevilnih malih hranilnic v Sloveniji, kj so vlagale svoj denar pri Slavenski banki, to bi dovedlo do propasti malega človeka v Sloveniji in bi ga popolnoma podvrglo gospodarskemu vplivu Dunaja in Trsta, torej Nemcev in Italijanov. Kaj pomeni v takem slučaju Sloveniji naše politično ujedinjenje in osvo-bojenje?
Iz vseh teh razlogov in da se uspešno prepreči gospodarski polom v naši zemlji in edino s tega razloga, ki je za mene edino merodajen, smatram za potrebno uajodloč-nejšo akcijo za uvedbo izboljšane prisilne poravnave na strogo omejenem polju samo onih denarnih zavodov, ki prejemajo vloge od občinstva, tako da po tem zakonu zamore odločiti večina vlagateljev s svojim glasovanjem, kako naj se z najmanjšimi stroški in v najkrajšem času zadosti vsem terjatvam iz imetka dotične Lanke.
Kdor se temu protivi, ta niti malo ne razume te stvari ali pa mu ni niti malo do tega, da se naš narod in naša država že enkrat gospodarsko opomore in dvigne.«
Pravica držav, uslužbencev do odškodnine.
(Nadaljevanje.)
Vidjeli smo, da je prije bio drž. službenik vezan samo na stanovitost, koja mu je 'Več u nap red bila odredjena, dakle ograničenost. Danas to jest iza čl. 260- financ, zakona nastupila je ■ za njega neograničenost. Ovlašten je tražiti sve ono što može i na što ima pravo. Istaknuti ćemo samo najglavnije točke u tome pogledu i to:
a)	Naknada	odštete	za povredu	u	tijelu;
b)	Naknada	odštete	u osobnoj slobodi;
c)	Naknada	odštete u poštenju;
d)	Naknada	odštete	u imovini.
ad a) Pri naknadi odštete pri tjelesnoj povredi dužan je oštetioc naknaditi troškove za liječenje povredjene osobe, kuda spadaju troškovi liječnika, apoteka, podvorbe oštećene-ga, troški bolje hrane koju mora oštećeni eventualno da prima, troškovi kupaka, masaže i t. d. Nadalje mu pripada naknada za
izinaklu zaslugu za vrijeme bolesti i to u koliko -je prikraćen spram čl. 111. odnosno 112. činovničkog izakona. Nadalje naknadu za zaslugu, koju če oštećenik riješiti u budupe i to bude H za rad postao nesposoban. Ovo se može ustanoviti samo sa vještacima. Može se -naime desiti, da služibenik uslijed ozlede izgubi potpunoma sluh, vid iti dar govora ili koje od uda, kojim je faktično vršio zvanje, to po čl. 31. budgetskih dvanaestina nije jošte navršio 15 godina službe, a postao je za vršenje službe nesposoban. U takovome slučaju če ga država jednostavno otpustiti. Oštečenik če u takovom slučaju morati naknaditi svu izmaklu buduČu zaslužbu, a to iz potpuno opravdanog razloga, jer se naknada štete sastoji u tome, da se povrati -povredjenoga u prijašnje stanje ili ako već tome nije moguće udovoljiti u cijelosti, a ono barem u plaćanju procjenbene vrijednosti.
Napokon mu pripada i naknada za pretrpljene bolove. Da^se to uzmogne ustanoviti objektivno, valja se obazirati ne samo na stepen ozlede, na imovinske odnošaje samo« ga ozleditelja (oštetioca). Na ovo zbog toga, što naknada štete za bolove, ima faktično narav pokore ili prave privatne kazne.
Ako • je oštečenik žensko biće može nastupiti -i na-grdjenje u tijelu. Ovakovo nagr-djenje se doduše ne da procijeniti u novcu, nu zato ali pripada takovoj osebi naknada za izmaklu dobit, jer prijeti pogibao umanjenje udatbene sigurnosti. U tom pogledu dalo bi se posebno veoma mnogo pisati, pak si to pravo pridržajcrno posebno obraditi.
-Nadalje pripada pravo na alimentaciju; to jest uzdržavanje žene i djece ako je nastupila smrt oštećenoga, koji nije jošte imao pravo na mirovinu. Ako je taj (oštećenik) bio moguće braniteljem i kojega colaterala odnosno aseedenba (pod pogranične odnosno uz-larne loze), tada pripada i ovima pravo na alimentaciju od oštetitelja, isto tako kao i nezakonitoj (vanbračnoj) djeci oštećenoga.
ad b) Naknada štete o osobnoj slobodi.
Sve što je do sada govoreno o naknadi štete, valja i -za ovu naknadu dakako ako je dokazana. Ako je predležala kakova zlopat-nja, tada pristoji i -za to svaka odšteta.
ad c) Naknada odštete za povredu u poštenju.
Povreda poštenja jest kažnjivo samo na izričiti zahtjev povredjenoga, koji se zove Privatni tužitelj. U dosljednosti toga moči će se pri riješavanju toga pitanja na prvom mestu osortati na kaznenu osuddu, jer nije isključena mogućnost, da je ftri riješenju pitanja krivnje moguće riješeno i pitanje naknade štete, kako se to vrlo često dešava pri riješavanju pitanja krivnje o tjelesnoj povredi. Uvredi je svrha nanijeti nekomc štetu bilo uia kakove vrste. Ako joj je baš to svrha, onda ima govora i o naknadi odštete. Najslavnije jest pri tome pitanju, da se ustanovi, da je povredjeni doista pretrpio štetu poči« njenom uvredom nekakovu izvjesnu štetu u svojoj imovini. Gdje toga ne ima, tada ne ima niti govora o kakovoj naknadi odštete. Mu to se opet ne može sastojati i u tome, da Povrijedjeni nije zadobio promaknuće u viši stepen plaće ili dapače u viši čin baš zbog Počinjene mu povrede u poštenju. U takovo« 016 će slučaju oštećeni dokazati tu štetu, pak ee mu se bez bojazni i dopitati.
ad d) Naknadjenje oštete u Imovini.
* u nije nikada mogao drž. službenik, koji Je bio povrijedjen u imovini, tražiti blagodat zadnjeg pasusa čl. 137. čin. zak. gradj. reda. ^mgao je samo ustati protiv fiscusa za otš'te-u onda, ako mu je bila šteta u imovini nanesena po državnome organu. Dakle tu je bio izjednačen ostalim gradjanima.
Pita se ali, kakova se tu otšteta može tra-
Na-jprije moramo istaknuti, što Če to reći »vrijednost«. Gradja-nski zakon veli, da vrijednost stvari znači ustanoviti cijenu dotičnoj stvari, to jest procijeniti je. Vrijednost ali može biti trojaka i to uredna izvanredna i od osobite naklonosti.
Pod urednom vrijednoSpu razumijevamo onu, koju neka stvar ima u prometu prema koristi, koju ona daje u stanovitome mjestu i vremenu, ili drugačije to je ona vrijednost, koja je ustanovljena po sasma objektivnome 'mjerilu, ne -gledajući pri tome na osobite koristi, koje bi mogla ta -stvar doprinijeti stanovitoj osobi.
Izvanredna vrijednost je ona, koja se tome protivno opredeljuje, dakle ona koja se opredeljuje , po subjektivnome mjerilu i to gledam na samu imovinsku korist, koju ona (stvar) pruža stanovitoj osobi.
Od osobito naklonosti vrijednost jest pako ona, koju imade stvar za stanovitu osobu i to Obzirom na osobitu naklonost, simpatiju, čuvstvo, koje dotična osoba za nju goji (sim« patiše) ali pri tome ne pruža kakove veće ko« risti imovinske nego li svakome drugome, na primjer poklonjeni prsten.
Zakon izričito veli, ako je tko oštećen u svojoj imovini navlaš ili po tudjoj nemarno« sti, da taj ima pravo iskati takodjer i izma« klu dobit, a tako i vrijednost od osobite na« klonosti. Time je jasno samim zakonom re= čeno, da oštećeniku pristoji pravo tražiti pu« nu i potpunu oštetu, koju dakako mora i do« kazati, jer bez toga ne ima ništa.
Kada sve ovo pregledamo, vidimo, da je kud i kamo bolji položaj drž. službenika nakon čl. 260. financ, -zakona, nego li je bio prije dok je postojao i izadnji pasus čl. 13. čin. zak. i to samo za one, koji su čl. 31. budget. dvanajstina sa 1. dec. 1925. već navršili -deset godina državne službe. Za ove stoga, što u devedeset i devet slučajeva ostaje i dalje državni službenik u službi.
Za one pako, koje je stigao mač čl. 31. budgetskih dvanajstina -jest posljedica nakon čl. 260 financ, zakona iz god. 1926. mnogo gora. Prijeti naime pogibao, da će država takovog službenika, koji je osakajćen, jednostavno napustiti to jest da pe razriješiti s njim službovni odnošaj.
Nu i -položaj svakog dotičnog službenika pa bio on zaštićen od čl. 31 budget. dvanajstina izvrgnut je pogibelji u slučaju kada šteta nastane uslijed neodoljive sile — vis major. Pod vis major razumijevamo svaki onaj do-gadjaj, koji se nije mogao otkloniti urednim i ražboritim ljudskim uredbama, a koji -je nastao uslijed prirode odnosno i ljudskih djela, koja se nijesu -mogla predvidjeti, a ni otkloniti. Ako dakle nastane po drž. službenika dok je bio u vršenju svoga zvanja, takovim doga-djajem šteta, tada je po jasnome slovu čl. 137 čin. zak. bio barem donekle -zaštićen jer je profitirao u najgorem slučaju barem 10 god. službe. Dapače onaj koji je imao te-kar 5—6 god. službe, takodjer je bolje prošao, jer ne samo da mu se je računalo ovo vrijeme, vejć je jošte dobio 10 god. više. Toga danas više neima. U takovim slučajevima ne može drž. -službenik kao ni ostali gradjani tražiti kakovu naknadu štete.
Kada ali uvažimo, da su slučajevi vis major doista veoma rijetki, tada baš ni u kojem 'slučaju ne treba, da žalimo za nestankom poslednjeg pasusa čl. 137. čin. -zak.
(Konec.)
Razširjajte
„Naš Glas“!
Politična osamosvojitev drž. nameščencev.
Sproženi pokret o osamosvojitvi je našel v »Poštnem Glasniku« št. 20 od 15. oktobra 1926 krepkega zagovornika. Poslušajmo, kaj in kako piše v tem listu »Joja« o tej zamisli po uvodnih besedah:
». . . Parola pa- je danes) aamo ena: jiroč z javkanjem, stran tabele in statistike, v koš s spomenicami in resolucijami, na kol jerobe vseh vrst! Postavimo se na lastne noge, osamosvojimo se stanovsko, strokovno in politično! Državni uslužbenec je preizkusil teh osem let po prevratu že vse vlade in vse politične stranke. Bridko preizkusil. Osel gre dvakrat na led, pravijo. Dobro, državni uslužbenec je šel dvanajstkrat in mislimo, da je to dovolj tudi za jugoslovanskega državnega uslužbenca-, ki je model kulturnosti in patriotizma. Vsak od nas — razen političnih koritarjev — je moral v teh osmih letih do dna spoznati ogabno igro vseh političnih strank brez izjeme z državnimi uslužbenci. Ostudno tako, da je moral vsak uvideven človek spoznati, da je politika res vlačuga in da se državni uslužbenec, ki se s to vlačugo peča, umaže in onesnaži. Poudarjam: vse politične stranke brez izjeme. Zato se še najbolj pazi pred onimi priganjači iz lastnih vrst, ki ti rišejo kako stranko, da je tista zaščitnica uradniških interesov in da je nekako vzela patent na uradniške glasove. Pazi se, tam nemara najbolj smrdi.
V teh obupnih časih, ko stoji državno usluž-benstvo tik pred bankrotom, je odjeknil iz vrst drž. uslužbencev klic: vrzimo stran gada, ki ga redimo na lastnih prsih, otresimo se političnih strank in si ustanovimo lastno parlamentarno zastopstvo I Hvala Bogu, zadnji čas je bil. Še so med nami ljudje, ki imajo zdrave, nezastrupljene nazore. Vprašanje je sedaj le, koliko je med nami že tako zastrupljenih in s političnim blatom že tako obkidanih, da ta klic ne bo prodrl do njih. V pravcu osamosvojitve državnih uslužbencev je storil prvi korak stan, katerega so njegovi od politike zaslepljeni voditelji najbolj globoko pogreznili v politično blato. To so jugoslovanski učitelji. Kakor ni noben greh tako velik, da bi ne bila milost božja še večja, tako se je ta stan, ki je bil od vseh stanov drž. uslužbencev najgloblje v gnojnici, najprej in najvišje dvignil. Seveda ne vsi in vseh pri nobenem pokretu treba ni. Drugi Mic pa je izšel v člankih glasila O. Z. »Naš Glas«, ki jih je spisal znani »a—«. Njegovi članki »Kakšen bodi naš protest« (»Naš Glas« št. 21 od 31. julija T926), »Lasten dnevnik« (1. c. štev. 22. od 10. avgusta 1926) in »Samo korak naprej« (1. c. štev. 26 od 20. septembra 1926) ne smejo ostati glas vpijočega v puščavi. Za organizacijo poštarjev lahko izjavim, da je ta parola njeno geslo in njen cilj.
Da ne ostane samo pri besedah, je storila Zveza poštnih organizacij za Slovenijo prvi korak. Povabila je moralno in številčno najmočnejši slovenski organizaciji državnih nameščencev, to je Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev in Udruženje jugoslovenskih učiteljev na skupni sestanek, da dado voditelji imenovanih treh »druženj, ki zastopajo dve tretjini drž. na ineščcneev v Sloveniji, pravce bodočemu udejstvovanju drž. uslužbencev in njihovih organizacij. Ker tako ne more in ne sme dalje iti, naj se vse staro in življenja nezmožno likvidira-, pa ustvari nova fronta. Ali in kakšne sadove prinese ta akcija, pokaže najbližja: bodočnost.«
Vestnik.
A11 naj Izstopimo iz kulturnih društev? Kakor znano, je poslalo poverjeništvo UJU Ljub-
Ijana vsem učiteljskim društvom okrožnico, ki je v njii stavljeno tudi vprašanje glede pristopa k O. Z. in izstopa iz drugih društev. Značilen odgovor, kj ga je poslalo laško učiteljstvo, pona-tiskujemo iz iUč. tovariša št. 11.
«(Učiteljsko društvo za laški okraj, jzb o Rijoče dne 16. oktobra 1926, je zastopalo z ozirom na dopis odnosno okrožnico UJU poverjeništvo Ljubljana z dne 31. avgusta 1926 sledeče stališče:
Ad 1. Popolni umik učiteljstva iz javnega življenja odnosno izstop iz vseh kulturnih, karitativnih, političnih in športnih društev bi sicer skoro gotovo značil najradikalnejše sredstvo za predramljeni e javnosti našim eksistenčnim interesom in vprašanjem v prilog, vendar pa se kaže, da za precejšen del učiteljstva in drugih javnih -nameščencev še niso zrela tla za te vrste protipokreta jn brezizjemno solidarnost i v akciji. Vsled zgrešene stanovsko-politične ideologije se učiteljstvo zadnje leto oklepa bolj strank nego svojih organizacij in cvete ta slabost na jugu in vzhodu menda še bolj kot pri nas v Sloveniji. Ponos, discipliniranost in zaupanje v samega sebe bo pri javnem nameščencu treba šele vzgojiti. Ker nam sklep o izstopu ne nudi jamstva za solidarno izvedbo res od strani vsega učiteljstva, sklenejo zborovalci, da se v tem vsakemu prepusti prosta volja.
Ad 2. Glede vstopa vsega članstva v O. Z. se društvo v načelu sicer strinja, vendar pa mu je na tem, da zadevo izvede poverjeništvo UJU kot tako — kakor hitro mu dojdejo potrebne izjave od vseh 32 društev. S številčno večino izjav naj mu bo podano polnomočje za prijavo korporativnega pristopa vsega slov. UJU članstva, kar edino bi zaleglo in imponiralo. Mnenje manjšine -bi se moralo v tem slučaju ukloniti stališču večine. Sploh je delovati z vsemi silami na to, da se ustvari čimprej sindikalna unija vseli državnih nameščencev z -glavnim pravcem odporne borbenosti zoper eksistenčno in politič-
no davljenje, ki mu je javni nameščenec v naši državi izpostavljen.
iNajumestnejša bi bila depolitizacija uradni-štva v tem smislu, kakor je izvedena pni orožnikih, častnikih in sploh armadi. Uradnik naj služi državi in nikomur drugemu. Aktivna volilna pravica je zanj usodno zlo, glede pasivne pa je vsakdo vezan v prvi vrsti na interese stranke m se ne mara nikdo eksponirati za svoje sodruge, kdor se je enkrat preril do sklede, iz katere sc dobro zajema. Sploh pa parlamentarci ne morejo uspešno zastopati naših interesov, ker so pravzaprav 'zastopniki davkoplačevalcev lin ne nas — kot »davkožrcev«.
Kaj premore solidarnost, se je pokazalo v avstrijski republiki, kjer so dosegli državni nameščenci znatno povišanje svojih prejemkov zbog svoje strumno delujoče organizacije, v kateri so organizirani vsj od A do Z. Vzgledujmo sc!
Nov stanovanjski zakon je bil izglasovan 19. oktobra od vladne večine, ki je kratko in malo zavrgla vse izpreminjevalne predloge opozicije. Srednji stan, po večini uradništvo, ostane zaščiten glede najemnin v stanovanjih do štirih sob še i nadalje, glede rekvizicij pa samo do il. maja. Po 1. maju se bodo stanovanja rekvirirala samo -a premeščene državne nameščence. Več pove Ur. list.
Za »Tiskovni sklad« »Našega Glasa« je
daroval na prošnjo g. -Viktoria Kumra g. dr. Lu-dovik Grobelnik, notar v -Ribnici, znesek 60 Din. Srčna hvala g. darovalcu, kakor tudi g. tovarišu (Kumru, ki naj ga izvolijo drugi tovariši posnemati in -pri vsaki priliki agitirati za naše glasilo.	Uprava.
Ustnica uredništva.
O. iF. V. Lož. Za odgovor je tisk predrag. Obrnite se na svoje društvo.
QQQ0Q0BQ00Q0GQ00
tinderiveed
pisalni stoj je dosegel svetovni sloves, nad 2,000.000 strojev v prometu in rabi.
LUD. BARAGA, Ljubljana,
Šelenburgova ulica 6.	Telefon 980.
E3BQ000BBBBEIE3E30B0
TOVARNA ČEVLJEV PETER KOZINA & KOMP. izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme te najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana, Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica; Zagreb, Račkova ulica 3; Beograd, Knez MJhaj-lova ulica 4.
^TOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXÄOOOOOOCXXXXXX»
Neprekosljivi so le
EXCELLA
šivalni stroji
Nedosežni v konstrukciji in materbalu. Izredno nizke cene.
Oglejte si jih pred nakupom!
J. GOREČ, Ljubljana
(palača L-ub. kreditne banke.
Specijalna trgovina itetankiti izdelkov
priporoča tudi svojo veliko izbiro spominskih izdelkov, galanterijo In parfumerijo
M. Mihelič
Ljubljana, Šelenburgova ul.
Cenejše kot pri
razprodajah
*e dobi vsakovrstno manufakturno blagp pri
J. TRPIN, Maribor
Glavni trg Štev. 17.
Tajvetln izMra
razglednic in pisemskega papirja v trgovini s papirjem
Ivan Gajšek nasL
Ljubljana, Sv. Petra c- 2.
I
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“.
Kdor podpira nas, tega podpirajmo ml I
Ivan Perdan nasledniki, Ljubljana
Veletrgovina kolonljalnega in špecerijskega blaga. Glavni založnik Ciril in Metodov h vžigalic.
Najnižje dnevne cene!	Postrežba točna in solidna.
Priporočamo
II
A. Šinkovec nasl. K. Soss
Ljubljana, Mestni trg štev. 18,19
L. Mikuš
Ljubljane, «Bitnilig 15.
priporoča svojo zalog»
dežnikov ter sprehajalnih palic
Popravila se Izvršnjejo točno in solidno
Najboljši
šivalni stroji in kolesa edino le
kip Petelinu
znamka
GiUmeiio Feniks
za rodbino, obrt In industrijo
Ljubljana
kliio Pithnongi ipomnlU Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija
Delavnica za popravila.
Na veliko	Telefon 913	Na malo
ZADRUŽNA BANKA V LJUBLJANI
Aleksandrova cesta	Aleksandrova cesta
se priporoča za vse finančne transakcije v tu In Inozemstvu. — Sprejema hranilne vloge na knjižice In na tekočem računu. — Oddaja srečke državne razredne loterije.
f e Uflmanvi Vam nucl* najsolidnejši vir nakupa perila, opreme nevest, V« J« ncmicmn,	novorojenčkov, perja in modnih potrebščin.
Ljubljana	PredtiskarUa modernih rožnih del.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.