DIMNIKARSTVO LJUBLJANA NAŠIM BRALCEM
Posledice priključitve etažnih centralnih  kurilnih naprav na opečne dimne tuljave
Današnji razvoj gradbeništva in strojništva zahteva podrobno ob-delavo kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav. Že ob gradnji teh naprav pa je potrebno načrtovanje vzdrževanja ter odpravljanja raznovrstnih napak, ki se često pojavljajo pri novogradnji ali adapta-ciji na zgradbah in kotlovnicah, ob raznih preureditvah in novih priključkih kurilnih naprav na že obstoječe dimne tuljave. Za pra' vilno delovanje kurilne naprave je pomembno, da ima zgrajeno ustrezno dimno tuljavo, ki je odporna proti kislinam.
V vcčini primerov uporabniki ku-rilnih in dimovodnih naprav brez ved-nosti hišnega sveta, požarne inšpek-cije in dimnikarske organizacije prik-ljučujejo razne kurilnc naprave na že obstoječe dimne tuljave.
Poslcdica takšnih nestrokovnih priključitev je siabše dclovanje ku-rilne napravc, zadimljenje in zaplinjc-njc stanovanjskih cnot v višji ali nižji etaži, prekomerna zasmolitev dimne
tuljave, pojav katranskih madežev in razpad dimne tuljave.
Na dimne tuljave, ki so zidane in opečne opeke premera 14x14 ali 14x16 cm ni dovoljeno priključevati etažnih centralnih kurilnih naprav, trajnožarečili in oljnih kurilnih na-prav. Posledica priključevanja takšnih kuriinih naprav na opečnc dimne tu-ljave ali betonske je, da se začne dimna tuljava proti ustju dimnika raz-
krajati oziroma razpadati. V večini primerov nastajajo katranskj madeži na dimni tuljavi, ki se zaradi težnosti preraika navzdol. Zaradi teh okvar kurilna naprava obratuje z manjšo močjo. To obratovanje je ppvezano z pripiranjem dovoda zraka, kar pov-zroča nepopolno zgorevanje, dclno suho destilacijo premoga, katerega de-rivat je katran, ki se ugotovi v dimni tuljavi, v zgornjih plasieh pa prihaja prenizka tempcratura izhodnih pli-nov, zato nastaja rosenje dimne tu-ljave in nastanek katranskih madežcv. Ncizgoreli anhidridi žveplaste in žve-plene kisline (SO2 in SO3) v dimni tuljavi s kondenzno vlago ustvarjajo obe kislini, ki še dodatno razkrajata večino gradbenega materiala, kar pov-zroča popoln razpad dimnika.
Proizvajalci etažnih centralnih ku-rilnih naprav in trajnožamih peči na
tržišče plasirajo svoje izdelke, vendar bodočira kupcem ne svetujejo, na kakšno dimno tuljavo lahko priklju-čijo takšne kurilne naprave. Takšne kurilne naprave imajo sicer ekono-mično izkoriščanje goriva, opečne dimne tuliave pa niso primerne za takšne kurilne napravc, ker niso od-porne proti kJslini.
Poškodb opečnih dimnih tuljav, pojava katrana, zadimljenja in zapli-nienja načclno ni pričakovati v enem letu (lahko pa tudi) vsekakor pa bo do teh poškodb prišlo, kar je ugotovleno ne samo v Sloveniji ampak tudi v dru-gih republikah.
Opcčni dimniki so namenjeni za priklučitev kurilnih naprav, ki imajo princip kurjenja (lončene, kraljica, Ludz peči, zidani in železni štedil-niki).
Dimnikarskj dclavci v večini pri-merov nc vedo, kaj uporabnik stano-vanja priključuje na dimno tuljavo. Uporabnik nas pokliče šele tedaj, ko kurilna naprava ne deluje dobro ozi-roma je dimna tuljava v takšnem sta-nju, da žc ogroža požarno in drugo varnost v zgradbi.          se nadaljuje)