St 5. V Gorici, 30. januvarja 1891. S Te3<*i „3«$a" ixKsjp. ;i«ak »«t«k ia toi at paati prajar s« ali t ftorici n» Ann poiiljaaa; Vie let* . . . . f. 4. P»l lets.....„ 2. Cetrrt teta . . . . „ I. Pri oEnanUihin tako tudi pri „po tanieah" »e plain}* za navadfru tristop »»» mto? S kr. tt at r'ska 1 kr*( 7 „ „ „ ,. 2 -• ,» .t » „ 3 „ Zar«Lacrk# p© progtoru. SOČA Palawan* iUrjIke HMi^^ 8 kr. t to|i«kfrn|o»h: nt.lUrMi **« in t Kjmskji ulicL ' *•";" V . " Dopiai naj t^oJUjajf ttaift'ltn, narocninapa mpr*T#»tT« »Btfm<** Mi. laAj>niki;tNUrnVy;S^i" '™4,'1« Rokopigi te ne vratajt; 4>piikim dovolj utkfoojenem n^mskeni listu to I« dogo.tbo ix Bu.ije: „V vasi Zarali.itka iivi 62 letpi zupaik Tit'/*suT«ki. Od bolcba in potre-boje pngoifcoma zdratoiifae pomodl. Kpt pa di tako pramoiea, da bi dtft milji odddjenega zdraraika ve6* krat k sebi. paklical, r»to se »arn fc ujemn pelje. Ta potovaaja pa so vzbadila pnsoroost rwakih arador. Zatu b in laatnih prakti6nth akaSeoj katoliiki du-hovoik. Res, da pisatetj tu pa tarn tnorda proved 6ino Titli, Tcndar je iz knjige potzeti, da ga je pri apiaovanju kojige vodila ljubezen do pravice in res-nice. Y prvera zvozku govori pisatelj veLiooma o na-redbah o wpotnih liatih", katere je izdala ruska viada, ki ao sdaj v veljari, a katere se namoravajo Se pojstriti. Morda, da citateljem nQotett vatreiem, Le jim v prosti preatavi predlozim, kar pisatelj piSe o oared-bah, ki veljejo na Raskem glede „potnih listor" Pisatelj pise v vvodu: Za rusko poctavodajaUo je tisti (lovek, ki nima potnegi liata aii sploh nobene lagitmacije ali po-verilnega liata, nckaj nerazumljivega, ker kako iegi-tiraacijo mora vsak vedno in puvaod pri aebi imeti. §r celo, 5e kdo za stalno atanuje v kaki vasi ali ka-kem mestu, ima redar pravieo atcpiti v njego?0 biio in ga praaati po njegovi „poverilui kujiiici u; in «e je nima, potem bodi si gotov, da ga da ivdnr ukle-nti in zapreii. Gorje pa tiateuiu, katerega zasaiijo »ioaj domaLega kcaja brei ,potaega lwUM.«. vidno, hofie grof Taaffo ie za naprej hoditt svojo dosedanjo pot, Btati sieer toad Btrankami; pa pri tem imeti neko kouseryatlvno pblltfljlo; zato bode skuSal dobiti takoSuo vefelno, k^or | joi je imel do zdaj in ki bode obitajala iz zmernejSih elementov. Ako so mil td rjodreii; pokazale bodo volitve. ., • (, Mladofiebi in Slpvencl. Pri glavni obravnavi o doielnera proratoc jo v de^elnem zbora fieSkem pdilahec Hero Id, jeden trcznejsih Mladofieliov, pojaspjeva kaj'ie bo zgodilq, ko po drzavnozboiakiU vo1itva() T>rk dejo Mladofivhi v ogromni vettnl v drlavhi zbor. Po njegovih mislih bodo Mladofiehl od vs#U strani najbolj iskani zajoznikf. —. Med druglrai jo tudi pofdanec oraenjal Slovencev, povd*r|aje, da bodo Mladofiobi naSli mnogo zavezolkov, Ur rqkel: Govorite le s Slovenci' in zy'o-deli bote, kaj oni mislijo o nai. Z dru-g'imi besedami:0Slovericihna« nlc" no «krbi,da bi ne bill mladoiehom zavezniki f driavnem abp-ru. — „Tu moramo", pile „Slovenec/ naraV-nost re6i, da se Herold jako moti, zakaj velik razloSek je med tem, kar pi§e nSlovenski Ne-rod", in kar misli nftrod slovenskl. Svobodomi-. sclna mladoLe§ka strauka, ki vzbuja v domovini i lmsitske boje, ki najstrastneje nasprotuje kon* \ fesijonalni Soli, nima nobeoih simjrat^ Imed ljudstvom slovenskim, razven nekaj agentov tt-vecih v sluzbi CeSke banke sSlaVije.« ^ar ^a ti trobijo po svetu, toSe ni mnenje sloven^^a naroda. — Mlado6ebi bodo se svojo vsestranslto prenapetostjo, s svojimi ateisti6nimi natori," da Ka Ratkem je dlovek aploh Ie sa to vttvarjen, da ooti seboj avoj Mpotni lilt". Kdor ten nima, ni vreden, da aa nelovek« imequjt, m nimk CloV^k?h previe. Ce katerega dob6 brti ^potfoaga liita"; botam ga imajo po § 855 k'azenokeg* wkoWii .VlaSh-atarja" in ga obsodijo do 4'leta V zapor, mad t*m, ko jo aa tacov veliko manjSa kksen oamarjens. "' Naj navedem tukaj le eden'alueaj,'V.lcaWega bode {itattljem razvidno, kako ulogo dojanako liha ruska postava o fppto?m liit^ Dogodek, katerega hofiem navetti, aeje vr^l 1. 1882 v okraja Qostya blizo VarSova, V tej okojici 8e je klatila okoli cela drahal leoahor, potepahvvin rbparjev, ki ao vsnemirjali prtebivalca, jim kcadU, do-aepno pa ie odjamaJi iivia^eta, kadar ao je gDaU.oa trg v Kroiniewice, Eden gospodar ja toiil, da mu je= da poti zmanjkal eden praiie, drugi je rekol, da ao mu kravo odpeljali, tretji se je pcita^il, da ao nui tee konj ukradii i. t. d. In to je trijalo vaihfoaa. Lar redarji tem Utovom in potepubomalio mogji alt niao hoteli priti na aled, akleoa ob6in«ki prudatojaik v MM g. H., da hofie asm te tatqve ZMlcditi^Itt.po dol^em poisvedovanju ae ma ret poireCi, da ˇ neki krdmi etakoe eduega. ' Obdinaki preditojnik ga vklene, pa ma tudi obljubi, da spet da prostoSt, ako naanani irnena svo-jih aovdelezenoev. Tat predion sprejme radovoljoo in izpove vae. kaj in koaia* je5vkradel in kje ae vkra-deno blago brani. Izpovedbe njegeve ao bile prate in ra*QiCQ«, pb^ioaki preditojoik mil v aaapamo* vsa obltst iz*ira iz ljudstva, svoji doraovini veL Skodili, kakor so ji do sedaj Nemci, njeni naj-hujii nasprotniki; ti^K bodo sedanjo vlado, a ce bcflo zmoini zabraniti nove, §e bolj jedno-stranske awniko-Kberaine vlt.de, a tcm bodo ne le sebi marred todi dnigim slovanskim naro-dom t driavi mnogo Skodovali, Tako miali o* gromna vedina Sloveneev o Mladodebih, in ako bi slovenski drfavni poslanci drngade ravnali, ne IzvrSevfOi bi svojib mandatov v smisto avo-jth vofflce?.* ___ Dopisi. 8 KftekWCffm SMI. jmwtjo. (Sol* na Ljobniajera. ,Ueyd" Joiaf in ajegov menatoQ — Lepa je tudi ta, Drogol sole vatanovljajo, na Lju-bainjtm jo pa atari zapirajo. Ljobnioje, srediide do-hoTaije eoaeega iaeaa, 10 mejhna vas. Vraenci in Sraaidani so n aaM\\ Mnogo nan jV. prarici iraaroo do lattoe iole; zakaj bi towj broaili nasi otrnci peta po raroraaih etezab it hroranih k'ancih na oddeltena Ljabuiojel ProsiK to ioltko oblae* >« ta jim je omjn-bila laatei ioli a potovalaim n«t- >m. S to proinjo ao ao zamerili po Ljubosinjcem, ki bi ne 7gnbi1i radi tvojih ttarih pravie do iolo, kar je tudi nmetnn. Yaak rad tiidf. kar ima. Neievoljen dlo*ek pa nf-bote tiao io tudi atori marsikaj, kar dnigim ni po velji, Doletela jo manikaka nevsednoat tudi ondaanje-ga uditelje. Ta, ne bodi len, ni pozabil, da hifia ni brei vrat Pri ay. Lociji nfao irooti od lanakega ok-tobra drago ueiteljake modi, Prosil io i* to izpraz-njtao alnibo io dobil jo je. 8 torn je vstregel tebi is ioli pri sv. Luciji. Rad bi linil tudi o dopian „« T.i1min*kegaM ˇ 3. itevilu „Nove Sode". 7>OTod ata mu dala dva liata, pinna rikarju na Tolmintkem v zadevi kongrave. Frebrana ata bila v prfratni draibi, vlekel je na ubo Djija zadriaj gospod, ki ima morebiti mnogo dobro voljo, nitna pa ie dovolj izkninje. Prijatelj, ne gre piaati tok6 o moiu, ki je naie gore list in kterega ve<*6 live glave drngade ceniti. Becimo, da nj'goto delovanje konra ne ugaja in da so . kdo z njagovimi natori o politiki ne vjema: vendar m o L tekih priim-koT tndi nasprotnika ne bo dajal nikdar. Id kaj naj recem ie la o „mefiato" njegoTem t Tretje leto tafce ie le, odkar je sedel nekdo po Sar-lovo pri nogab Gomalielorih, pa «e drzna tiatamu, iz Segar oat je eliial mariikako. ki mn ntegne iez daTot lot prat priti. take pridevke dajati. Prijatelj, ta pot ana biti gladka, prava pa ni. Z lloiele, doe 26. jannarja 1891. ReaniLno jo paC to, da ako se kdc dan dana« odk prevec branja slaati polttidnih littor, ta nikoli Ted ˇ mira ne 2Wi. To um Bkusil iam. zadn je tri mcsca leta 1889, in prre 3 meteo 1890 leta. Tako ati me bill cmeSali tacaa ob6 tako pre-pirljivi SoW, da aem bii aklenil popolnoma oputtiti branje politifinih liator. A kaj bodete, Clovek na atare dni mora Ten- vani krdmi drago uzmovic'e ter jib odpelje k okroini aodniji t Goatyn. AH g. obiin»ki predstojnik je jede lal raCun brea krJSmarja, in ie je vjel t hnjSo zaoj ko, kakor tatjo. PreiskoTalni aodnik v Gnstynu ma nam-rti naanaoi, da so bo moral, ker obLioiki pndstoj-nik nima praTiee nobenega zvezati in vkleniti, zago-Tarjati pred kriminalnim aodiSSem. ObSinakema predttojnika ]• pretils oj«tr«jia ka-aos, kakor tatOTOm, kAtorajeaaaAJStlin pripaljel pred lodnika, ker katerega floveka 8»moobUatno vkleniti, je po makib posUtah toliko, kakor dloTeka Btrpin-Siti*, za kar pa tuske postaTe ie oatrcjio kazen od-merijo, kakor za umor. ObCmeki predstojnik se ado preitraii, Tendar glare in pameti ne zgnbi ter rede: „Taa aem moral te oiebe rklaniti, ker so bile brea ffpotnega liata". To je predstojoika reiilo, ker Clovek brea ,potnega liata* nima, kakor politidni aloCineo, na Rmkem nikakih praTie. ^ Toliko za danaa, drogikvat, ako bode Ijnbo Si-tataljem, podam Se knk odlomek iz prar zinimive knjigo. (Nam bode drago. — Vrad.) I. I. vDalje prib.) I dar imati kako razrodrUo, aata aem so aopot porno- I Sal ˇ to ti.no eaaopiaje. I In kaj? da zadostun atari m»ji atraati, lotil sem ae Se le napiaati en neokroten elanek. I Ce mo moj apomin Se ni prar popolnoma aa- I pastil, moj.dopia bi bil prar »praTzaBNoTO Soco", ! ker prarijo, da Slaia ja zagrizeoa aovraaatoa aolto-I ljem, a opaaje imam, da mi Toadar ponatirao moj I dopis, prrifi za to, ker aem tndi jest atar, drogic p* sato, ker niaem uLite!j. PraT po nakliafibi naletel eem *danet na prro , Sterilo Popotnika. Y roko ga Tzamem in koj na prri I atrani beram aankeijoairaao poataTO o pm&i Erajoa-I kib n&teljer, I Veliko sicer ni, no, pa oaj ˇ oili Se mnba med- I Teda pomoro. Veaeliti pa Taador mora Krajnake oSi-I talja ie aato, ker Tfdijo, da imajo aioae aaad po-| alanoi, ktari mialijo tndi na teiami niiteljaki atan. I Alt no Teate, kaj v> ie atari Rtmljani rekli: I Kogar Bogori f>orrazij<», njega ao ai'telja naredili. I (Quem dii odere, magittrnm freora). Cadno ja rea I to od mone, kako ce je magel ^opopotnik toHko I rMimatt, da prebirajo akoa in zkoa nokako meba I nidno pridem io do predz*dnjf> *tran». I To berum io Toi5ito a Goriftkega za novo leto. I Kaj jo bilo ta niwn", ni m» treba ponaTlfatf, aaj j kdor je radofed^n, Popopotaika io dob?. Za to pa I cmcnim Ie to, kar se tide nditelj^kib plad, ker earn I ie a tpm zndel. [ Med drngim piie dopwrnc a Goriskega, da ja j baje rekel preTZTtiaoigrofCoronini. da to bodo m«e-I le le tedaj niiteljem plade p-T»gatv «ko Bog poilj* I dobre letine. S kom pa fa Boe pogodbo aklenil. da I kflder bo dal enkrat dobro latino, da sa bo to todi I ponarijalo leto za )«tom f Dragi moji, ta jo paL b^sw, I Tako daled menda na Primor^kem io ni priilo. Tra-I ba je edino dobro goapodariti, in tndi uditelfa ne I bo treba trpeti lakota. I Zato, ker niaem nditalj, tc mi menda no bo ta I podtikala aebidooat, pa prav neka posebna sila ae I lone, da tn ipregoTorin nekaj beaedt. I Ce w ne motim, aem t enem ltatn SoSo bral, j da ni npati na zbotjianje utfiMjukib pU6, dokler lit I iapladat. zemlji§ko odTeznt dolg, io to bo baje ia If I leta 1895. Prav je, ali ato pa r«e za tedaj t»o po-I treba odatranili, da bo to edino za zbotjianje ndi-I teljpkih pfact I Stpditi, Stediti jo treba, io todaj pa &> I oitano Imdi za oditelje kaka drobtinica. I Upraiamo Vaa, ki ato ti marodajni, ali ate ae I a pogodbo zaTezali, da morajo biti dodplann ? tem I sioTetja vsa eeato daz bribe in doline, So prar na I njib si najmajniega prometa f Ali morejo bfti y tem | ntoletju dodelana vsa Telikanska, Sez Tsako potrcbo I velika, iolaka poslopja? I Nikar so ne Tarajte, da alo a tem le doaegli I »toj namen, ako faodijo rasa deca ˇ krasna iolaka I potlopja. I Nikarte raiBliti, da nditelj t borbi za wakdanji I kmh bo z zbranim dubom vbsjal Vasim otrokom t I glaro vte mn predpiaana predmate. Rotho je o5i-I teljeTo pladilo, reven je pa tndi njegoT podak. I S& v&, da uCiteljem se podtika, da ae preradi I meiajo r politiko, ter da to Tcaaih celo zbadljivr. I Ali ne Teate, kaj praTi pregom. Prfklenjen I pes okoli aebe grize. j Priroidite niiteljem spodobno plaCe, pa drogod I jih drzite ojstro, nihde Yam tega na bo mogel za-I meriti. Y postarah se n&tetj postarija v rrato dr-I zarnih uradaikoT, a te podobe nikjer drugod ni ka-I kor t Semi anknji, ako jo ima s Sim kupiti. I Nadalje p aSam, ali niso nepotrebne Teako- I mesodne aaje okrajnih Solakib aTetor. Ali ne poz>6 I te lepo BToto denarja? AH bi ae te ne dale akrditi J na Tsake 3 mescce, in bi ae ta denar porabii za dra-j ge potrebef I EakSni nepoirebni stro§ki ao za ndenje rodnib I del na deUYi io kaj ae & njimi do3eze, hodem pri-I hoduid piaati, ako mi boi, moja Stara, tako poatreina. I (VaSi dopisi nam Tgejajo. Yred.) j Prafi o tndi, da ae na C. k. radnieah podnduje I godba. Ypr&Sam Vas, kakino koriat ima od tega n-I ditelj, ndenec. in Ijudatvo b»Ioh? I Kaj pravite Vi, ki poctave kujete, ali bi bib I rea tako napadno vpeljati na wdnico zopet nank za I orgljo maato za gosliP Ali bi ml r*- tako Telik greb, I ko bi ae tu yezali nekoiiko ce kev in sola? Mislim, j da de redem, da bi bilo to sploh Taem na korist, I da ae ne motim. j Ali bi ne bilo a tem pomagsrao ljndatTU, nditeljem I in cerkvi. Glejte t iprri Trati na datkopladeTalca, I ker oni ao, ki vse vzdrzujejo. Ali je bil tako Telik g.afi ko ata bila nekdaj cerkev in Sola nekako tu zTenAaf J Koliko as trndi verni Slotenae in kaj Tae na I irtfoje, da bi imel lepio boijo alaibo. I Od kar pa sa ja odpraril nank aa orglje iz I vadnic, morajo obdine in eerkre segati globoko t I iep, ako hoSejo imati organiata. Uditeli bi labko oprarijal alnibo organista na Tikarijatib za 50-70 I gl., na farab pa sa 100 gl. mod tem, ko drngi or-I ganitt a to plado no more iibajati; akakim roaoljom bi nditolji podndeTali t iolab petje, dei, da a tem nekaj zastngijo, in pa iznde sebi na koriat in nfien-aem v Teaelje dobro peToe. Cerkve bi ae rada podrrgle apodobnim nakla-dam sa take dole, no bilo bi Tedoega mrzenja med dnboTnom in uditeljem, in Ijudatvo bi ljubito in apo§-toTalo takega uditalja, ki bi ob nedaijah ostal pri domadi boiji sloibi; uditeljem bi se na tak nadin dalo kaj zaalnika k njegori beraSki pladi, in ne bila bi mu prilika dana ai drugod iskati nedeljakega razTedrila. Poglejmo, Baj se ie dobijo udttelji — or-ganisti, pa jih IjudatfO ljubi in apoittija; ali ao pa mar aato aa iolo slabsi od—drogibf Nikakor -nrl-------- Zato pa glejte, da t iolo vredete rea take nauka, ktari zamorejo ijndem biti na koriat. Goali so pa k tamo prileiejo prav toliko, ,oome un pugno anil* o-ebio* ali pa, kakor medvedu pies. Draga moja Stara, ako mi dorolii, v pribodnja ti napiiem So o kmetijaki ioli kaj. Ako mo pa ti odpravii, k .Mladi* ie no maram. Hamicoljub. Iz hribOV26. januvarja. — Jaztepravpazljivo berem, draga mi »Socatt, ker drngega slovenskega politidnega lista nimam; in zaradi tega so mi tndi dopisi iz Ljubljana dopadali, ker prihajajo iz sre-diida na.se domovine, in ker posobno iz dopisa, ki se nabaja v 4. lista, razvidim, da imajo tndi drn-^od enake misli, kekor jaz, o sedajnim nezdravem stanjn dnbov na GoriSkem. Jaz sem ie vedno teh misli, d&VAlovi posvetnih bojevimajo nedotak-njeno pnstiti d n h o v i 6 i n o, in de bi si kdc upal to trdno skalo, de tndi le v enem delu, blatiti, da vsi za enega in eden za vse morajo edinostno odvradati vsakorine napade in, ne yjavnosti ampak rued sabo, s kridansko ljnbez-nijo,ki pa pozna tndi ojs trost, poravnati nerede, ki se v vsakeni stann dloveikem morejo goditi. Gledfe tnkaj izredenega pravila pa,.— tako se mem zdi, — se pri nas prav veliko greii. Nodem tnkajpre^vekaTati izgredov, — drugadnegaime* na bi ne vedel, — ki so se godili zadnje Case v javnib listih, — vsi te poznajo. Ti izgredt jikomur ne basnijo, ikodnjejo pa najbalj stvari saroi, katcri mislimo koristiti. Jaz iiiemm, da moje besede berejo raznmni mozje in da ne ostanem le nvox clamanth tn Aestrto*. Kaie nadelo je /miraj bilo, je in bo, da po poti. nam natanjdno odkazani, stopamo, in to nam tndi brani. da se za malenkostne redi dvomljive vrednosti ne potegnjemo v taki meri, kakor se ne-kteri ie za Najviiega ne potegujejo. In s tem se sa-mi ponizojemo. Jaz mislim, da izrazam zeljo mnogo svojih sovrstnikov in sotrndnikov v vinogradu Gospodo* vem. da vsi porabimo vse svoje najboljie modi za boljSo stvar, ko je sedanji prepir, in da ne doyoli-mo, da se med nas zabije klin itarodnostnega pre-pira, posebno se v iastnem taboru, ki v vseh slu-dajih gotovo ni Cist. Star dnbovnik. S Krasa, dne 27. januvarja. Tudi jaz sent I dobil vrnjen priziv na vis. c. kr. ministerstvo za uk I in bogodastje proti odloku vis. c kr. naraestniitva I v Trstu,katero ni hotelo na§e duhovnije pripoznati I na podlagi postave z dne 19. aprila 1885 (N. 47 I R. G. B. §. l. Al. 2) samostalnim vikarijatom. Tudi I mojemn prizivu so kot vzrok nevgodne reSitve pri« I pomnili posnetek iz „Hofdekret-au z dne 9. novem-I bra 1784 it 2507. Da je pa vzrok temu za nas ta-I ko nevgodnecm tolmadenjn omenjene postave ves I drug, ve vsakdo; zato je tudi samo ob sebi umev-j no, da iidejo. kakor slisim, skoraj vsi oni, kojim je [ vis. c. kr. ministerstvo priziv zavmilo, pomodi pri j upravnem sodiidi. Jaz, (in morda tndi §e kdo drug,) j pad nikakor ne morem razumeti, kako da vis. c kr. j ministerstvo viteje nekatere vikarijate samostalnim I dn'iovnijam, med tem ko drugim pri enakih pravno I obstojedih razmerah ta znak zanikuje. To uganko j pa nam bodo gg. zagovorniki naMh ngorov pred j upravmnt sodiSdem resili. I Zapisal sem; gg. zagovorniki! Temu mi I dajajo povod nekateri nasveti v nN. S." Kakor je I meni znano. je skoraj vse prizi"? (in sicer brez-j pladno — Vred.) na Tis. c. kr. ministerstvo sestevljal j ->lag. g. vitez dr. rronkli; Seveda, 1886. in 1887. j leta bile so med gori&kirai Slovene! vse druge raz-I mere. Tadas smoSo vsi vedeli, da g. vitez dr. Tonk-[ li kaj raznrae in kaj zna. Tadas tudi na§ spomin | ie ni bil toliko opesal, da se je iraenovani gospod j za nas Slovence na Goriikem trudil. A priiel je j das, ko je veliko njib zadelo zajemati iz reke po-zibljivosti »Nove Sode*, in razmere so se predra-I gadile. I Nodem vsiljevati svojega prepridanja nobeno- I mn, ali nekaj vendar ne morem aamoldatL Povejto mi, 85. gg. sobratje, ki ste tajfeq odlpfino pristopili k stranki „Nove Soce*, kaj Vas je k lemu nagni-lo? Le cujem odgovor: „domo — innarodo- Ijubj e!M__No! odgovor je krasen, dejanska iz- peljava pa se lepsa Narodoljnbje! Nisera poklican, da bi g. viteza dr. Tonkli-ja zagovarjal. Ako njemu ve& lie zaup&te, to je Va§a skrb. Tudi ni treba, da bi moral prav on vse prizive sestaviti; pa tega ne mo-I rem razameti, da bi morali tnjee na pomofi klicati. Kot narodoijubi povejte mi, v cem, kako in kedaj |! se je pregresil dr. Abram, dr. Jakopic" in drngi slo- I-----venski odvetniki, da gle*e sestavljanja ngovoroviia upravno sodidce nofiete pri njih pomoci iskati ? Oso- | L bito glede dr. Abrama. Kdo Vas, 66. gg. sobratov, , 1 ki siuibuje i% kako le«x> na enem in istem mestu, j I ni ze iskal in vselej tndi nasel sveta ic podpore pri g. dr. Abramn kot dezelnemn odborniku ? In ven- dar bi rad vtdii tistega, ki bi se drznil dr. Abra- mu, (da drngih ne iraenujem,) zanikati narodoljnbje, Drngi pravi, da se obrne k dunajskemu od vetnikn iz d o m o I j n b j a. V „Novi Soft" sem ne- davno bral, da nekdo kot najbolj spretnega odvet- nika na Goriskem prizsava dr. Frapporti-ja. V rav- I no tiitem listn pa ravno tisti gospod priporo6a kot I edino sposobnega odvetnika, da nam sestavi in na- I se ngovore pred upravnim aodiscem zagovarja, dr. [ Fucbs-a na Dunaji. Drngi gospod priporoca pa v St. 8 „Kove 8oceu dr. Porzer ja. No! expens-noto du- I najskih odvetnikov ne bom ze v naprej ocenjeval, ker jo bodo doti6ni gospodjo ze tako v svoje za6u- denje brali; all kotnarodo — in Somoljube gosp;- I de bi vpraSal: Vam se li ni dozdevalo, da s tem, I ko zagovarjenje lokalnib zadev izrofcite dnnajskim j odvetnikom, zalite donate in gori&ke odvetnike I sploh? I Vi zalite domafce narodne odvetnike, ker jlm ] kot Slovenci dajate nezaupnico, in zalite goriike I odvetnike sploh, ker ne nahajate med njirai moza, I kateri bi zamogel VaSo zadevo pred upravnim so-I discern zagovarjati. Pojdite in u6ite se od Italija-I nov. Njim je, ce drnzega ne, dr. Lovisoni vsaj re-I Sit east goriSkih odvetwkov pred drzavnim sodi§-I Cera, — Potent pa neprenehoma vpijete: „Svoji I k s v o j i mu: Pojdite rakom zvizgat! I Zagrizenost in mrzenje, sad „Nove Soce*. do- I zorelo je ze res tako dalec, da nas Goriftane, in po-I sebno de nas goriske Slovence, nekateri brezozirno I pred svetom snie&ijo. Bo li kedaj konec temn nevred-I nemu poSetjuVi Vikarij. I (Tako hitro se to se ne bo zgodilo, kakor mi I razmere pozuamo. — Vred.) Politidai pregied Notranje deiele. Vsted cesarskega patenta z dne 23. t. m. razpusfcen je drzavni zbor. Priprave za nove volitve se takoj narocajo. Du-najski uradni list dodaja temu sporocilu vzroke, zaradi katerib je vUda razpastila drzavni zbor in pojasnjuje vladni volilni program. Tirolski dezelni zbor je bil 22. t. m. neuadoma zatvorjen. Ko sta bila nam rec na-inesto odstopil&b italijanskih dezelnih odborni-kov izvoljena iz skupine mest liberalni dr. Hell-rigl in iz cele zbornice konservativni dr. Wa-ckernell, stavil je dr. Dordi pred log, da naj se nujao obravnava porodilo italijanskih poslancev o avtonomiji za Trident. Nujnost tega predloga je bila vsprejeta z ogrorono vecino, a na to takoj vstane cesarski narnestnik, ter izjavi v ce-sarjevem imenu, da je zborovanjc zakljuLenO. Ostal je torej neresea nacrt italijanskih poslancev o narodni avtonomiji, kakor tudi solski predlogi. — Italijanski poslanci so vsi svoje dezeinozborske mandate odloziii, ter to nazna-nili dezelnemn glavarjn. — Katoliski zbor za Stajersko deze-lo. Prve dneve meseca apriia t. 1. nameravajo stajerski katoliki, nemiki in slovenski, osnovati kato!i§ki shod. Tak shod ima naraen pojasniti na podlagi katoliskih na5el krivicno zatiranje manjSih narodov po moSnejsih ter pok3zati, da naj na svetn vlada pravicnost, ne pa nioCnejsoga pest. — Avstrijski narodi morajo iskati, kar jih draii med seboj, ne pa, kar jih lo&. V to svrho pa nam ne zadostujejo izkljuLno narodna nateia. 0 gerski pri mas, kardinai Simor^ je vmrl dne 23.. t. m. Pokojni cerkveni knez je viiyal jpopolno zanpanje pri papezu in pri ce- sarju. Bil je od ogerske vlade popolno neodvi- I ien ter je iz tega vzroka imel v teku let z via- | do mnogo pra«k, pri katerih je odlo6no bra- | nil cerkveno svoje stalisfie. V sedaujih prepir- j nih dobah, ko se framasoni pripravljajo oger- I skim katolikom praviee kratiti, mu bodo teiko vdobili naslednika, kakdr§nega potrebuje katoli- Ska cerkev na Ogerskcm, —. Stolai kapitelj v Gstrogonu zahvalil se )e bolj ndano brzojavnim | potom cesarju za njegovo sozaljevanje. Konzi- stonj je izvolil Skofa Majerja za stolnega vi- karja. Vuanje driave. Nemfiija. Dne 26. t. m. popoldnc vde- le^ili so se v Berolimi krsta najmlajSega (§es- tega) sina cesarja VUjema: cesarica, cesarica Fridenk, udje cesartke druline, drzavni kaoce- lar Caprivi, grof Moltke, ministri in drngi do- btojanstveniki. Okoli kr§5enca to stall botri, mej I ojimi nadvojvoda Evgen, kot narnestnik naSega cesarja, ki je donesol cesarici kot botriuo v dar I brilantni kind (vrednosti 40.000,), in vojvoda Genovski? kot narnestnik italijanskega kralja, oba s trakom reda 6rnega orla, Zvefter je bil I dvorni obed. Princ je dobil fme Eahim Franc Humbert, Belgija* Dne 23 t, m. ponoSi vmrl je I prestolonaslednik princ Balduin, sin grofa Filipa I Flanderskega. Porojen je bil 3. junija 1869. 1, I Bil je stotnik pehote in kr. pruski konjeniSki I stotnik. Kralj Leopold II, je njegov stric. Ker mma ta nobenega sinu, bil bi umrli princ njegov prestolonaslednik. Zdaj pi je princ Albert, rojen 1875. 1., bchyiski kruljeviC. Franc ija. Kakor se poro6a iz Parizo, so ¦ priredili preteklo saboto anarhistje demonstraci- jo, katere se je vdelciilo do 500 oseb. Sli so I po mestu in kri6ali: „&ivela anarhija! Kruha!" I Pulicija je razprsila rogovilele, nekatere je pa I zaprla. Ve5 anarhistov je priznalo, da so dobili I denarja od anarhistidnih dasnikov; pri nekate- | rih anarhistih so dobili celo oroije. I Spanija. Poroda se, da menijo spanski I katoliSki krogi prirediti v Saragosi nov kato- I liski kongres, katerega bi se vdeleiili razven I dnhov§6ine tudi mnogi aristokratje. 1 Itaii j a. Italijanski zbomici je predlozen I na6rt za preosnovo uprave. Italijanska vlada skusa Ze na vse nadine, kako bi si pomagala iz I tesnega finandnega poloiaja. Dokler bo vladal v italijanski upravi liberalni sistern, zdihoval bo italijanski narod in trpele bodo finance drzavne. Anglija. Te dni je pridela angleika spodnja zbornica svoje zborovanje. Parnell, do- sedanji vodja irske strajte, je takoj predlagal, j naj se pograja vlada zaradi prito^eb irskega I prebivalstva. Domafie vesti. Dahovske spemembe. ^apnikom -v Koj- j skem imenovan je v. 6 g. France If afini^, j vikarij v Ravnici. Ali kakor slisimo preseli|e na dvoje novo mesto Se le o sv. Juriji; 6. g. Jernej M u 11 o u, kaplan v Bomansu, pa je postal zupnik v Rudi. Premestem'e. Govori se, da bo o. kr. okrajoi gUvar v Paxmu, g. Sirazig, premtstjen kot okrtjoi giavar v Se2ano in da pride na njegovo meito za okrajnega c. kr. glavarja g. Fabris. j Razpisane so nove drzavnozborftke to-litve vsled odloka vis. o. kr. nameatnigtva v Tutu z dne 26. t. m. Te volitve ce bodo vrSile za sknpiao tlovenskih kmnCkih obdin dne iroar-6 a t. 1., in sicer volijo v posamesnih obLinah izbrani volilci fA tcdoijske i«kraj»: Gorica, Kanal in Aj-dovSSina v Gorioi; za aodtnjska nkraju: Toimin Cerkno v Tolminu; volilci sodaijskoua okraja Bolec v«>iijo v B !u. Volilc* aodnijNkega okraja Seiina in sodnijs-keja okraja Komen oddajo c?oje ^lawye v flel*Di, ~ Twtega dne bo "tndi volijev drmexa dr^avneca poalanca za skupino laikih kme6kih obeln za sodnijt-ke okraja: GradiSka, Kormin, Cervinjan in Trli* (Monfalcone) v GradiSkem. Trotjeg* drLavntgb po-sJanca is aase kronoviue volijo tnesta in trgi zdru-ieni z kupfiijiko in trgovinako zbornioo dne 8. mar-fia, «ntrtfga pa veleposeatniki italijanski in tlovenski dne 9, marca t. 1. Vollai shod zanove drzavnozborske volitve imelo je katoliSko-politicno druitvo: »Circolo catto-lico" v Gorici dne 27. t. m. Predsednika, viteza Baubela, narnestnik dr. Mahnid pozdravi v nena-vadno obilnem Steviln navzo5e dmStvenike. Navzo&i so bili tudi zastopniki Slovencev iz Gradifikega okraja in ve6 Slovencev iz okolice. Gosp. podpred-sednik, dr. Mahni& naprosi z ozirora, da glavna tofi-ka dnevnega reda zadeva v prvi vrsti razmere v Furlaniji, g. odbomika mnsgr. Alpi-ja, da vodi ob-ravnave. Prvi povzame besedo mnsgr. Jordan, itolni profit. Kot bilSi dr^avnozborski poslanec pojatnnje svoje staliSce v driavnem zboru v popolno xadoftce-nje navzo&ih, tako, da po nagovoru mnsgr. Alpi-ja in vsled priporotila viteza Doliaca vsi navzoCl eno-glasno proglasijo mnsgr. Jordana kandidatom dr-2avnega poslanca za kmetsko skupino lafikega od-delka naSe kronovine. Novoisvo^jeai driavni sbor se inida prve dni apriia, da isvoli (lane posamaanib odiakov in podaljla budgetni provizorij. Mad tem fiaiom bo bud-getni odsek dolofii! proraSun, ki pride kot tadnji toika v raspravo. V septtmbrn bodete sborovaU dt-legaoiji, Drzavnozborske rolitv*. V Ljubljaoi bira-jo6i narodni ponlaooi so si v f torek iaili tor ijedi-tiili o ooitopanju glede na drkarnoibonke volitvt. Kottdidate poitavljal in vollloem prlporofial bo iirii narodni odbor, ko poiive is celo dtlelt od saupnih moi mnenje voliloav, Slovesno so pograbli preteaeoi torek no* fioo Emo da Nugent, vnuktnjo baronioa An-gioimede Ri ttar-Zibony. Problaga je bila sa ta ivot; sato jo ji GoBpod po dolgi in bud! Bkuinji pokllcal v cvetu mladih let na veLno pla« ttlo. DruJtvo 87. Mohora je vsled modrcga is* reka „Corrierevega« uhUiiovIjodo, da ie iiri aloten-|5ino po KoroSksm v krajihz mtianim proMvalitvom. Se v«c lepega nam ts list po?e t> druitvn, poiebno glade njene tiskirne. A Cloveku se ie gabi te m» alanotti brati. Kaj ta list vaega ne pile proti oino-vanju alovenitke iole v loiniikT fari aa otroke, kojih slovenski atarlli tahtevajo slovenakt iole. — JSfedavno v Gorici vmrlega v. c. g. zupaika Sumberao-Soto Mtarina proglaia zanajhujSega paualavistal — Temu liatu po vrednosti odgovarjati ti aba!i bi t Gorici dnevnik. i Vapored veliki Besedi, ki ae priradi v dan i 1. febr. t. 1. v proalavljeaje petindvajaetletnega delo- ˇanja goapoda ErneBta lLlavzarja na dra- | matHkem polji vprostorih ^GORISKE CITALNICB": ! Duhovin Jenko: 1) .Naprej,' poje sopran. alt in moski sbor. 3) Protog. Davorin Jenko: 4) tS t o 6 ut i&", poje moSki zbor. 4) „S a m n • v 6, kaj h o 6 e.u — Dramacska gluma v jedncm in l/n dejanja. — Poslovenil ANDREJCEKOV J02E. Oiebe: Svojetinski, major. Kordelija Gorovaka. \ njegova sentra, vdova. Emllija, Tokla, njini aeatricni, 1 Ljuderit Prohaska. profeaor. Ivan, slnga. Igra st I vr&i v hiSi gospe Gforovake. A. Stbor: 5) ,Veli ka Ibrilantua fantazija jugoal ovanakih napevov" za glaaovir. A. Foetter: S)Nase gore i poje meSan zbor. Fr. PreSirec: 7) „Povodni moLrf j deklamaclja. Beriot: 8) „Air varie* ^a goili 8 sprem-, Ijevanjem na glaaoviru. A. Foerater: 9) ,Veneo n a r o d n i h p e a m i j,* poje sopran, ait in moiki zbor a spremljeranjenn na glasovirn. 10) »Dv* goapoda, pa jedensluga". — Burka, s petjem v jednem dejanji. Poslovenil Davorin Hostnik. Osebe.* Leopold Prostin, alikar. Ivan, njegov slnga. Gaiin, Favlina, mlada vdova, njegova bratranka. Lizika. njeoa hifiina. Natakar. Priiori§6e: Go^tilna v iopli-cah. Po beiedi pies. Med po&tkora banket. Odbor, Uaz: e vesti Odlikovajttjo. Ji(j. veliCanstvo cesar je podelii knezu in nadSkefu dunajskemu, dr. A n t o n u G r n-a c h i. veliki red Leopoldovega reda in imenoval cerkvenega kneza ob jednem za prelata tega reda. Ogerski Primas in kardinai Simor, ki je dne 23. t. m. zjntro vmrl, rodil se je dne 23. av* gusta 1813 v Stolnem Belemgradu kot. sin revnega devljarja. Leta 1850 je priSel kct naslednik Stro&9-nuverjev za dvomega JsigelftS* in fvd> aa viSfc izobraievalisSe pri svetema Avgu5tinn na Dunaji. Letal854je bil imenovan za skofa v Babi, leta 186T za nadSkofa v Ostrogonn; to leto je v Bndi kronal presvetlega nasega cesarja kot krajja oger-akega* Lett 1873 jebil imenovan za kardinala. Po-kojnik je bil kremenitega znacaja, kar je veckrat pokazal naproti ogerski vladi; Sal, da je bil yeto-noma osamljen v boji zoper prekncijske meje v vsrskem in soqjaldemokr&tifcnem osurn. Njemn je v pr?i Tnisti priStevatL Mstaga, d* ni katoliska cer-kev na Ogenkss pestala dekla drzavni ideji mad-jawkag* ansohrtisiia. — Veliki so bili njegoyi do-hodki, (wCorriei*« prafi, da aaasaj© dobodki nad-skofe t OrtregoMi dva*ay<»a Ur; — mi ne ve-mo, od ktdaj Itaojaris Ur ami placajejo ? Vred.) a no mnogo maajSi bili so tedi atooiki za seme-niiea, giawazye, wSitaljijia, Jiedske dole in bolniS-nice, katere je popolnoma vzdriaval. Povodnji. Iz Fraaeoskega se poraca, da so, ker se saec taja, naatale povodnji y ninogib kra-jik severae France V Safot-Qiientinn je poplav-Jjeno predmestje Saint-Jean, muogo hid se je sesa-lo. V Lienvina atoji voda meter visoko na glavmh cestaa. — Todi v belgjiskihprovincijah so naredile povodnji mnogo skode. Ve<' bruseljskib predmestij je poplavjjenih. Vodanarasca in vBrnselj dovaiajo iivila t eolnik. OcUoSan korak. wSlovenecu v 3t, U z dne 19. jannvarja pise; Yeeraj so po tukajsnjih zupnyskih cerkvah; pri a?. Jakobn, pri sv. Petrn in pri oo. franciskanih preeitali iz lece naslednjo izjavo: .Dra-gi inpjjani! St. Oce papez so poslali okroznico do vseh Skofev in voraikev s pn>3njo, naj bi se te bo-iifine praznike spom&ili toliko milijouov revnih za-moreev ter jim poaagati z radoToljnirai darovt, da se reiQ'o iz trde anznosti in nevere. Kakor drngod ate tndi Vi z veseljem spolnili to prosnjo sv. Oceta ter radovojjno polozHi svoje darove na altar t ta blagi namen. Hvalo za to Vam bodo vedeli reSeni zamorci in Bog bo povrnil to dobro delo nsmiljenja. Pa sladko zavest tega dobrega dela Vam je ogre-nilo hndobno pisanje ljnbljanskega casnika „8loven-skega NarodV, kateri zasramovaje govori o Vas kakor o „trcjauh in trcjalkab", ki ste hodili gledat MMagoslovUenega mora*. Po nasih (cesarskfh) posttvak Vai dnbovni pastir ne more ni5 storiti, da bi Vam dobil zadoicenje za tako psovanje, ali ker je bilo razzajjenje ocitno, kocemo je vsaj tndi otitno z vso odlocnostjo zavrniti. Vas pa prosimo, da zabranite tema listn razsirjenje med drazine in da pray goreLe molite za spreobrnjenje naiih do-maoih soyraznikov sv. cerkve". — „S1. N.tt pripomu^ na to: 9V o^igled tej izjari konstatujemo, da vstra-jemo pri svojih nazorih. ... Z narodno-gospodarske-ga, a tndi z drnzegastalis5a nezdi se nam nmest-no, da se denar odvaja iz dazele in v bozjih bra-mik radovednost pase. Sicer pa z veseljem pozdrav-Ijamo z lece v treh cerkvah precitano izjavo, ker nasemn listn ne bode skodljiva, marvel je le — pripor oftilo na naro6bo**. — Kdor to bere, temu pa6 ni treba, da ma BS1. N.B na dragem me-stn* zagotovlja: „Mi smo katolieani, pa ne po nazorih Mannigevih*. — KatoliCan, ki s sramotenjem skosa odvraCati ljndstvo od cerkvenih bogoslnznih opravil! Brezverska srednja Sola. V Snczawi v Bn-kovini je velika gimnazija, na kateri se ne poufiu-je veronank. V sprifievalo zapisnjejo opazko, da se na tern zavodn veronank ne u6i. To Solo pohaja nad 200 utencev, med katerimi je nad polovico zidov. Tako vrejena sola se pad ne vjema z avstrijskimi zakoni in se je zatorej caditi, da nan&na nprava tak nedostatek trpi. Da- bi v nanSnem ministerstvn o tern nicesar ne vedeli, si pae aiisliti ne moremc. Minister Gdutsch in berilo za katoliSke ljudske Sole. ffBrixner Chronik" pise: bKatolisko solsko drnStvo je izdalo za ljudske Sole prvi del berila ter je po stari navadi prosilo in dobQo potr-dilo od dnnajskega kuezonadskofa Visoko naucno ministerstvo, kateremn se je potem berilo izrocilo v potrditev, je sicer ngodilo tej ^elji, toda s tern pogojem, da se odstrani iz naslovnega lista apro-bacija nadikofovaM. DraSba&v.Mohorja. Med tern, ko udje Mo-horjeve drnibe sprejete kojige pridno prebirajo, hiti Mohorjeva ti»k»rna pripr»tljat .nore kttjige z» tekoce droibeno leto. BAtnokar ae diyvrstije „Z i v 1 j e n j e Marije Device intv. JoScfa* in pa ,0 b 6-na zgodoTina*4; pridno se stavijo in kmaln ie bodo titkaleobiane molitvene bakve; pride* njamo fudi iftdelo s ,SIov. VeCernicami" in » „PizikoM, in koj potem, ko v coke dobimoiue-na ktQiDJih udov, pride sadnja kojiga, „Koledar", na vrtto. . Ker izkoaoja u«i, da najteL udov privabijo k draibi poboine, zlasti pa molitvene knjige, nazna- njwnordaitide letos sicer iafi roolitreaik, ki je ogle-¦Vn v .dreibenem eglassika*; a napoTodantm, po ikefa Jtk. Peregr. Pavlien •piaaoiia treat delom Onega molifcvenika dodal je g. prettavijalee ie Jetrti del, ki obaega navadne molitxe, kakor: joterno in vreVrno molitev, malae moHtve, litanije, krita pot, malitve k ar. patronom sa arttno ladojo uro itd. T*ko arejeni raolitvenik a ineaota: .Goapod, teci mi pmnagatl* *^L1 fco labko vsakema knstjana sa domudo in cerkveoo boijO sluibo. Bolnikom, stsrim ljudera in onim, ki so alabik oij, pa morda ie dra-gint ugajal bode nvjlitvenik gotovo tudi v tern, da so molitve tiskftue i »elikimi &rk:am?r kakor dosdaj ia t nobt-ai drugi Mohorjeri knjigi. Zato pra-simo, pri vabila k letoinjem pr atopa sloren»ko ljnd-»tto na to poseb^j op>^arjati. Kdor Seii malitvcnik v ptatno vezan dobiti, naj doplaea 30 kr., t nanje in z zlato obrpzo pa 50 kr. Pri tej piiiikt ie finkrrda mnogo, mnogo 1 e t dobivali druzboao kojige po vra11, ne pi, kakor ae zdaj vSa«ib zgodt, da kdo nekaj fet phcuje, potem pa eno leto vmsa pozabi ali ne more plafoet; in po tern ima knjige, ki bodijo po vec lei ..a avrt* lo, pretrgane, ker ma maojka zvezka od tifcttg j bi aicer vozati dal, ako bi biia popol na. D.uzb !' in udom bo torej enako poinasaa», ako se ogla^f prav mnogo dosmrtoib druLbenikor, Za novo atarbo , ei bode namree' druxba morale donarjor vzcti na po-' sodo in za iste pla6evati obresti; ce *e p» nitbere | dovolj dosmrtuine, sme dru2ba ta deoar v hiio na-j loiiti, in obresti plaonjejo ae potem iz najcmiLine ' in satluika ti*karne za natiskovauje knjtg usianov-' nikoai. KoorSoo opozarjemo ia poaabno vse naie 66. gg. poterjcnike, da n»j se nabir* draznikor skie-ne z zadnjim dnevoin meseaa februvarja in naj se rpi-aovalne pole z denarjem vred poSiljajo pml napisom: „Druzbfl sv. Mohorj a v Celocu" franko v-a a j d o 5. m a r c a t. I. di uzbinemu bSagajniko. — Kdor se pozaeje oglasi, ne more se Steti xa uda in mora plucati za kujige tisto ceno, kakor po knjigar-nicab. Na aprsmembo stanovaii«6a druitvenika med letora se drozba pri tolikem Stevilu ne more ozirati; vsak ad dobi tedaj kojige tarn, kjer ae je dal vpisatl. Bog daj sredo! j V CeloTcu, dne" 20. jasuarja 1891. L Qdbor druibe sv. Mohorja. Strain! prizor. V Montlev-n na Aagleskem predatavljale so v neki dvorani maloietne d<-klice nespodobno igro. (Tadi v Gorici razvesefjujejo menda Solo obiakajoSi faDtiti in dcklice avnje rod!-telje in drage gledalce z javnimi plesi. TJred.) Pri omenjeni veseiici naatopii- so belo oble^ene dekHce a syetiloicami v rokab. Kar nakrat se cdni fznied njib oblaftlce vname in Se preden se n»zoLi z^vejo, je ze petnajst deklic v plamena. — Ob tej priliki moramo pritrditi besedam knjigotrzca Ig. pi. Ktein-mayr-a et Fed. Bamberga v Ljubljani: nC'udu.i ae zdi cloveku. kadar cpazaje seat — do deeeilet&e decee in deklicc, ki se'sprehajajo, kretajo ia govore. kakor odrasli gospodici in gospice. Nimajo vera ne na Mtk lavza, ne na parklja, ne na diyjega moza, ne na PalC-ka. — Z dvanajstim letora, najpozueje. zaene ae pobajanje domaCih plesov in pive arCne zapletke; kaj cada, ie je potem telo v Soli, dnh pa se kiati, Bog ve, kje. Potem pa preisktijmtF, zakaj se vsfed nesreSne Qubezni in ialjene casti m»r6 petoajbtlftai decaki. Zakaj ? Ker je bilo vse njib ftvljenje (o d-goja Ured.) narobe, ker nikdar otroci bili hiso." Vabilo. K obinemu zbora dne .9. febnmrijs 1891 | ob 11. uri predpoidne v draStvenih prostorili ulica Ascoli M. 1. Dnevqi red : 1. Porodilo za droitveno leto 1890. 2» JPotrditev raduna za leto 1890. 3. Bazdelitev gistega dobicka. 4. Volitev ravnateljstva. 5. Volitev nadzorstva. Goriaka Ijadska posojilnica, v Gorici, dne 25 januarja 1891. Ravnateljstvo. Ganz seid. bedraekte Poniards I. 1.20 %:*¦*?& Tarsoh. Des8in«>— t«m. robon- und stSckweita porto- und zollfrai in's Haas das Seidenfabril-Depfit G. Benneberg fK. u. K. Hofiief.)2il-rich. Mostar amgehend. Briefo koattn 10 kr. Porto. blip into igmljw in paitain pfol T#$4«r Slafaiij* mbvu t Gorlct uliu KoriHi it-17. priporoLa se vljudoo pri Visoko CSBtiti dtt-hovS^ir.i r napravo cerkvenih posod in o odja najnovejSe oblike, kot; moustranc, kelihov itd. ltd. po najntfji ceoi. Staro reci poprati, ter Jib V Ognjl po* xlati ic posrebrl. Na blagovoljno vpiaSanje radovoljiio odgovarja. faiiija ftiago to ipwljiaa in poitiiat proito 1 5 do lO gld. na dan prisluii jfotovo brez da mu je treba glavnice na lastni dobidek ali zgnbo, kdor pretzame razprodajo postavno dovoljenih lo>;ov in dr^avnifi denarayeljavnih pa-p;rjev. — Ponndbe je po§iljati : ifLose" an die Annoncen-Ezp edition I Danneberg, Wien, I., Rumpfgasse 3. i RESENOPOMIN vsemT ki U isimaio police. Polrca (pramot ki dokaznjo, da jo kdo savaro* vac) je potrebno posebno fr kdo hoi* iz#o$oditi si dcTtar na zmarovano blago, ali pa ie kdo hofie ¦ te>tamentom postaviti kako voTHo za svojo drniind, (po'ioa velja kakor gotovc dsoar)f ona je pdrabna zadojieaim poHeatnikom hla in ZemijiSd, ker pri nagli smrti ae dodiJem izplaea zavarovaqa vaota, tako da morejo smatrati, da njiboye cepvfraakljioe *• prmt* dolgon\za novo mrccetie j§ polica vaSna, ker ona omogt>Li, da ae poro5eni \n otroci brezpoyojno preakr-bijf*; tudi 4uil polici kot himija ali f>oUgaf ia pri drazabnikih © kmpcif hot vzajenna vat'stim; tpolico pri xttvarovanjih za iivijsnjt ss wtlej mjb&tf vamo^v^imo in dobro naloii denary m toraj je police vie* «red-nostiyko so hranilmce. Kako se najlble in naibolje police dobi, brez-placno pove usimeno in pismm tarovaj* shriomst: VUi mdswrmik za zmartimmj* Klein Dvixtj. L Ob. Bommstrass* 59 od 3-5 "tire Brtzplalnc potzvedbe r vsek eadevah, hi tiiejo Jtrsdita proti mwrovanju m nepre?nicnin§ in hex Mastave, Jzdajatelj in odgovomi vrednik: U. KOE^KL —• Hilarijanaka Xiskarna ? Gorici.