GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXI.
KAMNIK, 24. MAJA 1982
• Pogovor z Ivanom Justinekom,predsednikom občinske skupščine
Od dela delegacij je odvisno delov skupščini
»Pripravljenost ljudi, da se v večji meri vključijo v delegatske odnose, je spodbudna. Toliko pomembnejša je, če jo primerjamo s tisto ob izteku preteklega mandata, ko so nekatere delegacije skoraj prenehale z aktivnostjo. Novoizvoljene delegacije res želijo, da bi delo dobro steklo, od tega pa je seveda odvisno tudi delo skupščinskih zborov,« je povedal v pogovoru novi predsednik občinske skupščine, magister Ivan Justinek ter dodal, da v zborih skupščine ne bi smeli doseči le večje številčne udeležbe, ampak predvsem novo vsebinsko kvaliteto.
»Želimo si, da bi bilo v skupščinskih zborih več kritičnosti do predlaganih rešitev in več iskanja novih rešitev, da torej ne bi bilo
več formalnega potrjevanja predlaganih rešitev. Pri tem bo seveda treba v marsikaterem delegatskem okolju spremeniti dosedanji način dela. Vse prevečkrat se je namreč dogajalo, da so delegati iz svojega okolja prenesli dokončno odločitev in v takem primeru usKlajevanje ni bilo mogoče. Zato bi v delegacije moralo prodreti spoznanje, da morajo delegata oborožiti le s temeljnimi smernicami, z okvirnim stališčem, ki pa še vedno dopušča delegatu možnost, da se odloči za širše, argumentirane interese«.
Dve stvari bo treba spremeniti oziroma izboljšati, da bi to dosegli, meni novi predsednik; najprej organiziranost in nato obveščenost.
»Znano je, da so delegacije
Po skrivnih poteh do cilja
Tudi letos je iz petih slovenskih krajev krenila na pot po vsej Sloveniji Kurirčkova torba. Pionirji so jo ponesli po skrivnih poteh, po katerih so nekoč stopali partizanski kurirji, najmlajši borci narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije in prenašali pomembna sporočila za borce v četah, brigadah, odredih...
V našo občino je kurirčkova torbica prispela z Gorenjske v četrtek, 6. maja, ko so jo pionirji iz osnovne šole Moste pri spomeniku v Kuharjevem borštu prevzeli od svojih vrstnikov iz osnovne šole Vodice. Več kot teden dni so si nato pionirji predajali zaupno pošto iz rok v roke, na vsaki šoli so jo prisrčno sprejeli in pripravili krajši kulturni program.
Osrednja proslava ob sprejemu kurirčkove torbice je bila v Kamniku v sredo, 12. maja popoldne pri Beštrovi hiši. V kul-
turnem programu so sodelovali godba na pihala, pevski zbor osnovne šole Toma Brejca, har-monikarski ansambel glasbene šole in pevski zbor osnovne šole Frana Albrehta. Mladim je govoril tovariš Gregorc, predstavnik občinskega odbora ZZB NOV. Ob zaključku proslave so pionirji osnovne šole Frana Albrehta predali kurirčkovo torbico svojim vrstnikom iz šole Duplica, ti pa so jo naslednji dan oddali mladim iz domžalske občine, pionirjem osnovne šole Olge Av-belj iz Homca.
Kljub dežju, ki je prve dni spremljal kurirčkovo pošto, je prireditev lepo uspela. Škoda le, da je bila osrednja prireditev slabo obiskana, saj so se je udeležili le pionirji in predstavniki osnovnih šol (pa še to ne vseh), predstavniki ZZB NOV občine Kamnik in člani predsedstva OZPM Kamnik.
OZPM Kamnik
XTV. ZBOR GORENJSKIH AKTIVISTOV IN BORCEV
V nedeljo, 6. junija 1982, bo na Ravnah na Mežaklji nad Jesenicami XIV. Zbor gorenjskih aktivistov in borcev, katerega organizator je letos občina Jesenice. Uvodni del srečanja, na katerem bo slavnostni govornik tovariš Bogdan Osolnik, se bo pričel ob 11. uri.
Za prijetno razpoloženje na tovariškem srečanju, ki bo sledilo, bo poskrbel Gorenjski kvintet.
Iz Kamnika bo organiziran prevoz, in sicer bo odpeljal avtobus ob 8. uri s Trga prijateljstva, za hotelom Malo-grajski dvor.
Vabimo borce, aktiviste, vse delovne ljudi in občane, da se udeleže XIV. Zbora gorenjskih aktivistov.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL
ponekod same sebi zadostne ali pa jih drugi osamijo in tako ne predstavljajo delegacije, ampak nekakšno kolektivno odborniš-tvo. Če .namreč delegacija v združenem delu ni povezana z družbenopolitičnimi organizacijami, z delegatsko osnovo, s samoupravnimi organi in poslovodnimi delavci, potem je odtujena od argumentov za svoje delo. Seveda je krivda obojestranska. Kolektivno delo ne bi smelo zaživeti in živeti le znotraj delovne organizacije, ampak mora prodreti tudi navzven, v vsa delegatska okolja. Če temu ni tako, potem delegacije jemljejo pravico delavcu, da odloča v skladu s sprejetimi ustavnimi in zakonskimi akti. Nič drugače ni v krajevnih skupnostih, kjer bo prav tako treba povezati delegacije in vse samoupravne in politične institucije«.
Da bi stvari spremenili, pravi Ivan Justinek, smo se že dogovorili, da bodo člani predsedstva občinske skupščine hodili na sestanke delegacij in pri tem tudi iskali pobude za svoje delo. Doslej so bile namreč pobude zapostavljene, v delegacijah so čakali, da so prišle od drugod, niso pa prisluhnili željam in hotenjem ljudi in pobudam za reševanje posameznih stvari.
»Druga oblika bodo redni sestanki z vodji delegacij, da tudi ti ne bodo osamljeni, ampak bodo čutili našo pripravljenost za pomoč. Želimo pa spremeniti tudi obveščanje; gradiva naj bi bila taka, kakršna so potrebna za delegatsko odločanje, ne pa za strokovne analize. Poleg tega bomo skušali uveljaviti tudi način, da se bodo ob pomembnejših gradivih sestankov delegacij udeleževali tudi predlagatelji gradiva, pa tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij«. .
Prvi sestanki, ki so bili pred bližnjim zasedanjem zborov skupščine, so bili zelo dobri. Dobra je bila tudi udeležba, zlasti v krajevnih skupnostih, medtem ko je bilo pri sestankih v delovnih organizacijah še vedno čutiti premajhno odgovornost delegatov in se sestankov niso udeležili polnoštevilno.
»Vztrajni bomo, sestanke bo-
mo ponovno sklicali. Prav tako bomo po sejah zborov skupščine ugotavljali vzroke, zakaj posamezni delegati niso prišli na seje. Odločili smo se tudi, da bodo poslej zasedanja zborov ločena, saj bo tako več možnosti za razpravo, seje pa bodo krajše, kot so bile doslej. Trdni smo tudi v odločitvi, da na zasedanjih delegatom ne bomo več dajali gradiva na mizo. Če pa bo do tega izjemoma le prišlo, bomo tako odločitev vedno podprli z argumenti in delegatom ponudili, da se izjasnilo, ali lahko o stvari odločajo ali pa se hočejo o stvari najprej dogovoriti v svoji delegatski osnovi«.
JANA TAŠKAR
Teden solidarnosti
V vsej Sloveniji bomo tudi letos ob tednu solidarnosti, od 1. do 7. junija, izpeljali več akcij, ki bodo samo še potrdile in obogatile že uveljavljeno solidarnost do tistih, ki jih je prizadela nesreča.
Tudi letos bo 3. junija od 17. do 19. ure pod okriljem rdečega križa v vseh krajevnih skupnostih akcija zbiranja oblačil, obutve, posteljnine in pohištva, blaga, ki ga hranijo v posebnih prostorih in s katerim pomagajo prizadetim ob nesrečah ali tudi drugače ogroženim ljudem.
Posebne pozornosti bo deležen 4. junij, dan krvodajalcev. Julija bomo, kot že v preteklih letih, delovni ljudje namenili enodnevni osebni dohodek za solidarnostne namene.
Teden solidarnosti naj bi bil tudi priložnost, da v občini ocenimo, koliko smo doslej storili za preventivno preprečevanje nesreč, kako ukrepamo, če do nesreče pride, ter si hkrati zastavili načrte, po katerih bi še okrepili našo pripravljenost, da pomagamo, kjer in ko je potrebno.
Kmetijstvo tudi v naši občini postaja vse pomembnejši del gospodarjenja, s skupnimi prizadevanji pa naj bi njegovo mesto v prihodnje še okrepili in dosegli, da bo svoje polno življenje dobilo tudi visokogorsko kmetovanje.
Kako smo gospodarili v
prvem četrtletju
PreskrMjenost s surovinami in reprodukcijskim materialom v industriji naše občine še vedno ni dobra; kritična je v Titanu, dokaj slaba pa v Stolu, Svilanitu, Meni-ni in Kemijski industriji
Okvirno podobo o uspešnosti gospodarjenja v prvem četrtletju letošnjega leta pa nam daje primerjava z gospodarskimi rezultati v enakem obdobju preteklega leta.
Fizični obseg proizvodnje se je z 1,2 odstotka več zaposlenimi povečal za 5,5 odstotka. Izvoz se je poovečal za 56,9 odstotka oziroma 2,5 odstotka v dolarski vrednosti. Med najuspešnejšimi izvozniki so bili v prvem trimesečju Stol, Titan, Svilanit in Utok. Uvoz je bil v prvih treh mesecih leta za četrtino manjši od načrtovanega, uvoz investicijske opreme pa je dosegel le 43,9 odstotka uvoza iz primerjalnega obdobja.
Celotni prihodek se je v pri-
merjalnem obdobju povečal za 38,1 odstotka, v trgovini in prometu se je povečal za 33,5, v družbenem gostinstvu pa za 47,4 odstotka. Porabljena sredstva so večja za 43,8 odstotka, dohodek pa se je povečal za 26,6 odstotka. Na nizko rast dohodka v gospodarstvu občine je vplivalo tako veliko povečanje porabljenih sredstev, kot znatno povečanje amortizacije na osnovi novega zakona, saj je kar za 108,1 odstotka večja kot v.prvem četrtletju preteklega leta. Iz čistega dohodka je bilo za poslovne sklade namenjenega 12,6 odstotka več denarja, za osebne dohodke pa 32,5 odstotka več kot v primerjalnem obdobju.
Z izgubo sta prvo trimesečje zaključila Titanov tozd Livarna z 8,4 milijona dinarjev, predvsem zaradi velikih razlik med cenami izdelkov in surovin, ter Komunalno podjetje s 3,5 milijona din izgube, ki pa je sezonskega značaja.
Menda je nekoč egiptovski voditelj Gamal Naser dejal, da je mogoče arabsko men ta-liteto označiti na dva načina: kadar govoriš na ljudskem zborovanju, potem so besede goreče in vihrave, kadar nastopaš v parlamentu, naj bodo umirjene in trezne. Gotovo je veliko resnice v teh besedah, kajti dvojnost v ravnanju arabskih držav je skorajda ena izmed bistvenih ali celo temeljnih karakteristik. Prav zato se zdi, da je ta razkorak med besedami in dejanji tisti bistveni element, ki arabskim državam preprečuje, da bi tako v svetu kot tudi na syojem območju postale resnično upoštevanja vreden dejavnik.
Nafta je eden izmed na/o-čitnejših primerov za takšno razmišljanje. Z energetsko krizo, ki je bila samo delno posledica večje enotnosti arabskih držav, je. ves svet
vendarle nekoliko pozorneje prisluhnil arabskim zahtevam. OPEC, organizacija držav proizvajalk nafte, je bila ena Izmed tistih prelomnic v arabski zgodovini, ki je pokazala, da lahko enotne arab-
tem ko je bila Saudova Arabija tista, ki je bila vedna »nazadnjaško* usmerjena, so druge, denimo Alžirija.ali Libija, vedno vztrajale pri najbolj radikalnih ukrepih. Tako se je velikokrat zgodilo, da je
Arabska »enotnost« kot neenotnost
ske države vendarle postanejo odločujoč dejavnik v'mednarodnem dogajanju. Toda simptomatično je, da OPEC skorajda nikoli v zgodovini svojega obstoja ni uspela uskladiti svoja stališča, kar se je še najbolj nazorno pokazalo ob podražitvah nafte. Med-
bi/a nafta kot najmočnejše arabsko orožje prej element neenotnosti kot enotnosti.
Podobno različen je. tudi odnos arabskih držav do njihovega največjega sovražnika t Izraela. Stvari so se še dodatno zapletle zaradi ira-ško-iranske vojne, medtem
ko so campdavidski sporazumi med Egiptom in Izraelom povzročili globok razkol med Egiptom in drugimi arabskimi državami. Vsa ta neenotnost pa gre seveda še najbolj na roke vsem arabskim nasprotnikom, še posebej pa, denimo, Izraelu, ki to spretno izkorišča in si nabira podporo svetovnega javnega mnenja. Lahko bi torej rekli, da so Naserjeve besede aktualne še danes, čeprav je treba ob tem tudi vedeti, da je tem državam v večini primerov skupen samo nadimek arabske. Gre namreč za pravi klobčič držav, ki se močno razlikujejo po svoji državni ureditvi, ideološki orientaciji in še po marsičem. A povsem jasno je nekaj: dokler bodo arabske države bolj upoštevale lastne kakor pa skupne interese, bodo še vedno dejavnik, ki ni vreden resnega spoštovanja.
J. KOVACIČ
Mnenje k članku »Samo po začrtani poti«
Lepo bi bilo, ko bi se tov. Jančarjeva v svojem članku v Kamniškem občanu štev. 7 zavzela za samoupravno pot v naši občini, kjer bi se uresničevali resnični interesi delovnih ljudi.
Mnenja pa je, da naj povezovalna cesta na obvoznico teče »po začrtani poti«, za katero smo že neštetokrat ugotovili, da ne more prinesti ničesar dobrega ne tem ne bodočim rodovom, saj posega v elementarne pravice ljudi, da smejo živeti v humano urejenem okolju, da so dolžni varovati kulturne in zgodovinske spomenike preteklosti in še o marsičem bi lahko zapisala.
Kje so razlogi za tako pisanje, že kar zastrašujoča neobjektivnost ali še kaj drugega?
Tovarišica zagovarja povezovalno cesto tik ob mestnem jedru in ob šolskem prostoru. Mnenja je, da je ta varianta »inačica, ki naj bi bila le kamen spotike posameznikov.«
Krajevna skupnost center Kamnik je lani predstavila načrt revitalizacije starega mestnega jedra, ki ga je pripravila Univerza v Ljubljani, FAGG VTOZD arhitekture, posvetovanje pa je vodil prof. dr. Peter Fister. Študija bi morala biti predstavljena vsem občanom v primernejšem času. Citiram del ugotovitev na str. 6:
»Tudi PROMET je bil ena od tistih bolečih točk starega mest-
nega jedra Kamnik, ki so jo v svojih predlogih skušali reševati vsi anketiranci. Res je, da so polemike in obljube okrog obvoznice dvignile toliko prahu, da so jo zato vsi postavili na prvo mesto. Ob tej osnovni misli pa je bilo navedenih tudi nekaj takih, ki kažejo na veliko angažiranost. Med mnenji (anketni list je izpolnilo 149 gospodinjstev, op. uredništva) je bilo največ takih, ki so postavili gradnjo obveznice kot najpomembnejšo fazo prenove, zelo veliko (54) pa se jih je v posebnih pripombah odločilo za priključek, ki naj ne bi šel nanjo tik pred starim delom mesta - s tem ne bi bilo potrebno rušenje Krištofove niše (Kidričeva 35) in ne bi oviral delo šol. Med anketiranci ni bilo niti enega, ki bi podpiral priključek tik ob jedru, kot svoje predloge so največ navajali možnost odcepa med obema črpalkama. Pripombe so bile tudi na to, da pri te vrste odločitvah ne bi smeli misliti le na sedanjost, ampak tudi na prihodnost.« (konec citata).
Na sedanje pogoje za delo in prihodnost otrok mislimo tudi prosvetni delavci, ki prosimo le za povezovalno brv med obema šolskima prostoroma na obeh straneh Bistrice.
Zahteve po znanju so in bodo vedno večje. Otrokom smo dolžni zagotoviti ne samo varnost,
Odvoz smeti
Odgovarjamo na članek v Kamniškem občanu št. 7 pod naslovom ODVOZ SMETI, in hkrati dajemo informacijo vsem občanom.
V naši praksi obstaja že vrsto let pravilo, da v kolikor iz kakršnega koli vzroka -delavci pri iz-praznjevanju poškodujejo smetnjak, tega, če je uničen, takoj nadomestimo z novim. Če je poškodba manjša, jo takoj popravimo, seveda na naše stroške. V vsakem primeru delavci oškodovano stranko obvestijo doma ali pismeno, marsikdaj pa nas oškodovana stranka sama obvesti in zadevo uredimo.
Smetnjaki niso trajni, pa tudi način izpraznjevanja je tak, da mora delavec z ročico na avtomatu potresti smetnjak, še posebno če so v njem natlačene smeti, pozimi pogosto zmrznjene.
Vsak lastnik je dolžan svoj smetnjak vzdrževati in ga nadomestiti z novim, ko je dotrajan. Seveda pogosto pride do poškodbe za katere ni mogoče kriviti delavce. Vsako gospodinjstvo je dolžno odlagati smeti in odpadke v tipske smetnjake, če je eden premalo, si je treba zagotoviti tako število smetnjakov, da bodo zadostovali za potrebe gospodinjstva. Omenimo naj, da je cena za odvoz smeti enaka ne glede na to ali ima gospodinjstvo en ali pa pet smetnjakov.
Torej, če hočemo varovati in skrbeti za naše okolje, moramo k temu doprinesti vsi, ne samo iz-praznjevalci smetnjakov Komunalnega podjetja. Nenazadnje je to težaško delo. Vsak dan delavci izpraznijo 600 in več smetnjakov, ki so težki tudi po 70 kg, ne glede, kakšne so vremenske razmere.
Sanitarna službe KOMUNALNEGA PODJETJA KAMNIK
ampak tudi mirno delovno okolje in čim manj onesnažen zrak.
Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (IS SR Slovenije št. 352-19-74 z dne 28. 4. 1976. predvideva sanacijo pred že obstoječim hrupom (člen 7) in zavezuje projektante, da pri novogradnjah upoštevajo določila tega zakona. Posebno skrb zagotavlja tudi šolam.
Za humano rešitev so se zavzeli tudi starši otrok, ki so svoje pripombe posredovali občinski konferenci SZDL in predsedniku IS skupščine Kamnik.
Še o naši osveščenosti in neosveščenosti bi spregovorila. Rušenje Krištofove hiše (stare Ete) sploh nikoli ne bi smela biti varianta, saj bi rušenje uničilo vhod v staro mestno jedro in prizadelo celotno podobo starega Kamnika. Tovarišica pa govori o njej kot »o najbolj strokovno proučeni inačici mestnega priključka na obvoznico.«
Mislim, da je čas, da pripravimo novo varianto in jo predstavimo občanom. Pri reševanju tega problema naj sodeluje čim širši krog občanov.
Tudi meni se vsiljuje vprašanje, kdo so tisti odločujoči posamezniki, ki vztrajajo na tako vsestransko slabi varianti?
Strinjam se s tov. Aparnikovo, da bi se morale tudi ostale druž-beno-politične organizacije v Kamniku zavzeti za tako lokacijo povezovalne ceste, ki bo optimalno ščitila resnične interese čim širšega kroga sedanjih in bodočih občanov in bo odprla mesto Kamnik pešcem.
Znanje, ki so si ga pridobili ljudje na različnih področjih znanosti, ne bi smelo mimo Kamnika, v praksi pridobljene izkušnje iz različnih delov sveta potrjujejo to znanje. Kaj je treba narediti v prometu, da zagotovimo prihodnost Kamniku in rešimo najhujše prometne probleme, lahko preberemo v študiji.
NINA OSREDKAR
Družabne prireditve, pa tudi deio
Po enoletnem premoru je OO ZSMS v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine zopet začela delovati. Sprva smo se srečevali z velikim problemom - nezaupanjem in nesodelovanjem mladincev v zavodu s predsedstvom OO. Da bi zboljšali razmere, smo prve akcije usmerili v družbeno življenje. Vsakih štirinajst dni smo pripravili ples v jedilnici, povabili smo tudi mladince OO ZSMS Šolski center R. Maistra.
V zimskem času smo se povezali s kranjskim kinematografom, ki je v jedilnici predvajal filme. S tem smo omogočili ogled filmov tudi mladincem, ki v zimskem času ne morejo v mesto.
Organizirali smo delovne akcije. Čistili smo okolico zavoda. V okviru tekmovanj za pokal Občinske konference ZSMS Kamnik smo v zavodu organizirali tekmovanje v šahu in namiznem tenisu, udeležili pa smo se še tekmovanj v odbojki in košarki.
Povabili smo glasbeno skupino »živel je mož« in »Dvanajsto nadstropje« z Moped showom.
V mesecu maju se bomo vključili v proslavo ob mesecu mladosti, prižgali bomo kres, nosili pa smo tudi štafeto mladosti.
Menimo, da je naše letošnje delo zelo raznoliko in ima vsak mladinec možnost aktivnega sodelovanja. Žal nekateri še niso ugotovili te možnosti.
ZLATKO HRENIČ OO ZSMS ZUIM Kamnik
Maj, mesec mladosti
April in maj sta meseca, ki v naši OOZSMS Volčji potok prebudita mlade iz zimske oziroma zgodnje pomladne zaspanosti. Mladi smo se v teh pomladanskih dneh spoprijeli z različnimi dejavnostmi in aktivnostmi. Najprej smo organizirali delovno akcijo v parku Arboretumu.
To akcijo je naša mladinska organizacija pripravila pred praznikom OF, in sicer 17. aprila. Mladinci smo se ob 7. zjutraj zbrali na dvorišču pred upravo Arboretuma. Že navsezgodaj se je po zeleni okolici razlival glasen trušč in vrisk mladih deklet in fantov. Mladi smo se na tej akciji odrezali, saj smo počistili in pograbili vse listje in delo končali že po nekaj urah, v primerjavi s preteklimi leti smo akcijo zaključili v rekordnem času.
No, pa to še ni vse. Naslednjo soboto, 19. aprila, je naša OOZSMS organiziral že drugo akcijo. V tej delovni akciji so naši mladinci posipavali ceste po vasi in obenem urejali okolico. Po akcijah smo mladi z velikim pričakovanjem čakali na prihod TITOVE ŠATEFETE, štafete, ki je del nas, ki je del naše mladosti. V našo vas je prišla 25. aprila. Ta dan smo imeli nekateri mladinci čast nositi TITOVO ŠTAFETO. Nosilci štafete so po predaji izjavili, da je občutek med tekom s štafeto v roki en-
Čuvajmo zelenice!
Med blokoma v Župančičevi ulici 3 in Kranjski cesti 4c je zanemarjena zelenica, ki meri okrog 450 kvadratnih metrov. Očitno je stanovalcem vseeno, v kakšnem okolju živijo. Ker meni ni, sem, kljub temu da sem bolan, šel marca v gozd in tam naruvalprimerne sadike. Z veseljem sem jih posadil na zelenico, ki skoraj ni več zelenica, saj je prepredena s stezami. Lahko rečem, da ima v naši okolici skoraj vsak stanovalec svojo stezo preko zelenice.
Nekaj sadik so takoj uničili, ostale so le pustili toliko časa pri miru, da so se ukoreninile in začele zeleneti. Toda nevzgojenim otrokom to ni bilo všeč in so pred dnevi skoraj vse polomili. Da bi preostala drevesca ubranil pred malopridneži, sem zabil količke in okrog napeljal žico. Ne samo otroci, tudi odrasli so se mi smejali. Mislil sem si, le zakaj se mi smejijo, ali že vnaprej vedo, da tudi to ne bo ohranilo sadik
pred grobimi rokami nevzgojenih otrok oziroma ljudi. Prepričan sem, da bi se z vsaj malo vzgojenimi otroki dalo v naši lepi naravi marsikaj ohraniti. Zdi se mi, da odrasli niso nič dosti boljši od otrok, kajti prav v njih bi otroci morali videti dobre vzornike. A žal temu ni tako.
Ko sem ves razburjen ogledoval polomljene sadike in iskal na njih 'še zadnje lističe ali poganjke, v upanju, da bi drevesce le še rastlo, je pritekla k meni mala deklica in me pobarala, zakaj sem vse to posadil. Ker sem bil slabe volje, sem ji samo dejal, naj ne uničujejo zelenice. Hvaležna mi je izjavila, da bo lepo, če bo tu ostala lepa zelenica, kajti tlakovanih steza je že med bloki dovolj.
Vprihodnih dneh nameravam po zelenici posejati travo. Bojim se, da trava niti skaliti ne bo mogla, kaj še, da bi nas njena zelena barva navdihovala in sproščala.
SLA VKO PESTOTNIK
kraten, le da prehitro mine. Toda simbol bratstva in enotnosti mora naprej, saj je še tisoče mladih, ki prav tako žele priseči TITU, DA NE BOMO SKRENILI Z NJEGOVE POTI, Z NAŠE POTI. Razpoloženje in zanos je na ta dan povečalo še sonce, ki je radodarno razsipalo svojo rume-nino po naši domovini.
V počastitev prihoda štafete je bilo tudi nogometno srečanje mladih in malo starejših mladincev.
Tako smo vstopili v mesec maj, ki je še bogatejši kot april, tako kot po cveticah tudi po aktivnosti mladih. Že pred prvim majem smo se mladi odločili še za tretjo delovno akcijo. Mladinci smo se dan pred prvim majem odpravili v gozd, kjer smo s skupnimi močmi nabrali nekaj dračja in vej. Zvečer smo se zbrali okoli žarečega kresa, da bi počastili PRVI MAJ, PRAZNIK DELA. Vzdušje ob ognju je bilo enkratno, saj so se mladim pridružili tudi starejši in najmlajši cicibani. Pesem je združila srca vseh starosti, tako da je bil konec resnično prisrčen. Seveda pa s tem še ni bilo konec 1. maja. Nasprotno, šele začel se je. Že ob 5. so se vaščani zbrali z namenom, da prvi maj pričakajo z budnico, ki je prebivalce naše vasice, na dan praznika zgodaj spravila pokonci.
VANJA KLADNIK
• Volilna konferenca ZRVS
Delo uspešno prilagojeno potrebam SLO in DS
Sredi meseca so se na volilni konferenci zbrali delegati Zveze rezervnih vojaških starešin občine Kamnik. Na njej so ocenili opravljeno delo, pregledali poslovanje in si hkrati z izvolitvijo novega vodstva zastavili tudi nove delovne načrte.
Pri idejnopolitičnem izobraževanju in splošno vojaškem usposabljanju so RZV v preteklem obdobju dosegli vidne uspehe ob iskanju novih in sodobnejših oblik dela. Uresničevanje programov je zahtevalo aktivno udeležbo vseh članov in izključevalo pasivno prisotnost. Posebno pozornost so namenili preverjanju znanja, kjer so opuščali preživele in zastarele oblike in iskali načine, s katerimi so pridobljeno znanje prilagodili novim zahtevam širokega koncepta splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite ter nalogam, ki jih imajo v svojih delovnih in življenjskih okoljih. Pri vsem tem so resno sodelovali z družbenopolitičnimi organizacijami, JLA, teritorialno obrambo in drugimi, ter tudi dosegli dokajšnjo usklajenost programa. Pa tudi vključenost rezervnih vojaških starešin v delegatski sistem.
Na volilni konferenci je k poročilu, ki so ga delegati dobili že pred sejo, nekaj besed dodal dosedanji predsednik OK ZRVS
Drago Bohinec, ki je aktivnost konference ponazoril tudi s številom delovnih sestankov organov konference ter ob tem še opozoril, da je bilo medregijsko sodelovanje dobro, manj uspešno pa je bilo sodelovanje s sosednjimi občinami. Dejal je tudi, da bo treba v prihodnje več pozornosti nameniti obveščanju, pa tudi materialnim možnostim za delo, saj sredstva, ki so jim bila dodeljena, ne bodo zadoščala za uresničitev celotnega programa.
Delegate je pozdravil tudi Janez Prezelj, predsednik občinskega odbora ZZB NOV ter jim v imenu svoje organizacije in ostalih družbenopolitičnih organizacij čestital za uspešno opravljeno delo ter poudaril, da razmere v svetu narekujejo še večjo prizadevnost pri krepitvi SLO in DS, s tem pa še večjo usposobljenost vsakogar od nas.
Na konferenci so za novega predsednika predsedstva OK ZRVS Kamnik izvolili Zvoneta Cveka, izvolili so novo predsedstvo in sekretarja predsedstva, organe konference ter delegata za republiško konferenco ZRVS. Sprejeli so tudi finančni načrt.
Ob zaključku konference se je Janez Brlogar v imenu izvršnega sveta zahvalil Dragu Bohincu za uspešno delo in vodenje OK ZRVS.
OD VSEPOVSOD_
• Devizne hranilne vloge naraščajo počasneje
BEOGRAD - Hranilne vloge Jugoslovanov se povečujejo, so povedali v Narodni Banki Jugoslavije, saj so se v slabih štirih mesecih povečale za 11,2 odstotka in dosegle 571,2 milijarde dinarjev. Zanimivo pri tem je, da so v tem času dinarske hranilne vloge rasle precej hitreje kot devizne in znašajo v tem obdobju skupaj 218,1 milijarde dinarjev. Počasneje pa se povečuje devizno varčevanje, saj se je v teh mesecih povečalo za 10,4 odstotka in je doseglo vsoto 353,1 milijarde dinarjev.
• VeHk izvoz v Sovjetsko zvezo
LJUBLJANA - Kljub vsem prizadevanjem, da bi z izvozom ustvarili kar največ konvertibilnih deviz, se jugoslovanska konvertibilna menjava s tujino v zadnjih letih takorekoč krči. Lani je Jugoslavija ustvarila s celotnim blagovnim izvozom le 59 odstotkov konverti-
bilnih deviz, kar je najmanj po letu 1979, ko je bil delež že 70 odstoten. Tudi slovenski delež konvertibilnega izvoza je bil leta 1979. rekorden in je znašal 84 odstotkov. Pač pa je v naslednjih letih ta delež tudi v Sloveniji padel, saj je lani znašal samo 74 odstotkov, medtem ko je bil še leta 1980 78 odstoten. Zanimivo je, da je Jugoslavija lani največ blaga izvozila v Sovjetsko zvezo (kar dobro tretjino)(, medtem ko je bil drugi največji kupec našega blaga Italija, sledijo pa ZRN, Irak, ČSSR, ZDA in NDR. Ves klirinški izvoz je Jugoslavija ustvarila z izvozom v tri vzhodnoevropske države in sicer z izvozom v Sovjetsko zvezo, ČSSR in NDR. Naša zunanjetrgovinska bilanca je bila lani najbolj ugodna z Irakom, saj smo tja izvozili za 49 odstotkov več, kot smo uvozili.
• Veliko deviz porabimo za uvoz pšenice
LJUBLJANA - Jugoslovansko gospodarstvo je lani uvozilo za 21 milijard dinarjev hrane, kar pomeni, da je bil to tretji največji zvoz hrane v zadnjih desetih letih. Največ deviz za hrano je Jugoslavija porabila leta 1980, kc smo uvozili za 26 milijard dinarjev hrane. Vendar je bil del deviz, ki smo jih porabili za uvoz hrane v primerjavi
s celotnim uvozom lani najnižji, saj je znašal le pet odstotkov. Običajno največ deviz za uvoz hrane porabimo za uvoz pšenice. Ta delež je leta 1976 znašal dobrih 21 odstotkov, predlani pa kar 29 odstotkov. Ob pšenici je jugoslovansko gospodarstvo veliko deviz porabilo še za uvoz kave. Leta 1970 je bilo treba za kavo odšteti 20, leta 1977 pa že 26,3 odstotka deviz, namenjenih za uvoz hrane.
• Slabši izvozni rezultati v prvih mesecih
LJUBLJANA - Po sedanjih podatkih je slovensko gospodarstvo od 1. januarja do 10. maja letos izvozilo za 631 milijonov dolarjev blaga, torej za 231 milijonov dolarjev manj, kot bi moralo po devizni projekciji. Hkrati je slovensko gospodarstvo v tem obdobju uvozilo za 746 milijonov dolarjev blaga ali za 198 milijonov manj. kot je bilo predvideno v projekciji. Na konvertibilno območje je Slovenija izvozila za 461 milijonov dolarjev in uvozila za 586 milijonov dolarjev blaga. Po teh podatkih je bil na konvertibilnem območju uvoz pokrit z izvozom 79 odstotno, vendar pa devizna projekcija predvideva v tem obdobju 93,4 odstotno pokritje uvoza z izvozom.
Živahno praznovanje
»Vstanite v suženjstvu zakleti...«
Na predvečer mednarodnega- delavskega praznika, 1. maja, je tudi v KS Moste zazvenela Internacionala. Krajani smo se zbrali ob kresu pred šolo, kjer so igrišče osvetljevali poleg ognja še močni žarometi. Tako visoko, kot pri nas ali še mogočneje, so zvečer zagoreli kresovi tudi po okoliški gričih in.hribih. V kulturnem programu so z recitacijami nastopili najmlajši osnovnošolci, člani kulturnega društva pa so tudi tokrat peli in plesali.
Spregovoril nam je Vinko Ovijač, predsednik S ZDL. Na kratko je obnovil zgodovino delavskega praznika, o delu v naši KS pa je povedal:
»Kljub vsesplošnemu padcu življenjskega standarda se v naši KS lahko pohvalimo z delovnim vzdušjem, kar dokazujejo dobro obiskani zbori krajanov, izid referenduma za samoprispevek in 93 odstotna udeležba krajanov na letošnjih volitvah. Lahko rečemo, da krajani podpirajo politiko vodstva KS, ki rešuje komunalne, kulturne in šolske probleme. Milijardo in štiristo milijonov nas je stala obnova že odpisane osnovne šole. Za začetek obnovitvenih del smo si prizadevali kar dve leti in uspeli smo. Za uspeh obnove ima nemalo zaslug tudi vodstvo šole. Obnovljeno šolo bomo odprli septembra, zato bomo tedaj praznovali krajevni praznik, ne pa julija, kot običajno. Kulturno društvo uspešno deluje. V veliki meri smo tudi po njegovi zaslugi v občini postali znani kot delovna KS. Uspeli smo premagati že veliko stisk, še vedno pa nas čaka mnogo dela.«
Tovariš Ovijač nam je zaželel vesele praznike. Nato so mladi in starejši lahko zaplesali, saj jim je čez polnoč igral ansambel Eros.
V nedeljo, 9. maja ob 15. uri, pa so se v telovadnici zbrali starejši krajani na svojem tre-dicionalnem srečanju. Tudi tokrat je kulturno društvo pripravilo prisrčen program. Pogumno so se jim pridružili učenci osnovne šole v svojem zboru. Spregovoril nam je predsednik KS, Mirko Kepic: »Morda je kdo pomislil, da je tradicije naših srečanj že konec, a ni tako. Spet smo tu, da poslušamo, gledamo, se poveselimo. Zbrali smo se v telovadnici šole, ki ste jo gradili s svojimi rokami. Prav zdaj jo obnavljamo. Prav je, da vsak rod prispeva svoj delež k njeni posodobitvi.«
Navzoče je nagovorila tudi pionirka Irena Banda: »Starejši bi nam imeli prav gotovo veliko povedati. Starost ni propadanje, pač pa dozorevanje. Vsi smo kakor pšenica, ki raste, zeleni, dozoreva. Svojo nalogo ste opravili, hvaležni smo vam.«
Program je zelo lepo popestril mladi Tomaž Plahutnik iz Stranj, ki nas je presenetil z ne prav pogostim glasbilom - s citrami. Pod njegovimi spretnimi prsti smo začutili v srcih vso nežnost, milino in liričnost citer. Še in še bi poslušali zvoke, ki so se nam zdeli kakor da volovi rumena pšenica v vetru. Zdaj se ti je zdelo, kakor da poslušaš žuborenje bistrega studenca, spet drugič, kakor da prisluškuješ krošnjam, ki se upogi-bajo v vetru... Družbenopolitične organizacije so zbrane krajane po kulturnem programu pogostile še s skromno zakusko.
Pohvaliti moramo likovno nadarjene učence osnovne šole, ki so nekaj dni pred prireditvijo svoje stare starše in sosede povabili na prireditev z lepo izdelanimi čestitkami.
IRENA URBANEC
Soseska Bakovnik: Tri četrtine od 600 stanovanj, kolikor jih bo na tem območja, je že vseljenih. Normalno življenje občanov in delo na gradbišču je moč uskladiti le s strpnostjo in obojestranskim razumevanjem.
Zbor občanov na Duplici
V ospredju občanov interes pri uporabi prostora
Zaračunavati delo, ne provizijo
Na nedavni prvi seji občinske zdravstvene skupnosti so delegati razpravljali o velikih stroških, ki jih je imela ta skupnost v preteklem letu in ki so za več kot pet milijonov dinarjev presegli lanskoletne prihodke.
Med drugim so opozorili tudi na sorazmerno visoke stroške pobiranja prispevkov za zdravstveno zavarovanje pri zasebnih obrtnikih. Lani je bil namreč z zakonom vpeljan nov način pobiranja teh prispevkov. Dogovorjeno je bilo, da bodo vse prispevke za SlS-e od obrtnikov pobirale občinske uprave za družbene prihodke, skupaj z davki. To je vsekakor racionalnejši in tudi učinkovitejši način, posebno če
vemo, kakšne dolgove so imeli nekateri obrtniki v času, ko je te prispevke zbirala strokovna služba sisov. Za zdravstveno zavarovanje morajo naši obrtniki letno prispevati okrog 16 milijonov dinarjev, novih seveda. Delegate občinske zdravstvene skupnosti je začudil dokaj visok račun, ki ga je izstavila občinska davčna uprava za opravljanje teh storitev v lanskem letu. Znašal je okrog milijon dinarjev oziroma 6 odstotkov od pobranega denarja. To pa je po njihovem mnenju veliko preveč, saj bi s tem denarjem lahko plačali vse leto najmanj tri delavce. Tega denarja seveda ni porabila občinska davčna uprava, pač pa se je prelil
v občinski proračun, torej v splošno porabo. Torej ko hkrati ugotavljamo prek 5 milijonov dinarjev primanjkljaja ali izgube v občinski zdravstveni skupnosti, s precejšnjim zneskom iz zdravstvene skupnosti povečujemo občinski proračun. Delegati so bili mnenja, da to ni sprejemljivo in da je treba financiranje zbiranja prispevkov za sise spremeniti. Plačilo storitve naj bi bilo odvisno od dejansko opravljenega dela, ne pa v obliki provizije od zbranega denarja. V tem smislu bi bilo treba tudi spremeniti dogovor o izvajanju davčne politike v SRS, ki tak način plačevanja nadomestil določa.
F. S.
Izredno živahna in razgibana razprava na nedavnem zboru občanov v krajevni skupnosti Duplica kaže, da se občani v tej naglo se razvijajoči krajevni skupnosti srečujejo z vrsto problemov in težav. Povsem razumljivo je, da tam, kjer nastajajo nova naselja, prihaja do problemov, ki jih povzroča nedograjeno naselje, neurejenost okolja, pomanjkanje nekaterih spremljajočih naprav, objektov itd.
Manj pa je razumljivo, da izvajalci kažejo premalo pripravljenosti, da bi se skupaj z občani pogovorili in skušali skupno najti trenutno najboljše možne rešitve za določene težave. Za to imajo občani te krajevne skupnosti dovolj dokazov, ne nazadnje tudi v tem, da se sestanka 24 predsednikov hišnih svetov in zbora občanov ni udeležil noben predstavnik Stanovanjsko komunalnega gospodarstva, niti Graditelja, čeprav so bili povabljeni; da se SKG-ju na predloge krajevne
skupnosti niti ne da odgovoriti itd.
V ospredju razprav na zboru občanov so bila vprašanja namembnosti in urejanja prostora v novih soseskah na Bakovniku ter gospodarjenje s stanovanjskimi hišami.
Občani ugotavljajo, da se kljub številnim predlogom, da se spremeni namembnost zemljišča pri otroškem vrtcu v Klavčičevi ulici, namreč, da bi namesto garaž, za katere je »rezervirano« zemljišče že 8 let, tu naredili park ali pa otroško igrišče, doslej ni nič spremenilo. Sprememba je le ta, da je Graditelj sedaj ogradil zemljišče s plankami in ima tu »garažo« za svoje avtobuse. S tem pa je dodatno ogrožen tudi promet na zelo živahnem križišču, kjer je dostop na Ljubljansko cesto. Občani menijo, da če prebivalci tega območja nimajo interesa po garažah, potem jih nima smisla graditi, najmanj pa za kupce od drugod. O tem naj bi
Varčevanje z energijo -skrb za čistejše okolje
Pri doslednem izvajanju predpisov in priporočil predvidevajo še naslednje pomembnejše smeri uveljavljanja racionalizacije pri uporabi energije:
1. Ustrezna organiziranost samoupravnih interesnih skupnosti s področja energetike, katerih ena od osnovnih nalog je tudi racionalnost v gospodarjenju z vsemi viri energije.
2. Izkoriščanje vseh vrst odpadne toplote, predvsem v industrijskih in termoenergetskih objektih in uvedba srednje in niz-kotemperaturnega nivoja ogrevanja ter regeneracija in izkoriščanje odpadne toplote. 4
3. Nadaljujejo naj se gradnje termoelektrarn - toplarn, ki povečujejo izkoristek energetskih goriv s kombinirano proizvodnjo električne in toplotne energije.
4. Izboljšanje termoregulacij-skih sistemov pri uporabi toplotnih naprav in toplifikacijskih mrež.
5. Še nadalje naj se izboljšuje tehnologija termoenergetskih blokov in spremljajočih eksploa-tacijskih naprav.
Nadaljnji zelo pomemben ele-
ment za kombinirano proizvodnjo dela in toplote ali proti njej, je varstvo okolja. Zaradi boljšega izrabljanja goriva je količina škodljivih snovi, ki se lahko razširijo v okolje, pri kombinirani proizvodnji manjša. Pomembna je tudi drugačna razporeditev potencialnih izvorov onesnaževanja. Pri kombinirani proizvodnji dela in toplote bomo imeli manjše in prostorsko bolje porazdeljene enote. Pričakujemo lahko tudi večjo učinkovitost zadrževalnih oziroma čistilnih naprav ter manjšo specifično ceno. Pomemben sociološki vidik tako razdeljenih virov onesnaževanja je, da lahko prebivalci sami odločajo, v kolikšni meri bodo dajali prednost čistemu okolju v primerjavi s stroški proizvodnje energije, oziroma z njeno razpoložljivostjo.
V naši občini pa je prisoten še nek popolnoma specifičen moment. V sestavini dimnih plinov premnogih zasebnih kurišč so snovi z veliko kemijsko afiniteto, ki ogrožajo pročelja in kovinsko zaščitene zunanje površine starega mestnega jedra, kakor tudi
novih stanovanjskih naselij in ostalih stavb. V naših hotenjih, da ohranimo izgled in arhitektonske vrednote starega srednjeveškega mesta z vsemi njegovimi značilnostmi, bi bila postopna eliminacija sedanjih razdrobljenih ter tehnično in ekološko neustreznih kurišč eden od TEMELJNIH in kvalitativno BISTVENIH korakov naprej. Mislimo, da ni treba omenjati prednosti in vrednosti čistega okolja novih stanovanjskih naselij, šol, otroških vrtcev in zdravstvenih institucij.
2.0 OPIS IDEJNE REŠITVE TOPLIFIKACIJE MESTA KAMNIKA
Toplifikacija je tudi v širšem slovenskem prostoru že doživela širok razmah. Toplarniško-ener-getski objekti v Ljubljani, Mariboru, Jesenicah, Kranju, Trbovljah in še kje drugje že obratujejo. To ni brez pomena, saj se že sedaj lahko na izkušnjah mnogo naučimo. Nenehna naselja s spremljajočimi objekti na eni strani in vse trša borba za zadovoljevanje energetskih potreb na
drugi strani, nas kar samo sili, da v našo infrastrukturno mrežo vgradimo tudi preskrbo s toplotno energijo. Kot za vsa druga, je tudi za neše mesto značilna velika razdrobljenost posameznih kurišč. Starost oz. dotrajanost obstoječih kotlovskih blokov je zelo različna, možnosti reguliranja zelo omejene, sistemske rešitve ogrevanj zelo različne, da o emisiji dimnih plinov sploh ne govorimo. Pri skoraj nujnem prehodu na kurjenje s trdimi gorivi se bo stvar samo še poslabšala. Po naših grobih ocenah imamo samo v širšem mestnem jedru okrog osemdeset manjših in srednje velikih kotlovnic. Marsikje bo dovoz goriva in odvoz izgorelih ostankov predstavljal težko rešljiv primer. Na žalost se moramo soočiti z resnico, da se časi kurjenja z lahkim kurilnim oljem iztekajo in da bo s .kurjenjem veliko umazanega dela. Zaposliti bo treba tudi večje število strokovno usposobljenih delav-cav (kurjačev) in pomožno-tran-sportnih delavcev.
Tu ima daljinsko ogrevanje kljub ogromnim investicijskim stroškom nesporno velike prednosti. Ogrevni medij je enoten, prlncipielne tehnično-regulacij-ske rešitve bodo enotne, možnost centralno regulacijskih prijemov je možna edino na takšen način, s tem pa tudi racionalnejša potroš-
nja energije. Nikakor ne smemo pozabiti na sledeče prednosti:
- boljša izkoriščenost goriva, ker so kotlovski bloki modernejše konstrukcije, manjši raztros goriva zaradi deponije in potrošnje na istem mestu,
- relativno majhno število zaposlenih in večja strokovna usposobljenost,
- možnost adaptacije kotlovskih blokov na gorivo lokalnega izvora,
- možnost večjega deponiranja goriv (ustvarjanje rezerv),
- manjša nevarnost požara, boljša zaščita in samozaščita objekta,
-nepotrebni prostori za številne kotlovnice,
- veliko večja skrb oziroma varovanje okolja,
- ustvaritev višjega nivoja čistoče in higiene.
Toplovodna mreža se v posebnem prostoru (toplotni postaji) ali v prostoru obstoječe kotlovnice poveže z obstoječim hišnim omrežjem. Za toplotne postaje je značilno samostojno in pro-gramsko-samodejno delovanje, kakor tudi merjenje porabljene toplotne moči. Seveda. odpade tudi delovno mesto kurjača, transport goriva in izgorelih ostankov ter kontrola delovanja celotnega sistema.
(Dalje prihodnjič)
izvedli anketo med občani, ki živijo v tej soseski. Povsem enak problem bo nastal tudi s predvidenimi garažami pri novem otroškem vrtcu na Duplici. Občani se vprašujejo, ali ne bi otroci (samo v novem naselju jih bo najmanj 500) in šola, ki je v neposredni bližini, zaslužili nekoliko več življenjskega prostora v obliki večjega športnega igrišča, kot je sedaj načrtovano.
Zato so predlagali, da vprašanje spremembe namembnosti prostora pride na dnevni red zborov občinske skupščine in da se v tem smislu dopolni zazidalni načrt tega območja.
Soglasno je bilo mnenje občanov, da se mora urejanje in namen uporabe prostora, v katerem živijo, podrediti njihovim potrebam in interesom v krajevni skupnosti, ne more pa biti nobeno področje »rezervat« za kakršnekoli podjetniške interese.
Še bolj vroča tema na zboru občanov Duplica pa so bili problemi ogrevanja novih stanovanjskih blokov v pretekli kurilni sezoni. Vroča zaradi tega, ker so bile peči v stanovanjih največkrat mrzle. Stanovalci so morali sami dodatno ogrevati prostore, še posebno tam, kjer imajo majhne otroke. Naštevali so vzroke za tako stanje: neurejena preskrba z gorivom, nekvalitetna izvedba sistema centralnega ogrevanja, malomaren odnos kurjačev in povrh vsega še neodgovornost nekaterih delavcev SKG do poverjenih jim nalog. Kot so povedali predsedniki hišnih svetov, med njimi in SKG ni nobenega sodelovanja, za njihove vloge in pritožbe je malo posluha. Nekateri so zagrozili celo z ustavitvijo plačevanja prispevkov za kurjavo, če se zadeva čimprej ne uredi. Seveda ne na ta način, da bi sedaj neurejene naprave cen-tralnga ogrevanja prenesli v vzdrževanje hišnim svetom, ki za te nemene nimajo sredstev, niti niso za to organizirani.
Na zboru občanov so sklenili, da po soseskah ustanovijo koordinacijske svete hišnih svetov, ki bodo te probleme reševali v sodelovanju s SKG, samoupravno stanovanjsko skupnostjo in drugimi ter da se vsak teden en dan v krajevni skupnosti Duplica vpelje pogovore s predstavniki SKG, katere bi stanovalci oziroma predsedniki hišnih svetov opozorili na pereče probleme in jih skupaj reševali.
F. S.
Iz doma upokojencev
Praznovanje 1. maja
Iz šole Fr. Albrehta je prišlo k nam več učencev-ki so nam spet pripravili s svojim nastopom lepo doživetje. Vodila jih je tovarišica Nada Dobrovoljc.
V nagovoru smo slišali nekaj misli o 27. aprilu in 1. maju, ki nam jih je povedala učenka. Sledila je zborna recitacija Župančičeve pesmi Z vlakom, "ki so nam jo povedali učenci 8. d. razreda.
Tri partizanske pesmi je izvedel dekliški oktet (ki nam je že znan in poje pod vodstvom tov. Potočnikove iz Mekinj). Sprem-
ljal jih je harmonikar Robert Smolnikar. Nastopil je še Nacek Zupan in zaigral na harmoniko Hej brigade in Na juriš.
Učenci so nam spet prinesli toliko svežine in vedrine. To je razodeval spontani aplavz na izvajanje, posebno dekliški oktet je vse ogrel s svojim lepim petjem. Dovršena je bila igra harmonike. Tako doživetje je za nas osrečujoče, in ostane za njim sled ter želja, da jih kmalu spet slišimo. Navdušili so nas in bi se najraje vsakemu posebej zahvalili za uspelo prireditev.
Prejeli smo listino in zlato značko ZDUS
Konec aprila smo v naši sredi pozdravili predstavnike Zveze društev upokojencev Slovenije. Po pozdravnem nagovoru in izročitvi odlikovanja, listine in zlate značke, ki nam jo je ob 35-letnici ZDUS izročil Avgust Ba-tagelj, je povzel besedo Jože Ju-rač. Povedal je, da se je Zveza odločila izreči zahvalo in priznanje tudi našemu domu za požrtvovalnost, za ves trud z oskrbovanci, z željo, da bi še naprej tako delali.
Podelitve so se udeležili vsi tisti delavci, ki so z dolgoletnim delom prispevali, da je DUK dobil priznanje. Tovariš Peter Kla-dnik, ki je dolga leta vodil ustanovo, se ni mogel udeležiti podelitve, vendar pa je s svojim delom prav gotovo močno pripomogel k temu priznanju. Listino in značko je prevzel predsednik Sveta zavoda Karel Rogan.
Zahvalili smo se za to lepo priznanje, ki nas zavezuje k še boljšemu delu, in povedali, koliko smo pri nas že dosegli in kaj
imamo še v načrtu z razširitvijo Doma. Potem je tekel pogovor o delu za upokojence, o organizacijah upokojencev v Sloveniji in Jugoslaviji, o razvoju tega dela, o skrbi društev upokojencev za gmotni položaj svojih članov, o delu na kulturnem in na rekreacijskem področju, o pevskih zborih m športnih društvih in prireditvah, tekmovanjih, srečanjih upokojencev, izletih idr. Na letošnje 8. srečanje pevskih društev upokojencev Slovenije, ki bo v Kamniku 12. junija, smo bili še prav posebej povabljeni.
Direktor Janez Pernuš je nadaljeval pogovor o naših načrtih. S povečanjem zmogljivosti Doma bo dana možnost za razvoj fizioterapije in hidroterapije. Zlata značka nas zavezuje k nenehnemu delu in k sodelovanju z drugimi, zunanjimi upokojenci, da nudimo tudi njim strokovne usluge, da bi se vsi upokojenci dobro počutili. Tudi cene za usluge naj bi bile sprejemljivejše, saj so povprečno pokojnine nizke.
Novo branje v kamniški knjižnici
Zelko I.: Prekmurje do 1. 1500, Pomurska založba, 1982 Sassine W.: Pokol v vasici Virijamu, Pomurska založba, 1981
IHIMEARA W.: Družina, Pomurska založba, 1981 Lawrence D. H.: Beli pav, Pomurska založba, 1981 Paretti S.: Odmev tvojega glasu, Pomurska založba, 1982 Vonnegut K.: Jetniški tič, Pomurska založba, 1982 Kovic R.: Generacija nasilja, Pomurska založba, 1982 Prek St.: Ljudska modrost, Kmečki glas, 1982 Pavlic SI.: Partizansko šolstvo, Borec, 1981 Sevmour J.: Vse o vrtnarenju, Central zav. za napred. gosp.,
1982
Tiger iz pogrja Kumgana - korejske pravljice, Mladinska knjiga, 1982
Špendal M.: Razvoj... slovenskega romantičnega samospeva, Založba Obzorja, 1981
Šumi N.: Ljubljana, Borec, 1982
Škrinjarić S.: Plesna obleka... regata, Naša djeca, 1981
Osredkar N.: Ostane le ruša, Delavska univerza Domžale, 1981
Slovenski pravopis (ponatis), Držav, založ. Sloven., 1962 Roth Ph.: Profesor poželenja, Držav, založ. Sloven., 1981 Petan Ž.: Izbrani aforizmi, Držav, založ. Sloven., 1981 BassinA.: Med umišljenim in resničnim, Založba Obzorja, 1981
Willingham C,: Ljubezen na otoku, Založba Obzorja, 1982 Shaw I.: Lucy Crnvvn, Založba Obzorja, 1982 Lavrač I..: Medrepubliški model... gospodarstva, Založba Obzorja, 1980
Sruk V.: Na temo dužbene kritike, DDU Univerzum, 1982
Bezdanov St.: Vzgoja in izobraževanje v dokumentih KPJ in ZKJ, DDU Univerzum, 1982
Brajša P.: Človek, spolnost, zakon, Delavska enotnost, 1982
Zagožen F.: Ovčereja, Kmečki glas, 1981
Krisper-Kramberger M.: Varstvo označb geografskega porekla blaga, DDU Univerzum, 1981
Suljevič K.: Nacionalnost muslima, Otokar Keršovani, Rijeka, 1981
Šmit J.: Eden izmed vas, Cankarjeva založba, 1982 Menart J.: Statve življenja, 3 izd., Cankarjeva založba, 1981 Linhart a.: Poskus zgodovine Kranjske..., Slovenska matica, 1981
Še in še je tekel pogovor o kulturnem in športnem udejstvo-vanju upokojencev, da se bomo najbolj približali geslu drugega jugoslovanskega gerontološkega kongresa, da bomo »dodajali življenje letom« in si s tem olepšali
in olajšali življenje starejših občanov in upokojencev. Sledil je ogled prostorov našega Doma in idejne zasnove povečave, nakar smo se s spodbudo in bogatejši za lep obisk poslovili od naših gostov.
Akcija »Uredimo si okolico sami«
Odziv nanjo je bil velik, v kolektivu so bili skoraj vsi udeleženi, le redki posamezniki niso mogli priti. Na ta prosti dan, v soboto, 17. aprila je akcija uspela po planu, uspelo nam je urediti skoraj vse.
Tudi oskrbovanci so se udeležili dela, vsak po svoji zmožnosti. Videli smo jih z berglo v eni roki in vedrom v drugi. Tako smo pomembno prispevali k stabilizacijskemu procesu, v lastni režiji, s prihrankom pri sredstvih.
Akcijo je predlagal naš direktor, ki pravi, da je to bila simbolična aktivnost ob kongresu ZK.
Organizacijski odbor je bil sestavljen iz predstavnikov delavcev in enega oskrbovanca; vsak je imel svojo zadolžitev, in so se potrudili po svojih močeh.
Ugotavljamo, da velja akcijo ponavljati tudi pri čiščenju znotraj objekta. Ob minimalni kadrovski zasedbi je težko opravljati večja čiščenja steklenih površin in prav tako generalno či-
ščenje talnih površin. Naša na-daljna aktivnost v poletnem času bo torej: čiščenje notranjščine.
V obrambnih pripravah se bomo letos izpopolnili na. dveh področjih, (oskrbovanci in osebje) na področju varnosti in družbene samozaščite - iz varnostno tehničnih vidikov, požarne varnosti in narodne zaščite.
Naj navedem še, da je v naši prvi veži razgrnjena idejna zasnova novogradnje, za katero so priprave v polnem teku, in bodo prve lopate ob taki dinamiki zasadili že v jeseni. Vsi delavci in upokojenci, tudi zunanji, lahko dodajo ideje da se koncept izpopolni. Zato vabimo k ogledu idejne zasnove.
Pripravljamo se tudi na naš praznik Doma upokojencev, imamo ga vsako leto na dan mladosti, 25. maja, z manjšim kulturnim programom, in z razstavo ročnih del. Opozarjamo na ta naš dan in vabimo, da nas morda ob tej priliki obiščete.
MARIJA LAVRIČ
Kinološko društvo Kamnik
se zahvaljuje delovni organizaciji Kemijska industrija Kamnik, ki nam je pomagala zagotoviti osnovni pogoj za našo dejavnost, ko nam je odstopila v uporabo lep, ograjen prostor, ki služi predvsem za šolanje psov.
Ker smo se za pomoč obrnili tudi na druge DO, upamo, da se bodo tudi le-te odzvale s podobnim razumevanjem kot se je odzvala Kemijska industrija Kamnik.
Kinološko društvo Kamnik
VABILO OBČANOM KAMNIKA
Učenci in učitelji šolskega centra R. Maistra vljudno vabimo vse občane na ogled naše prireditve z naslovom DAN ŠCRM. Pripravljamo jo že drugo leto zapored in želimo, da bi postala tradicionalna. Obsega razstave in kratke programe posameznih razrednih skupnosti in krožkov. Na ta način vam učenci predstavljamo svojo prostočasovno dejavnost in se s prireditvijo vključujemo v vsakoletno proslavljanje dneva mladosti. DAN ŠCRM bo v torek, 25. maja, v prostorih Centra, Novi trg. Prireditev bo v popoldanskem času, ob zaključku, približno ob 19. uri, pa bo podelitev nagrad najuspešnješim razrednim skupnostim. Dobrodošli v Šolskem centru R. Maistra!
PROGRAM
izletov v organizaciji društva upokojencev Kamnik v letu 1982
Društvo upokojencev Kamnik organizira v letu 1982 naslednje izlete:
29. maja: v Izolo - Strunjan - Piran - Kamnik
16. junija: v Gornji grad - Mozirje - Liboje - Laško
- Trbovlje
14. julija: Kr. gora - Vršič - Trenta - Kobarid -Tolmin - bolnišnica Franja
4. avgusta: Celja- Rogaška Slatina - Podčetrtek -
Kumrovec - Brestanica
28. avgusta: Dražgoše - Selca - Bohinj - Bled
8. septembra: Izlet na Kamniško sedlo (še smo
korenine)
18. septembra: Turjak - Ribnica - Kočevje -Kočevski Rog - Baza 20 - Dol. Toplice - Žužemberk
- Višnja gora
16. oktobra: Kalce - Črni vrh - Ajdovščina - Gorica
- Goriška Brda (trgatev)
Informacij« o ceni in podrobnejšem programu daje društvo upokojencev, rezervacije pa sprejema do zasedbe mest vsak torek in petek od 9. do 12. ure.
Du Kamnik
GLASBENA ŠOLA KAMNIK, Kajuhova pot 11
vpisuje v šolskem letu 1982/83 v oddelke za godala, pihala, trobila, predšolsko glasbeno vzgojo in izrazni ples.
Vpišete se lahko od 1.6. do 15. 6. 1982 v tajništvu šole od 10. do 12. ure vsak dan in ob sredah od 14. do 16. ure.
Ob nenadni izgubi naše drage žene, mame, stare mame, prababice in tete
KATARINE IPAVEC
s Križa
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, vsem sorodnikom in prijateljem za izraze sožalja, darovano cvetje, nesebično pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala tudi g. župniku in dekanu za lep cerkveni obred. Vsem, prav vsem naša iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Križ, Vižmarje, Cerkljanska dobrava, Šmarca, Frankfurt, Kamnik, Komenda, 19. maja 1982
ZAHVALA
Ob prerani izgubi mojega dobrega moža in najinega skrbnega očeta
MIHE SPRUKA
iz Hriba 11
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč in bodrilne besede, za podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji
poti. Hvala pevcem za zapete žalostinke. Še posebej se zahvaljujemo Industrijskemu podjetju Al-prem za vsestransko podporo in poslovilni govor, DO Stol in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Naš dom bo nema priča, da smo ga za vedno izgubili.
Žalujoči:
žena Fani, sin Franci in hčerka Mihaela
Kamnik, maja 1982
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
ALOJZA URŠIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, sučustvovali z nami ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala vsem za darovano cvetje in vsem, ki ste ga prišli pospremit v njegov zadnji dom in s tem izkazali čast, spoštovanje in ljubezen našemu dragemu atu. Posebna zahvala velja vsem lovcem za izkazano veliko spoštovanje do pokojnika, za občutene tople besede slovesa. Hvala tudi vsem duhovnikom za lep pogrebni obred. Najlepše se zahvaljujemo tudi lovskim prijateljem, ki so ga zadnja leta obiskovali in ga spremljali na lov, kamor je kljub visoki starosti tako rad zahajal, ter mu s tem lepšali jesen življenja. Vsi njegovi
Županje njive, v maju 1982
r
Na podlagi 155., 170. in 175. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije, 4. člena Zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti, 24. člena Dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije in 5.1.3. določbe Družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985. Plana skupnosti za zaposlovanje Kamnik za obdobje 1981-1985, resolucije o izvajanju družbenega plana občine Kamnik v obdobju 1981-1985 za leto 1982 in planov organizacij združenega dela ter enotna metodologija elementov in kazalcev za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov zaposlovanja v SR Sloveniji za obdobje 1981-1985
sklenemo
delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnosti
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O LETNEM PLANU ZAPOSLOVANJA
V OBČINI KAMNIK ZA LETO 1982
1. člen
S samoupravnim sporazumom o letnem planu zaposlovanja v občini Kamnik za leto 1982 (v nadaljnem besedilu: sporazum o zaposlovanju) podpisniki v okviru skupnosti za zaposlovanje v občini usklajujemo svoje potrebe po delavcih z dejanskimi kadrovskimi in dohodkovnimi možnostmi za pokrivanje celotnih družbenih stroškov zaposlovanja. ,
2. člen
V postopku usklajevanja se podpisniki, upoštevaje družbeni plan občine Kamnik za obdobje 1981-1985 in resolucijo o izvajanju družbenega plana za leto 1982, sporazumemo o:
- temeljnih usmeritvah in kriterijih pri oblikovanju in izvajanju politike zaposlovanja;
- obveznostih pri zaposlovanju delavcev, ki iščejo zaposlitev;
- ukrepih, ki jih bodo izvajale samo ali preko skupnosti za zaposlovanje za uresničevanje sprejete same ali preko skupnosti za zaposlovanje za uresničevanje sprejete politike zaposlovanja;
- drugih širših družbenopolitičnih akcijah za reševanje odprtih vprašanj zaposlovanja. .
3. člen
Podpisniki bomo pri usklajevanju svojih načrtov zaposlovanja za leto 1982 uporabljali naslednje kazalce:
- število potreb po dodatnih delavcih,
- število nadomestnih potreb po delavcih,
- število potreb po pripravnikih
4. člen
Podpisniki sporazuma o zaposlovanju usklajujemo v okviru skupnosti za zaposlovanje načrte zaposlovanja v sodelovanju z vsemi družbenimi dejavniki v občini, ki so odgovorni za planiranje, predvsem pa z izvršnim svetom občinske skupščine in njegovimi planskimi organi, izobraževalno skupnostjo, SZDL, sindikati, gospodarsko zbornico in bako.
5. člen
Podpisniki sporazuma o zaposlovanju bomo v okviru skupnosti za zaposlovanje Kamnik pri izvajanju politike zaposlovanja v letu 1982 uveljavljali naslednje temeljne usmeritve in kriterije:
1. Produktivno in selektivno zaposlovanje v odvisnosti od rasti dohodka in količinskega obsega proizvodnje.
2. Delovni prispevek vsakega novega zaposlenega bo v ustvarjenem dohodku ali količinskem obsegu proizvodnje najmanj enak povprečnemu delovnemu prispevku že zaposlenih delavcev.
3. Prednost pri zaposlovanju bo imela proizvodnja, namenjena izvozu in nadomeščanju uvoza ter dohodkovno učinkovita proizvodnja na osnovi dosežkov uvajanja lastnega znanja.
4. Organizacije bodo po kadrovsko izobraževalnih planih pričele izboljševati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih tako, da bodp usmerjale delavce k izobraževanju ob delu in iz dela. Zagotovile bodo vse pogoje za izvajanje usmerjenega izobraževanja s posebnim poudarkom na proizvodnem delu, delovni praksi ter bodo v sodelovanju s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi omogočale večje število kadrovskih štipendij, predvsem za proizvodne poklice. Kadrovska struktura novozaposlenih ■nora biti praviloma boljša od izobrazbene strukture že zaposlenih ob koncu leta 1981.
5. V dejavnostih in organizacijah združenega dela, kjer tehnologija in značaj dejavnosti to omogočajo, je treba boljše izkoriščati vložena sredstva z uvajanjem večinskega dela, oziroma podaljševanjem obratovalnega časa in na ta način povečati dohodek v dejavnostih, kjer je glede na značaj dela to možno.
6. Pri načrtovanju 'zaposlovanja in pri tekočem zaposlovanju bomo organizacije združenega dela upoštevale predvidene tehnološke in ekonomske presežke delavcev s svojega območja ter v okviru skupnosti za zaposlovanje združevale sredstva za prekvalifikacijo teh delavcev glede na to, da s tako prekvalifikacijo rešujemo svoj eventualni kadrovski primanjkljaj ob nižjih stroških zaposlovanja.
7. CZD bomo boljše vrednotile in izboljševale delovne pogoje na delih in nalogah, ki so bila doslej deficitarna, kar bo po eni strani stimuliralo iskalce zaposlitve, po drugi strani pa mladino za vpis v šole z deficitarnimi poklici.
8. Organizacije združenega dela bomo posebej omejevale in
skrajno selektivno zaposlovale delavce na administrativnih in režijskih nalogah in opravilih, tako da se bo delež teh delavcev v celotnem številu zaposlenih zmanjšal v odnosu na stanje koncem leta 1981.
9. Pri dodatnem in nadomestnem zaposlovanju bomo CZD dosledno uresničevale določila sporazuma o pogojih zaposlovanja in o minimalnih standardih. /
6. člen
Podpisniki sporazuma bomo selektivno omejili zaposlovanje delavcev na začasnih, oziroma občasnih delih v skladu z določbami Zakona o delovnih razmerjih. Pogodbe o 20-urnem delu upokojencev bomo izjemoma sklepali le po dvakratni neuspešni objavi teh del in nalog.
S tem bomo zagotavljali večje možnosti vključevanja v delo za strokovne kadre.
7. člen
Za produktivno izrabo delovnega časa se podpisniki obavezujemo, da bomo
1. V OZD-ih, katerih pogoji oskrbe in prodaje to omogočajo, najkasneje do 30. junija 1982 izdelali vse potrebne analize in organizacijske priprave za uvedbo izmenskega dela ter s tem dosegli podaljašnje obratovalnega časa in večji izkoristek vloženih sredstev.
2. Na vseh tistih delih in nalogah, na katerih je ekonomsko in družbeno smotrno glede na izrabo delovnega časa bomo uveljavili zaposlovanje delavcev s krajšim od polnega delovnega časa, skladno z Zakonom o delovnih razmerjih.
8. člen
Podpisniki sporazuma o zaposlovanju se obvezujemo, da v letu 1982 število zaposlenih ne bomo povečevali v:
- delovnih skupnostih organov družbenopolitičnih skupnosti,
- bankah in drugih finančnih organizacijah,
- samoupravnih interesnih skupnostih,
- organizacijah s področja negospodarstva, razen v primerih aktiviranja novih zmogljivosti (odpiranje novih šol, VVZ, zdravstvenih domov itd.), oziroma zaradi opravljanja povečanega obsega dela, če tako določa ustrezni zakonski predpis ali drugi samoupravni akti.
9. člen
Nosilci v združenem in samostojnem osebnem delu v drobnem gospodarstvu, izvršni svet skupščine in gospodarska zbornica bomo skupaj s skupnostjo za zaposlovanje pripravili program ukrepov za večje zaposlovanje v drobnem gospodarstvu.
Skupnost za zaposlovanje pa bo za to sfero dela zagotavljala ustrezne delavce, oziroma so dogovarjala za organizacijo predhodnega usposabljanja delavcev za dela in opravila, ki so defioi-tarna.
10. člen
Pri zaposlovanju novih delavcev bomo podpisniki sporazuma o zaposlovanju skupno s skupnostjo za zaposlovanje prednostno zaposlovali pripravnike in štipendiste ter invalide z odločbo SPIZ ali komisije I. stopnje skupnosti za zaposlovanje.
11. člen
Nadomestne potrebe bomo podpisniki pokrivali predvsem z načrtnim zaposlovanjem pripravnikov. Upoštevajoč načela produktivnega zaposlovanja bomo zaposlili toliko pripravnikov, da bo dosežena najmanj naslednja udeležba:
1. Na področju gospodarstva:
- v OZD z manj kot 50 % udeležbo delavcev s profili od V. kvalifikacijske stopnje navzgor, najmanj 1 pripravnik na 100 delavcev;
- v OZD z več kot 50 % udeležbo takih profilov, najmanj 1 pripravnik na 80 delavcev;
- v OZD s 30 do 80 delavcev najmanj 1 pripravnik;
2. V OZD s področja družbenih dejavnosti (panoga 12 -izobraževanje, 13 - zdravstvo) bomo kriterije za sprejemanje pripravnikov v letu 1982 posebej dogovarjali v skupščinah ustrezne SIS skladno z načrti razvoja dejavnosti za posamezno področje;
3. V delovnih skupnostih skupnih služb OZD in drugih delovnih skupnostih (panoga 14 - DPC, DPS, SIS) bo število pripravnikov znašalo 50 -% od planiranih potreb po nadomestnih zaposlitvah.
Podpisniki sporazuma bomo v letu 1982 pri objavah, oziroma pri razpisih del in nalog postavljali pogoj predhodne delovne prakse, daljše od pripravniške dobe le v primerih, ko gre za dela in naloge:
- delavcev s posebnimi pooblastili,
- delavcev, ki imajo vodstvene, svetovalne in nadzorne funkcije v sistemu organizacije dela (preddelavci, obratovodje, vodje sektorjev, enot itd.),
- delavcev, ki samostojno upravljajo z delovnimi sredstvi take materialne vrednosti, da bi zaradi neizkušenosti delavca lahko prišlo do večje materialne škode, oziroma nevarnosti.
12. člen
Podpisniki sporazuma o zaposlovanju bomo na območju občine Kamnik v skladu z resolucijo', minimalno povečali število zaposlenih.
Za kritje naravnega odliva iz zaposlitve bomo v letu 1982 zaposlili 200 do 220 delavcev.
Zaposlovanje pripravnikov bo v letu 1982 izven stopnje rasti zaposlovanja.
V občini so v stopnjo rasti v posameznih OZD ne upošteva tudi zaposlovanje invalidnih oseb.
13. člen
Podpisniki sporazuma ugotavljamo, da je treba skladno s temeljno politiko razvoja in programom stabilizacije gospodarstva doseči bistvene kvalitativne premike na področju gospodarjenja z živim delom kot enim najpomembnejših produkcijskih faktorjev, od česar je v bistveni meri odvisna družbena produktivnost dela.
Podpisniki bomo najkasneje do 30. marca 1982 izdelali ana-
lizo svojih samoupravnih splošnih aktov o sistemizaciji (razvidi, oziroma katalog del in nalog) z vidika racionalnosti razporeditve-delavcev, zmanjšanja deleža neproduktivne režije in izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih. Na osnovi te analize pa bomo v roku dveh mesecev sprejeli dopolnjtve in spremembe teh aktov. Na podlagi dopolnjenih aktov o sistemizaciji bomo preverili dejansko zasedbo del in nalog z vidika realno načrtovanega prispevka vsakega delavca k ustvarjanju planiranega rezultata OZD in na tej podlagi dosledno prerazporedili vse tiste delavce, ki ne dosegajo planiranih rezultatov (43. člen Zakona o delovnih razmerjih).
14. člen
Podpisniki sporazuma o zaposlovanju bomo v okviru skupnosti za zaposlovanje prednostno uresničevali naslednje naloge:
1. Obvezno prijavljali prosta dela in naloge s prijavo potrebe po delavcu (obrazec PD). Objave, oziroma razpise ne bomo oglašali v drugih javnih informacijskih sredstvih prej, dokler nismo poslali PD pristojni skupnosti za zaposlovanje;
2. Opredelitev prioritete pri zaposlovanju iskalcev zaposlitve, pri čemer bodo imeli prednost pri zaposlovanju mladi, ki so končali šolanje, usposobljene invalidne osebe, delavci, ki jim je prenehalo delo zaradi ukinitve delovne organizacije in prejemniki socialno materialne varnosti iz itaslova začasne brezposelnosti ;
3. Organiziranje raznih oblik prekvalifikacij in dokvalifikacij nezaposlenih s suficitarnimi poklici ter pomoč pri izvajanju preusposabljanja že zaposlenih delavcev v primeru tehnoloških in ekonomskih viškov, pri čemer bodo vse izobraževalne oblike temeljile na potrebah po delavcih v organizacijah združenega dela. Skladno s to nalogo bo skupnost za zaposlovanje intenzivno spremljala stanje in razvoj v tistih organizacijah, ki poslujejo na robu rentabilnosti in pri katerih se lahko v bližnji prihodnosti pričakujejo zlasti ekonomski viških delavcev.
Podpisniki, ki predvidevamo presežke svojih delavcev, se bomo najkasneje 6 mesecev pred nastopom presežkov konkretno dogovorili z delavci drugih OZD na območju občine ali znotraj dohodkovnih povezav (DO, OZD, SOZD) za preuspo-sobitev in prezaposlitev teh delavcev in o tem obvestili občinsko skupnost za zaposlovanje.
Podpisniki bomo skupaj s skupnostjo za zaposlovanje najmanj 3 mesece pred nastopom presežkov izdelali načrt za dokvalifikacijo, prekvalifikacijo in prezaposlitev presežkov delavcev.
4. Osrednja naloga na področju poklicnega usmerjanja bo informiranje ter pomoč mladini pri odločitvah za nadaljnje šolanje v usmerjenem izobraževanju. Izdelali bomo analizo vpisov glede na mrežo šol usmerjenega izobraževanja.
5. Na področju štipendiranja bomo povečali delež kadrovskih štipendij, predvsem za proizvodne poklice.
15. člen
Udeleženci sprejemajo ta sporazum po postopku v skladu z določbami svojih samoupravnih splošnih aktov.
Samoupravni sporazum je sprejet, ko ga sprejme dve tretjini delavcev z območja občine.
Skupščina skupnosti za zaposlovanje ugotovi kdaj je dosežena predpisana večina na osnovi pristopnih izjav.
16. člen
Priloga k temu sporazumu so po izvedenem usklajevanju elementi načrtov zaposlovanja OZD za leto 1982 v skladu s 3. členom tega sporazuma.
17. člen
Izvajanje tega sporazuma spremlja skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje Kamnik. Podpisnike tekoče obvešča o uresničevanju določb tega sporazuma in v primerih odstopanja predlaga podpisnikom ustrezne ukrepe.
18. člen
Samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Kamniškem občanu.
Udeleženci:
Planinski pohodi in izleti v letu 1982
Planinsko društvo Kamnik organizira vsako leto številne obiske v naše lepe planine.
Veliko planincev, pa tudi drugi občani obiskujejo ne samo < kamniške, temveč mnoge druge vrhove v Julijcih, Karavankah in drugod. Število obiskovalcev je vsako leto večje, med njimi je veliko mladine.
V letu 1982 bodo organizirani poleg že izpeljanih zimskih pohodov v DražgoŠe, na Stol, Porezen in druge kraje, med ostalimi še:
6. junija trimski pohod na Veliko planino
20. junija XII. tabor MDO Ljubljana - pri Jelenovem studencu
3.-4. julija obisk Korošice in Ojstrice , 17.-18. julija izlet na Komno in Krn 24. julija pohod na Nanos
7. -8. avgusta izlet na Jalovec
14. avgusta trimski pohod na Kamniško sedlo 5, septembra trimski pohod na Kokrško sedlo 12. septembra izlet na Lisco - Dan planincev 23.-24. oktobra pohod po poteh Druge grupe odredov 26. decembra pohod na Kostavsko planino Med številnimi vrhovi, ki jih bodo obiskali planinci iz Kamnika, so nekateri kar zahtevni in je za pohod potrebna dobra kondicijska pripravljenost in dobra oprema. Vsi izleti bodo strokovno vodeni.
Posamezni odseki PD Kamnik so pripravljeni organizirati tudi druge planinske izlete, če bo zanje dovolj zanimanja.
Planinsko društvo Kamnik vabi planince in druge, da se načrtovanih izletov v naše čudovite gore udeležijo v čim večjem številu.
ZASEDANJA ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK
2. seja družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Kamnik bo v četrtek, 27. maja 1982 ob 16. uri v sejni dvorani Skupščine občine Kamnik, II. nadstropje.
DNEVNI RED:
1. Odobritev zapisnikov:
- 1. seje družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Kamnik z dne 14. 4. 1982
- 1. skupnega zasedanja vseh zborov Skupščine občine Kamnik z dne 14. 4. 1982
- 1. skupne seje vseh zborov Skupščine občine Kamnik z dne 14. 4. 1982
2. Poročilo o delu na področju ljudske obrambe v letu 1981
3. Poročilo o delu inšpekcijskih služb v letu 1981
4. Poročilo o delu .organov odkrivanja, pregona in sojenja v letu 1981
5. Poročilo o stanju in problematiki osnovnega in srednjega šolstva za šolsko leto 1980/81
6. Poročilo o uresničitvi planov krajevnih skupnosti v letu 1981
7. Poročilo o delu in problematiki Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva SKG Kamnik
8. Volitve in imenovanja
9. Delegatska vprašanja
Skupno zasedanje (2. seja) zbora združenega dela in (2. seja) zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Kamnik bo v ponedeljek, 31. maja 1982 ob 16. uri v sejni dvorani Skupščine občine Kamnik, II. nadstropje.
DNEVNI RED:
1. Izvolitev komisije zborov za verifikacijo pooblastil in poročilo komisij
2. Odobritev zapisnikov:
- 1. seje zbora združenega dela Skupščine občine Kamnik z dne 14. 4. 1982
- - 1. seje zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Kamnik z dne 14. 4. 1982
- 1. skupnega zasedanja vseh zborov Skupščine občine Kamnik z dne 14. 4. 1982
- 1. skupne seje vseh zborov Skupščine občine Kamnik z dne 14. 4. 1982
*3. Poročilo o delu na področju ljudske obrambe v letu 1981
4. Poročilo o delu inšpekcijskih služb v letu 1981
5. Poročilo o delu organov odkrivanja, pregona in sojenja v letu 1981
6. Poročilo o stanju in problematiki osnovnega in srednjega šolstva za šolsko leto 1980/81
7. Poročilo o uresničitvi planov krajevnih skupnosti v letu 1981
8. Predlog sklepa o potrditvi davčnega zaključnega računa za leto 1981
9. Predlog odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskaga zemljišča ali gozda
10. Volitve in imenovanja
11. Delegatska vprašanja
da za dosego temeljnega smotra podružbljanja vzgoje in izobraževanja vsi subjekti medsebojno sodelujejo in v svoje načrte vnašajo elemente tega podružbljanja.
- da občinska skupščina in drugi organi in organizacije, ki delegirajo delegate v svete teh organizacij združenega dela, imenujejo take delegate, ki bodo s svojo prizadevnostjo pri odločitvah teh organov lahko vnašali splošni družbeni interes
- da se čimprej pripravi realna ocena možnosti za prehod na celodnevno osnovno šolo \
- da se pri usklajevanju aktov, na podlagi svobodne menjave dela, zagotovi delavcem OZD, ki opravljajo dejavnosti vzgoje in izobraževanja približno enake delovne in življenjske pogoje, kot so zagotovljeni drugim delavcem.
Komite za družbenoekonomski razvoj pripravi akcijski načrt za izvedbo navedenih usmeritev.
Ad 7, Poročilo o uresničitvi planov krajevnih skupnosti v letu 1981 ugotavlja, da je bila dejavnost krajevnih skupnosti v preteklem letu razgibana, kar kaže na njihovo uveljavljanje v zasnovani smeri. Poleg uresničevanja planov na vseh področjih družbenega življenja so veliko naporov vložile v pripravo planskih aktov, v pripravo za izvedbo referenduma, izvedbo samoprispevka; kamniška krajevna skupnost pa še za preoblikovanje krajevne skupnosti.
Načrtovani razvoj je bil v bistvu uresničen v večini krajevnih skupnosti, skladno s sprejetimi zasnovami srednjeročnih planov, saj je bila pri pripravi in usklajevanju teh že prisotna usmeritev načrtovanja v skladu z možnostmi.
Sredstva, ki so jih KS načrtovale za uresničitev svojih interesov iz virov samoprispevka, združenih sredstev OZD, SIS - za splošne družbene potrebe pa iz občinskega proračuna - so bila presežena 38 %.; zagotovljen ni-bil le tisti del sredstev, ki so ga KS načrtovale z udeležbo kreditov.
Kot prednostno si krajevne skupnosti še vedno prizadevajo za pridobitev in modernizacijo komunalnih objektov skupne individualne rabe, vzporedno s tem pa se vedno bolj dogovarjajo z drugimi udeleženci za skupna vlaganja pri gradnji drugih komunalnih objektov družbenega standarda. Del sredstev namenjajo tudi za usposabljanje na področju SLO in za interese dejavnosti krajanov.
Poročilo v nadaljevanju našteva pomembnejše objekte, ki so bili zgrajeni ali obnovljeni v preteklem letu s skupno udeležbo združenih sredstev in osebnim delom, priložena pa sta mu še pregled združenih sredstev v krajevnih skupnostih v letu 1981 in pregled porabljenih sredstev v krajevnih skupnostih.
Izvršni svet je poročilo obravnaval na 3. seji 14. 5. 1982 in sklenil, da se poročilo o uresničitvi planov v letu 1981 sprejme in predloži zborom skupščine v sprejem.
SEJA SKUPŠČINE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
!. Seja skupščine občinske zdravstvene skupnosti je bila 4. maja 1982. Sklical in vodil jo je do izvolitve novega predsednika skupščine prejšnjega delegatskega sklica Ivan MOTNIKAR.
Ad 4. Poročilo o delu inšpecijskih služb v letu 1981 zajema poročila tržne, sanitarne, inšpekcije dela, kmetijske, veterinarske, gozdarske ter urbanistične in gradbene inšpekcije. V poročilu so obdelana področja dela, problematika, s katero se posamezni inšpektorji srečujejo pri svojem delu in obseg opravljenega dela. Poročilo o delu in problematiki inšpekcijskih služb v letu 1981 je obravnaval izvršni svet Skupščine občine Kamnik na 2. seji 13. maja 1982 in sklenil:
1. Poročilo se sprejme in predloži zborom skupščine v sprejem.
2. Sodelovanje inšpekcijskih služb z drugimi organi in organizacijami se mora okrepiti.
3. Kadrovska, prostorska in druga, z delom in učinkovitostjo inšpekcijskih služb povezana problematika, se naj prouči in čimprej ustrezno razreši.
4. Izvršni svet v sodelovanju z inšpekcijskimi službami pripravi program realizacije sklepov občinske skupščine in se programom dela teh služb pristopi k razreševanju konkretne problematike na posameznih področjih inšpekcijskega nadzora.
Ad 5. Poročilo o delu organov odkrivanja, pregona in sojenja v letu 1981 obsega poročila: Postaje milice Kamnik, Občinskega sodnika za prekrške, Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. Občinskega javnega pravobranilstva v Ljubljani. Temeljnega sodišča v Ljubljani - enota v Kamniku, Družbenega pravobranilca samoupravljanja in Sodišča združenega dela. Poročilo o delu organov odkrivanja, pregona in sojenja je obravnaval Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na 2. seji 13. maja 1982 in sklenil predložiti skupščini v sprejem naslednje mnenje:
1. Podpira se usmeritev organov za njihovo nadaljnje delo,
2. Družbenopolitične organizacije na vseh ravneh, organi, organizacije in društva morajo aktivno delovati za osveščanje občanov in delovnih ljudi, za dvig varnostne kulture in samozaščitnega delovanja. Sredstva obveščanja morajo temu vprašanju posvetiti več pozornosti.
3. Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti naj okrepijo delovanje samoupravnih delavskih kontrol, preverijo in zagotovijo učinkovitejše varovanje družbenega premoženja, ter redno spremljajo varnostne razmere v svojih okoljih in ob določenih pojavih ustrezno reagirajo.
4. Družbeno pravne osebe naj se v večji meri poslužujejo pomoči javnega pravobranilstva pri urejanju premoženjsko-pravnih zadev.
5. Služba socialnega skrbstva naj posveti večjo pozornost razreševanju problemov mladinskega prestopništva, alkoholizma in narkomanije.
6. Potrebno je poživiti delo poravnalnih svetov, krajevnih skupnostih.
7. Problemom varnosti v prometu je potrebno posvetiti še večjo • pozornost. Delo komisij za varnost prometa v krajevnih skupnostih
in OZD z redkimi izjemami ni zadovoljivo, zato je to vprašanje potrebno urediti v najkrajšem času.
8. Potrebno je še tesnejše sodelovanje med organi odkrivanja, pregona in sojenja, inšpekcijskimi službami, SDK, organi samoupravne delavske kontrole in DPS.
Ad 6. Poročilo o stanju in problematiki osnovnega in srednjega šolstva za šolsko leto 1980/1981.Poročilo je pripravljeno na podlagi ugotovitev Zavoda SRS za šolstvo Ljubljana in zajema problematiko osnovnega šolstva, srednjega šolstva, zaključke in področje vzgojno-varstvene dejavnosti.
O poročilu je razpravljala Občinska izobraževalna skupnost in sprejela več sklepov, za katere so bile zadolžene organizacije izvajalcev in komisije, ki pa so premalo aktivno pristopile k reševanju te problematike. Prav tako je o poročilu razpravljal izvršni svet na 3. seji 14. 5. 1982 in ugotovil, da se stanje kljub sklepom, ki jih je sprejela občinska skupščina, ne izboljšuje. .
Izvršni svet je poročilo o stanju in problematiki vzgoje in izobraževanja za šolsko leto 1981 sprejel in bo zborom skupščine predložil, da se za razreševanje navedene problematike sprejmejo naslednje usmeritve:
- da se zaradi boljšega sodelovanja šol pri razporejanju kadrov, prostorov, zmanjšanja administracije, predvsem pa zaradi enotnega načrtovanja celotnega življenja in dela šol, pripravijo akcijski načrti;
DELEGATSKA PRILOGA
gradivo pripravlja INDOK SLUŽBA Skupščine občine Kamnik tel.: 831-311
Ze na začetku se je zataknilo - izbrani delegati so več kot pol ure čakali na dva manjkajoča delegata zbora uporabnikov, ki sta končno le prišla; očitno je, da se delegati premalo resno zavedajo odgovornosti, ki so jo prevzeli z izvolitvijo.
Izvolitvi verifikacijske komisije in njenemu poročilu je sledilo konstituiranje organov skupnosti in organov skupščine skupnosti.
Po predlogu volilne komisije pri OK SZDL Kamnik so bili kot kandidati predlagani:
- za predsednika skupščine Franc DROBNIČ
- za namestnika predsednika skupščine: dr. Mirko BRUMEN
- za predsednico zbora uporabnikov:Ivanka HAJDINJAK
- za predsednico zbora uporabnikov: Ana CERKVENIK
- za predsednico zbora izvajalcev: dr. Julijami MATJAN-ŠU-ŠTAR
- za predsednico zbora izvajalcev: Marija DRNOVŠEK
- odbor za samoupravni nadzor: predsednica, Vera BRLOGAR, člani: Franc OCVIRK, Borut PEKLAR, Marija MALEŽIČ, Justina PRIMAN, Stanka JANEŽIČ, Dragica ŠURC
V organe skupščine skupnosti pa Sb bili predlagani:
- Koordinacijski odbor uporabnikov in izvajalcev: predsednik dr. Peter PAJNTAR, podpredsednik Feliks SRKLEP, člani Igor JENKO, Nataša BRIŠNIK, Ana ZRILIČ, dr. Vladimir BREZNIK, dr. Marija JUTRŠEK, Ivo ZELIČ, Darinka RAZBORŠEK, Slavko FIDLER.
- Odbor za SLO in DS: predsednik Franc DROBNIČ, podpredsednik dr. Mirko BRUMEN, člani: Ivanka HAJDINJAK, Ana CERKVENIK, dr. Julijana MATJAN-ŠUŠTAR, dr. Peter PAJNTAR, Ciril VIDMAR.
Odbor za varstvo pravic: predsednica Ivanka PERNE, člani: Marija BUKOVIČ, Marjan GLADEK, Zdravko MARKUŠ, Branka LABIGNAN, dr. Julijana MATJAN-ŠUŠTAR, dr. Peter PA1N-TAR, dr. Marija JUTRŠEK, dr. Franc KOCUTAR, Marija DRNOVŠEK.
- Komisija za vprašanja zdravstvenega varstva borcev NOV: predsednica Rozka LAVRINC, podpredsednica dr. Julijana MATJAN-ŠUŠTAR, člani: Matevž KOŠIR, Božena GRILJ, Darinka RAZBORŠEK.
- v konzilij pri dispanzerju borcev NOV pri TOZD ZV Kamnik: Rozka LAVRINC, dr. Julijana MATJAN-ŠUŠTAR
- delegati za seje skupščine medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana: Franc SVETELJ, Ana CERKVENIK, dr. Julijana MATJAN-ŠUŠTAR, dr. Peter PAJNTAR.
- delegata za seje skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije: Franc SVETELJ in dr. Julijana MATJAN-ŠUŠTAR.
Predlagani kandidati so bili soglasno izvoljeni, novoizvoljeni predsednik je prevzel vodenje skupščine in se zahvalil predsedniku prejšnjega sklica tov. Motnikarju za njegovo delo in v imenu skupnosti izročil skromno darilo.
Delegati so nato obravnavali in sprejeli sklep o spremembi statuta občinske zdravstvene skupnosti. Volilna komisija pri OK SZDL Kamnik je namreč vsem samoupravnim interesnim skupnostim predložila v sprejem predlog samoupravnega sporazuma o oblikovanju konferenc delegacij za delegiranje delegatov v skupščine SIS. Po tem sporazumu se zmanjša število delegatov za vse skupnosti tako, da zbor uporabnikov šteje 30 delegatskih mest (prej 42), zbor izvajalcev pa 9 (prej 13). Delegati so statutarni sklep soglasno sprejeli.
Ker sta zadnji dve skupščini skupnosti odpadli, so delegati šele na tej seji obravnavali zaključni račun skupnosti za 1981. let.
Zaključni račun občinske zdravstvene skupnosti za preteklo leto izkazuje prihodke v višini 219,825.714,00 din, kar je za 1,7% več kot je bilo predvideno v finančnem načrtu za leto 1981.
Hkrati je imela skupnost za 226.222.501, 45 din odhodkov, kar je za 1,2% več od plana, oziroma 2,9% več, kot so znašali prihodki; zato izkazuje nepokrite odhodke v znesku 6.396.787,45 din.
Delegati so hkrati z gradivom o realizaciji prihodkov in odhodkov skupnosti prejeli tudi poročilo o zaključnem poročilu skupnosti, ki v svojih sklepih ugotavlja:
1. da je občinska zdravstvena skupnost zaradi nedoseženih planskih prihodkov - sredstev solidarnosti - zaključila poslovno leto s primanjkljajem 6.396.787,45 din, nepokrita pa je ostala tudi izguba po zaključnem računu iz leta 1980 v znesku 330.530,00 din.
2. da je občinska zdravstvena skupnost morala zagotoviti sredstva za pospeševanje izvoza in zaradi tega zmanjšati program, vendar je z zmanjšanjem odhodkov za nadomestila osebnih dohodkov tapovra-čil prihranila 3.182.558,00 din, kar je pripomoglo k temu, da presežek odhodkoy ni bil še višji.
3. da bi občinska zdravstvena skupnost pokrila nastalo izgubo iz poslovanja v preteklem letu in nepokrito izgubo iz leta 1980, bi moralo združeno delo letos zagotoviti dodatne vire sredstev, sicer 1 zdravstvenih dejavnostih letos ne bo možno zadržati že doseženega1 obsega oz. standarda iz preteklega leta.
Skupščina je sprejela zaključni račun občinske zdravstvene skupnosti za preteklo leto.
Glede finančnega načrta za letošnje leto so na skupščini ugotovili, da je narejen v okviru možnosti in ni realen, ker z razpoložljivimi sredstvi ne bo mogoče pokrivati programa zdravstvenega varstva; finančni načrt namreč predvideva indeks povečanja le za 12%, zdravstveno varstvo pa predvideva povišanje cen za 16%. Zato bi bilo nujno, da se od 1. 7. 1982 dalje prispevna stopnja poveča, finančni načrt pa naj se sprejme kot začasni, saj stopnja 10,4% ne zadošča, da bi storitve zdravstvenega varstva ostale vsaj na lanskoletni ravni.
Po daljši razpravi so delegati sprejeli sklep, da se predloženi finančni načrt, ki predvideva skupna sredstva v višini 239.887,000 din sprejme kot začasni, koordinacijski odbor uporabnikov in izvajalcev pa bo čimprej proučil možnosti, kako dobiti sredstva za rebalans plana. Od 1. 1. 1982 naprej je bilo sprejeto tudi začasno povišanje cen za 12%, kar je v mejah možnosti finančnega načrta.
Skupščina je nato obravnavala in sprejela sklep o obravnavanju i« plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1982, s katerim se določajo osnove in višine prispevkov za zdravstvene varstvo delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost ter drugih občanov.
Sprejela je še aneks k samoupravnemu sporazumu o plačilu stroškov za pobiranje in odmerjanje prispevkov za zdravstveno skupnost Kamnik sklenjen z upravo za družbene prihodke za letošnje leto, s katerim se predlaga znižanje stopnje provizije od pobranih in ni račun skupnosti nakazanih prispevkov od dosedanjih 6% na 3,75%.
SEJA SKUPŠČINE KULTURNE SKUPNOSTI
Seja 1. skupščine kulturne skupnosti je bila 5. maja 1982 in jo je sklical in do izvolitve novega vodil predsednik skupščine prejšnjeg« sklica Božo MATIČIČ.
Po izvolitvi verifikacijske komisije, poročilu le-te in potrditvi zapisnika 7. seje skupščine kulturne skupnosti Kamnik, so delegati sprejeli ugotovitveni sklep o ustanovitvi Kulturne skupnosti Kamnik in Kulturne skupnosti Slovenije, temu pa so sledile volitve v organ« skupščine.
Za vodilne funkoije v kulturni skupnosti so bili predlagani:
- za predsednika skupščine Davor GREGORC
- za podpredsednika skupščine Mojca PODOBNIK
- za predsednika zbora uporabnikov Franc PESTOTNIK
- za podpredsednika zbora uporabnikov Božo LISIČIČ
- za predsednika zbora izvajalcev Vlado ŽUMER
- za podpredsednika zbora izvajalcev Jože BERLEC
- predsedstvo: predsedniki: Davor GREGORC, člani: Franc PE STOTNIK, Vlado ŽUMER, Borut ROVŠNIK, Olga ZUPAN, Jo* BERLEC.
Člani delegacije seje skupščine Kulturne skupnosti Slovenije: Da
vor GREGORC, Franc PESTOTNIK, Jože BERLEC, Mojca PO DOBNIK, Janez KIMOVEC.
Odbor za LO in DS: Bogdan POTNIK, Mojca POZNANOVIt Jože SEMPRIMOŽNIK in Franc ŠTEBE.
Odobor za samoupravno delavsko kontrolo: Srečo PODBEVŠEK Ciril SIVEC, Ivan DROLC, Draga SPRUK.
Vsi predlagani kandidati so bili na skupščini soglasno izvoljeni novoizvoljeni predsednik skupščine Davor Gregorc je prevzel vod stvo skupščine. Zahvalil se je za izvolitev in izrekel priznanje za del1 predsedniku skupščine prejšnjega sklica in predsedniku izvršilneglj odbora. Po konstituiranju so delegati potrdili predlog statuta Ku) turne skupnosti Kamnik, ki ga je bilo glede na novo sprejete zakon ske predpise potrebno dopolniti.
Potrjen je bil tudi predlog poslovnika o delu skupščine Kulturu1 skupnosti Kamnik; delegati niso imeli vprašanj ali pripomb, ki bi 9 nanašale nanj.
Z novimi predpisi je bilo potrebno uskladiti tudi akt o ustanovit' Kulturnega centra Kamnik, zato so se delegati na skupščini seznani' s predlogom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Kulturneg centra Kamnik; predlog v svojem drugem delu že upošteva določil' osnutka novega zakona o knjižničarstvu, ki bo v kratkem sprejet.
Delegati so akt o ustanovitvi Kulturnega centra Kamnik sprejel; Na skupščini je bilo izpostavljeno še vprašanje zaposlitve kulturnef animatorja, ki bi deloval pri Zvezi kulturnih organizacij, za kar se i\ tri leta neuspešno zavzemajo. Sklenili so, da bodo od Izvršnega svet Skupščine občine Kamnik skušali čimpreje pridobiti soglasje * zaposlitev primernega delavca, ki bi opravljal ta dela in naloge.
SKUPŠČINA OBČINSKE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VA* STVA
1. redna seja novega sklica skupščine občinske skupnosti otroškeg varstva je bila 10. maja. Sklicala in vodila jo je - zaradi obolelo^ novoizvoljene predsednice - predsednica starega sklica Marija ROt
Po izvolitvi verifikacijske komisije in njeni ugotovitvi, da je skuf ščina sklepčna, so delegati najprej potrdili sklepe zadnje seje skuf ščine, nato pa poslušali poročilo predsednice skupščine o delu skuf ščine v drugem mandatnem obdobju. K poročilu niso imeli pripon1 in so ga soglasno sprejeli.
Nato so obravnavali predlog sklepa o oblikovanju in nalog' skupnih organov občinske skupnosti otroškega varstva; za urejanj skupnih zadev in izvrševanje nalog in odločitev skupščine občinst skupnosti otroškega varstva, imenuje skupščina izmed delegatu zbora uporabnikov in zbora izvajalcev naslednje skupne organ1! odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve, odbor*, družbeno planiranje in svobodno menjavo dela in komisijo za d< narne pomoči otrokom.
Odbori, oziroma komisija imajo 5 članov, v predlogu sklepa pa fi navedene tudi vse naloge, ki jih odbori oz. komisija opravljaj' Predlog sklepa je bil na seji skupščine soglasno sprejet, delegati * nato volili organe skupščine skupnosti. Po predhodnem kandidadt
skem postopku je koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SŽDL Kamnik predložil skupščini naslednje kandidate:
- za predsednico skupščine: Marinko BEVC
- za namestnico predsednice skupščine: Marjana BURJO
- za predsednico zbora uporabnikov: Jarinko PAJNTAR
- za namestnico predsednice zbora uporabnikov: Cveto ROTAR
- za predsednico zbora izvajalcev: Jožico RUTAR
- za namestnico predsednice zbora izvajalcev: Bredo PODLIP-NIK
Odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve: predsednik - predlog zanj bo koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL izdelal do prihodnje seje skupščine, člani: Mitja REDJA, Marjeta SUŠNIK, Olga RAVNIKAR, Marjeta KOŠIR.
V odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela:predse-dnik Tomaž OKORN, člani: Marija VOZEL, Malči JESENOVEC, Tatjana HUSIČ, Neža ANDREJKA.
V Odbor za denarne pomoči otrokom: predsednica Ana FIDLER, člani: Vera GOLOB, Jože GLAZER, Karmela OGRINEC, Vera PANČUR.
Skupščina je ugotovila, da so za člane odbora samoupravne delavske kontrole izvoljeni: Sonja BENKOVIČ, Alenka POTOKAR, Brane GOLUBOVIČ, Dragica HRIBAR, Erika PERHAVEC. Za predsednico je predlagana Sonja BENKOVIČ, ki jo bodo člani odbora volili na 1. seji. Skupščina je izvolila še člane ODBORA za SLO in družbeno samozaščito, člane delegacije za sejo skupščine
Skupnosti otroškega varstva, člane delegacije za seje občinske skupnosti socialnega varstva Kamnik. Sprejetje predloga sprememb in dopolnitev statuta občinske skupnosti otroškega varstvaso na skupščini odložili do prihodnje seje. Delegacija Krajevne- skupnosti Tuhinj se namreč ni strinjala s predloženim sistemom oblikovanja delegacij in konferenc delegacij oz. številom delegatskih mest v skupščinah SIS in je mnenja, da naj bi njihova krajevna skupnost imela svoje delegatsko mesto v njih. Po predlogu, ki ga je izdelala komisija za volitve pri OK SZDL Kamnik pa imajo KS Tuhinj, Šmartno in Pšajnovica v skupščinah SIS skupaj 1 delegatsko mesto. Skupščina je zato odložila sprejetje predloga sprememb in dopolnitev statuta skupnosti, komisiji za volitve pri OK SZDL pa bo posredovala mnenje krajevne skupnosti Tuhinj.
Poslovnik skupščine občinske skupnosti otroškega varstva Kamnik so delegati sprejeli, prav tako tudi statut Občinske skupnosti socialnega varstva Kamnik.
Delegati so se seznanili še s predlogom cen storitev vzgojno varstvene dejavnosti in lestvico za regresiranje cene, pri čemer so upoštevali mnenje izvršnega odbora skupnosti, da se s 1. 5. 1982 začne izvajati samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela, ki so ga 24. 12. 1981 sklenili delavci WO A. Medved kot izvajalci storitev z uporabniki storitev. Uveljavi se lestvica za plačevanje storitev vzgojno varstvene dejavnosti, po kateri znaša udeležba staršev v devetih dohodkovnih skupinah od 18 do 75%. Lestvico objavljamo.
IZRAČUN DELEŽA STARŠEV ZA VZGOJNOVAHSTVENO DEJAVNOST
Skupina
Doh.na druž.člana
% udel.   Mesečni prispevek staršev staršev         za otroke _ do 3 let_nad 3 leta
Dnevna režija
do 3 let
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.
do 2.5oo din
od 2.5ol - 3-000 din
od 3-ool od 3-751 od 5.00I od 6.251 od 7.5ol od 8.751
3.750 din 5.000 din 6.250 din 7.500 din 8.75o din lo.ooo din
nad lo.ooo din
18 23 27 36 41 45 55 65 75
808,80
l.o35,45 1.213,20 1.617,60 1.842,25 2.o22,oo 2.471,3o 2.92o,65 3.37o,00
6o4,25 772,lo 9o6,4o
1.2o8,55 1.376,4o 1.51o,65 1.846,4o 2.182,10 2.517,8o
24,85 51,75 57,25 49,7o 56,6o 62, lb 75,9o 89,7o lo3,5o
16,95 21,65 25,45 33,92 38,65 42,4o 51,85 61,25 7o,65
loo % cena 4.493,31
3.357,o6
138,o2
94,23
- za predsednika zbora izvajalcev: Harolda PRAPERJA
- za podpredsednico zbora izvajalcev: Ano VENGUST
Vsi predlagani kandidati so bili soglasno izvoljeni, novoizvoljeni predsednik pa se je zahvalil predsedniku skupščine starega sestava za prizadevno delo v skupnosti in mu izročil knjižno darilo.
Za člane organov skupnosti so bili predlagani in izvoljeni:
- v odbor za vzgojno-izobraževalno dejavnost:predsednik Janko JUS, člani: Nada SILI, Vlasta OREŠNIK, Stane BELCIJAN, Martina LIPOVŠEK, Slavka VEROVŠEK, Milena PRAŠNIKAR, Danica KUHAR, Martina BOHTE.
- v odbor za ekonomske odnose:predsednik Janez MAJCENO-' VIČ, člani: Srečo PODBEVŠEK, Boris ROBIČ, Miro ŠTUPAR, Janko TREBUŠAK, Tomaž KALIŠNIK, Izidor PERHAVEC, Helena ŽLINDRA, Helena TROBENTAR, Ivanka PEČEČNIK, Bri-gita DEBELJAK.
- v odbor za kadrovske zadeve:predsednik Ivo GRILJC, člani: Viktor GANTAR, Tatjana GRKMAN; Jelka MRZEL, Iva OSOL-NIK.
- odbor za samoupravno delavsko kontrok>:predsednik Mirko KEPIC, člani: Dragica ŠOLC, Miha RAUTAR, Marjan REPIČ, Marija KONJAR, Marjana FTIČAR, Ljudmila ZRIMŠEK, Rajka PRAPER, Mara ŠPANIČ.
Člani tega odbora bodo voljeni neposredno v delegacijah, na naslednji seji skupščine pa bodo potrjeni.
- odbor za SLO in DS: Branko BOŽIČ, Harold PRAPER, Ivan VOLČANŠEK, Janko JUS, Janez MAJCENOVIČ, Ivo GRIUC, Marija ŽNIDAR.
Ob pregledu zapisnika zadnje seje skupščine so se delegati seznanili tudi s poročilom komisije za razvoj Dijaškega doma 27. julij. Dijaški dom namreč z 31. 8. 1982 preneha delovati, do 1. 9. 1982 pa naj bi ga preuredili v osnovno šolo s prilagojenim programom - kot oddelek OŠ Olge Avbelj. Na skupščini so sklenili, da odbor za vzgojno-izobraževalno dejavnost do prihodnje seje skupščine pripravi natančnejše gradivo o tej problematiki.
Delegati so nato sprejeli predlog poslovnika skupšciitein se seznanili s spremembo dinamike koriščenja samoprispevka. Sklenili so, da občinska izobraževalna skupnost sprejme predlog spremembe dinamike koriščenja samoprispevka tako, da se iz samoprispevka najprej porabi del sredstev, ki je namenjen za vzgojo in izobraževanje. Sredstva za investicije se bodo v skupnosti koristila tako, kot je določeno v srednjeročnem planu; komisija za ekonomske odnose pa bo do naslednje seje pregledala in uskladila predloge z realnimi možnostmi.
Sprememba 13. člena statuta občinske izobraževalne skupnosti je
odložena do naslednje seje skupščine, do takrat pa naj komisija za volitve pri SZDL prouči pripombo delegacije KS Tuhinj, ki z novo delegatsko organiziranostjo ni zadovoljna in želi v skupščinah SIS svoje delegatsko mesto.
Razliko do loo % cene bo regresirala občinska skupnost otroškega varstva.
Mesečni prispevek staršev je izračunan za prisotnost vseh dni v mesecu. Za dneve odsotnosti otroka plačajo starši le dnevno režijo.
Prispevek staršev za otroka v razvojnem oddelku je enak kot za otroka od 3 - 7 let, enako.tudi prispevek za dnevno režijo.
Delegati so glasovali še o predlogu za imenovanje delegata v svet WO A. Medved; predlagana in soglasno izvoljena je bila tov. Jarinka Pajntar.
_ dede predloga o razlastitvenem postopku za bodoči vrtec v Nev-
Ijah je bilo sklenjeno, da se umakne z dnevnega reda, se temeljito prouči in ponovno obravnava na naslednji seji.
Ob koncu skupščine se je novoizvoljena predsednica skupščine zahvalila za uspešno delo tovarišici Rotovi, ki je skupščino vodila v prejšnjem delegatskem sestavu, tov. Rotova pa se je zahvalila vsem, ki so sodelovali pri delu skupnosti v preteklem mandatnem obdobju.
SEJA SKUPŠČINE SOCIALNEGA SKRBSTVA
1. REDNA seja tretjega delegatskega sklica Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik je bila v torek, 11. maja 1982. Sklical in vodil jo je - db izvolitve novega - predsednik skupščine prejšnjega sklica Jože MUHVIČ.
Izvolitvi komisije za verifikacijo pooblastil in poročilu te komisije Je sledil pregled sklepov 18. seje zbora uporabnikov in 17. seje zbora 'zvajalcev.
Delegati so nato obravnavali spremembe samoupravnega spora-ftuna o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik.
°K SZDL je namreč izdelala nov in enoten sistem delegatskega organiziranja za vse samoupravne interesne skupnosti, zato je bilo treba spremeniti in dopolniti navedeni samoupravni sporazum skupnosti. Delegacija KS Tuhinj se s tako organiziranostjo ni strinjala in zahteva svoje delegatsko mesto v skupščinah SIS.
Na skupščini so sklenili, da bodo SZDL in OSZS posredovali Pripombo KS Tuhinj, predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma pa so sprejeli samo začasno.
Skupščina je nato sprejela predlog statuta skupnosti socialnega skrbstvain obravnavala poslovnik te skupnosti, s katerim se ureja nacin dela skupščine, zborov skupščine in skupnih organov ter druga vprašanja, ki zadevajo delo delegatov, njihove pravice in dolžnosti v skupščini, zborih skupščine in skupnih organih.
Poslovnik naj bi zagotovil tako delovanje skupščine, zborov skupščine in skupnih organov, da bi se naloge, ki jih ima skupnost, čtmbolje reševale in da bi bilo omogočeno demokratično in enakopravno ugotavljanje, soočanje in usklajevanje interesov uporabnikov ln izvajalcev socialnega skrbstva, ter učinkovito reševanje problemov s tega področja. Delegati so z manjšo spremembo 41. člena poslovnik ^Prejeli. Dosedanji predsednik skupščine je nato prebral poročilo o delu skupščine v preteklem mandatnem obdobju, ki navaja problematiko, s katero se je skupščina v tem času soočala kot tudi pomembnejše pridobitve skupnosti v tem mandatnem obdobju: ustanovitev centra za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb Kamnik-Domžale v Mengšu, leta 1980 ustanovljeni oddelek za predšolske otroke z motnjami v duševnem razvoju pri WO A. Medved, ustanovljeno Predzakonsko in zakonsko svetovalnico, ter ustanovitev Centra za socialno delo, za katerega poročilo ugotavlja, da že deluje v ustanavljanju od 1. 4. 1982 dalje.
Delegati so poročilo predsednika vzeli na znanje in prešli na naslednjo točko dnevnega reda: volitve organov občinske skupnosti ^cialnega skrbstva Kamnik.
Predlog za volitve kandidatov v organe skupnosti je pripravil koordinacijski odbor za kadrovske zadeve pri OK SZDL, ki je Predlagal za:
~ predsednika skupščine: Matevža KOŠIRJA
- podpredsednico skupščine: Marijo ROT
~ predsednico zbora uporabnikov: Cvetko CVEK
- namestnik predsednice zbora uporabnikov bo izvoljen na pro-n°dnji seji
- predsednik zbora izvajalcev: bo izvoljen na prihodnji seji-
- podpredsednico zbora izvajalcev: Aleksandro JERAS
Odbor za razvojne in splošne radeve: predsednica Olga ŽELEZ-NIK, člani: Mojca HRIBAR, Milan KEREC, Mihaela PRELESNIK, Ivan PINTAR, Jožica BOBEK, Terezija KVAS.
Odbor za svobodno menjavo dela: predsednica Nataša BRIŠNIK, člani: Mojca REMS, Stane ŠVIGEU, Marija DREŠAR, Edvard OSOLNIK, Janez HANČIČ, Mirjam ROT.
odbor za samoupravni nadzor: predsednik Dragan LELEK, člani: Marjeta GOLOB, Marija STANOVNIK, Mili DOLINŠEK, Drago KLOPČIČ.
- Svet za varstvo družine: predsednica Ivanka SKAMEN, člani: Zdenka ŠTRITOF, Janez VOLKAR, Jana NOVAK, Anita DROLC, Julijana BIZJAK-MLAKAR, Breda GORJUP, Majda PIBERNIK, Slavko ZRILIČ, Manca MIHELIČ (5 članov in 5 namestnikov)
- Svet za varstvo odraslih: predsednica Ivanka LISIČIČ, člani: Zdravko RIHAR, Stane ŠVIGEU, Stojan REPANŠEK, Anton ISKRA, Predrag DJURIĆ, Štefka AMBROŽIČ, Inka KRUŠIČ, Marta STOJANKO, Jurij TRNIK. (5 članov in 5 namestnikov)
- Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito:predsednik Matevž KOŠIR, namestnik Marija ROT, člani: Olga ŽELEZNIK, Ivanka SKAMEN, Ivanka LISIČIČ.
Predlagani kandidati so bili soglasno izvoljeni, novi predsednik se je zahvalil za izvolitev in prevzel vodenje skupščine. Ob tem je izrekel priznanje za uspešno delo prejšnjemu predsedniku skupščine in izvršnega odbora.
Delegati so nato glasovali o predlogu kandidatov za delegate v svete zavodov in druge odbore in sklenili, da se v Svet Doma upokojencev Kamnik delegira tovarišico Marijo ROT, v odbor za samoupravni nadzor Doma upokojencev tov. Draga KLOPČIČA, v svet centra za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb Domžale -Kamnik tov. Cvetko CVEK, v Svet Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik tov. Ivanko SKAMEN, v koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji pri OK SZDL pa tov. Danico KROPIVŠEK.
Prav tako je bila izglasovana tudi kandidatna lista članov odbora samoupravne delavske kontrole Skupnosti socialnega skrbstva Slove-nije,sprejet pa je bil tudi predlog samoupravnega sporazuma o izvajanju zdravstvenega varstva in nega v Domu upokojencev Kamnik, s katerim so se Občinska zdravstvena skupnost, Skupnost socialnega skrbstva, Dom upokojencev in Zdravstveni dom Kamnik dogovorili o medsebojnih obveznostih, pravicah in odgovornostih glede obsega, vrste in načina zagotavljanja zdravstvenih storitev v Domu upokojencev Kamnik, o normativih in merilih za ovrednotenje dela zdravstvenih delavcev pri izvajanju storitev zdravstvenega varstva, storitev in nege na domu, o medsebojnih materialnih odnosih, upoštevajoč pri tem določila samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah medsebojnega sodelovanja; kalkulacije cene zdravstvenih storitev, storitev ambulantnega dela in drugih medsebojnih razmerij.
SKUPŠČINA OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI
1. seja skupščine občinske izobraževalne skupnosti je bila sklicana v sredo, 12. maja 1982. Do izvolitve novega jo je vodil predsednik starega sestava skupščine Ivan JUSTINEK.
Izvolitvi verifikacijske komisije in njeni ugotovitvi, da je skupščina sklepčna, je sledilo poročilo predsednika skupščine o delu skupnosti v preteklem mandatnem obdobju, k i govori o uresničevanju delegatskih odnosov v skupnosti,, delovanju delegacij in delu skupščine skupnosti. Delegati k poročilu niso imeli pripomb in so ga sprejeli, nakar so volili kandidate za opravljanje funkcij v skupnosti.
Po predhodno izvedenem kandidacijskem postopku je koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SŽDL predložil občinski izobraževalni skupnosti naslednje kandidate:
- za predsednika skupščine: Branka BOŽIČA
- za podpredsednico skupščine: Alenko DOPLIHAR
- za predsednika zbora uporabnikov: Ivana VOLČANŠKA
- za podpredsednico zbora uporabnikov: Pavlo MIZORI-OBLAK
SKUPŠČINA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
1. seja skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti, ki je bila sklicana 4. maja 1982 je zaradi nesklepčnosti odpadla.
Seja je bila ponovno sklicana 17. 5. 1982 in je zaradi nesklepčnosti v drugo odpadla.
Društvo invalidov in Društvo upokojencev Kamnik
vabita
vse člane k ustanovitvi moškega pevskega zbora.
Prijave sprejemamo do 30. junija 1982 v prostorih . Društva upokojencev Kolodvorska 5 ob torkih in petkih od 9. do 12. ure, in v prostorih Društva invalidov, Kajuhova 11 ob ponedeljkih od 9.30 do 11.30 in ob sredah od 14. do 17. ure.
Vljudno vabljeni!
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA
SKUPNOST
OBČINE KAMNIK
RAZPISUJE
na podlagi sklepa izvršnega odbora z dne 14. 4. 1982 ter na podlagi Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči in sprememb le-tega naslednjo
JAVNO DRAŽBO
s pisnimi ponudbami za odprodajo naslednjega zasedenega stanovanja
1. dvosobno stanovanje Št. 18 v II. nadstropju stanovanjskega bloka Matije Blejca št. 2, Kamnik v izmeri 60,90 m5.
Izklicna cena je 1.260.745,85 dinarjev. Interesenti morajo obvezno položiti kavcijo v višini 5% od izklicne cene in to na račun št. 50140-662-324006 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik - sredstva za družbeno pomoč.
- Osebni polog kupca pri prodaji stanovanja na kredit ne sme biti nižji od 65% izklicne cene in mora biti plačan najpozneje v 30 dneh po sklenitvi pisne pogodbe (za osebni polog se štejejo lastna sredstva občana in posojila iz nenamenskih prostih bančnih sredstev);
- Samoupravna stnovanjska skupnost občine Kamnik kreditira prodajo z največ 35%, odplačilna doba kredita je največ 20 let, obresti pa 4%;
- Kupec nosi vse stroške v zvezi s pogodbo, vključno s plačilom morebitnih davščin.
Interesenti naj vložijo pisne ponudbe v 15 dneh od dneva objave v zaprtih kuvertah z oznako »JAVNI NATEČAJ - odkup stanovanja« na naslov Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Kamnik, Steletova 8.
Odpiranje ponudb bo v sredo, 9. junija 1982 ob 8. uri v sejni sobi Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva SKG p. o. Kamnik, Steletova 8. Vsi ponudniki se lahko udeležijo odpiranja ponudb.
Na tisoče podrtih kegljev
Kakor že nekaj let, so rudi v sezoni 1981-82 tekmovale kegljuškr sekcije, ki so vključene v kegljaški klub I Kamnik, in sicer v A in B ligi.
V A ligi je tekmovalo 9 sekcij, v B pa 8, torej skupaj
A liga:
17 sekcij, ki imajo skupno 260 članov.
Tekmovanje se je začelo novembra lani, končalo pa marca letos.
Rezultati tekmovanja so sledeči:
zap. Ekipa	število kegljev	število točk	povpr. štev. kegljev na
št.			tekmo
1. Graditelj	38.741	24	2421,3
2. Stol	38.834	22	2427,1
3. Menina	38.361	18	2397,5
4. Titan	37.956	18	2372,2
5. Planika	38.268	16	2391,7
6. Integral	36.363	16	2272,7
7. Utok	38.045	12	2377,8
8. KIK	37.420	10	2338,7
9. Zarja	37.743	8	2358,9
B liga:			
1. Alprem	33.199	28	2371,3
2. Obrtniki	32.623	20	2330,2
3. PTT	31.702	18	2264,2
4. Svit	31.659	12	2261,3
5. StolB	31.683	10	2263
6. Eta	30.969	10	2212
7. Kočna	29.786	10	2127,5
8. Upokojenci	30.252	4	2160,8
Kakor je bila že dosedanja praksa, se je tudi letos tekmovalo na izpadanje; tako gresta sedaj iz A lige v Đ ligo zadnja uvrščena v A ligi in sicer ekipi KIK in
Najboljši posamezniki v A ligi (sodelovalo je 75 tekmovalcev):
Zarje. Iz B lige pa gresta v A ligo prvo uvrščena iz B lige, ekipi Alprema in pa Obrtniki.
zap. Ime in priimek št.	Podjetje	Število kegljev	Število tekem	Povpr. štev. kegelj. na tekmo
1.    Miro Semprimožnik	Stol	5962	14	425
2.    Aco Pivk	Titan	6754	16	422
3.    Bojan Marinček	Graditelj	6300	15	420
4.    Karel Ravnikar	Graditelj	6634	16	414
5.    Franc Štebe	Stol	6601	16	412
6.    Ivo Grilje	Graditelj	6578	16	411
7.    Karel Končan	Utok	6167	15	411
8.    Slavko Šuštar	Menina	6152	15	410
9.    Miloš Markovič	Planinka	4511	11	410
10.   Jože Lavrič	Planinka	5318	13	409
Najboljši posamezniki v B ligi				
(sodelovalo je 75 tekmovalcev):				
1.    Janez Gostič	Kočna	5304	13	408
2.    Franc Volčič	Svit	4070	10	407
3.    Brane Potočnik	Obrtniki	4466	11	406
4.    Pero Cvijanovič	Alprem	5265	13	405
5.    Kari Štem	Alprem	2025	5	405
6.     Maks Kosirnik	Obrtniki	5213	13	401
7.   Franc Letnar	Alprem	2005	5	401
8.    Marjan Prelovšek	StolB	2000	.' ' 5	400
9.   Štefan Flerin	Alprem	3591	9	399
10. IvoHumar	Upokojenci	5174	13	398
Kegljanje je v naši občini precej priljubljen šport, saj se lepo število občanov ukvarja z njim. To se vidi po številu članov, ki redno tekmujejo in tudi po številu tistih, ki se ukvarjajo s tem športom zgolj za rekreacijo.
Članice in člani kegljaškega kluba Kamnik tekmujejo tudi v višjih razredih tekmovanja, tako članice v republiški ligi, člani pa v ljubljanski podzvezi. Obe vrsti sta v tem tekmovanju dosegli lepe uspehe. Za uspeh jim lahko čestitamo, saj so vsi vložili v tekmovanja mnogo truda, samoodpovedovanja, mnogo prostega časa.
Prvi del sindikalnih iger v kegljanju
Vsi,članke in člani, so doprinesli, da se ime Kamnika sliši na vseh kegljiščih širom naše republike in še širše, saj je članica kluba tekmovala na državnem tekmovanju.
Tudi letos ne morem mimo našega skrbnega vzdrževalca kegljišča Planinke Antona Bernika, ki vzorno skrbi za kegljišče, zato da vsa tekmovanja in treningi potekajo normalno.
TONE OSENAR
O okviru občinskih sindikalnih iger v kegljanju je bilo aprila tekmovanje v konkurenci moških in ženskih ekip in pa posameznikov in posameznic.
V ekipni konkurenci je sodelovalo 7 ženskih ekip in kar 18 moških. Vsa ekipa je nastopila dvakrat.
V posamični konkurenci je nastopilo 124 posameznikov in 27 posameznic. Organizator - Občinski sindikalni svet in KK Kamnik - predvidevata, da bo do konca iger nastopilo okoli 450 kegljačev. To številko bodo zaokrožile borbene igre ekip, ki bodo na sporedu maja.
Na dosedanjih tekmovanjih so največ pokazali keg-ljači Stola, ki so osvojili 1. mesto v konkurenci moških in ženskih ekip.
Rezultati: - ekipno moški: 1. Stol 4887 kegljev 2. Alprem 4821 kegljev, 3. Zarja 4783 kegljev, 4. Utok 4771 kegljev, 5. Obrtniki 4748 kegljev
- ekipno ženske 1. Stol I. 2319 kegljev, 2. Titan 2216, 3. Utok I. 2036, 4. KIK 1830, 5. Utok II. 1689
Posamezno moški 1. Štefan Flerin - Alprem 445 kegljev, 2. Miro Semprimožnik - Stol 427, 3. Brane Potočnik - Obrtniki 427,4. Franc Berguš - Titan 427, 5.-6. Mitja Grzinčič - Zarja in Stane Kozole - Svilanit 425 kegljev.
Posamezno ženske: 1. Majda Bele - Graditelj 418 kegljev, 2. Olga Pivk - Titan 418, 3. Dragica Zučko -Utok 392,4. Draga Graoran - Stol 391, 5. Mija Grilje - Kočna 389 kegljev.
-do-
j v državni reprezentanci
V Postojni je bil 24. in 25. aprila prvi letošnji lokostrelski turnir v disciplini »Hunter in Field«. Turnirja se je udeležilo okoli 60 najboljših jugoslovanskih lokostrelcev in gostje iz Italije.
Turnir, ki je veljal za točke YU pokala, bil pa je tudi izbirni turnir za sestavo reprezentance, je prinesel lep uspeh članom lokostrelskega kluba Kamnik. Nastopilo je osem kamniških lokostrelcev, ki so pokazali odlično formo in dokazali, da rezultati iz preteklosti niso bili slučajni.
Precej je k uspehu s svojim kvalitetnim delom pripomogel tudi trener Frenk Vengust, ki poleg državne reprezentance trenira tudi kamniške lokostrelce.
Najbolje sta se uvrstila Vojc Čolnar in Dušan Letnar, ki sta v kategoriji - člani instinktivno -
osvojila 1. in 2. mesto. V mladinski konkurenci je med strelci v instiktivnem slogu Emil Andrej-ka osvojil 2. mesto. Uspeh pa je zaokrožil Drago Desnica, ki je zmagal z veliko prednostjo v mladinski konkurenci v prostem slogu.
Ostali člani LK Kamnik pa so se uvrstili takole:
- člani instinktivno: 9. mesto Sašo Repič
- mladinci instinktivno: 4. mesto Miro Čolnar
- člani prosto: 6. mesto Dušan Orehek in 8. mesto Mile Desnica. Ker je bilo tekmovanje tudi izbirno za sestavo državne reprezentance, so se v izbrano vrsto uvrstili: Vojc Čolnar, Dušan Letnar in Drago Desnica.
Letos je tudi občinska ZTKO namenila večja sredstva kot prejšnja leta in to je dodatna
Pokal KS Kamniški Bistrici
Smučarska sekcija ŠD Jurij Libnik Stranje je 3. aprila organizirala na Veliki planini tekmo v veleslalomu in teku za pokal krajevne skupnosti. Tekmovanja so se udeležili tekmovalci krajevnih skupnosti Kamniška Bistrica, Črne in Godiča.
Za skupni uspeh tekmovalne ekipe KS so upoštevali najboljše rezultate v vseh razredih; cicibani, cicibanke, mladinci, mladinke, članice v dveh razredih in člani v treh razredih. Na prireditvi je sodelovalo 95 tekmovalcev in tekmovalk. Proga za veleslalom je bila speljana na pobočju Tihe doline. Cicibani so imeli skrajšano progo.
Rezultati veleslaloma:
Cicibani: 1. Primož Cevka, KS Kamniška Bistrica 20,5, 2. Sebastijan Sitar, KS Godič- 20,9, 3. Iztok Arbaj-ter, KS Godič-21,8.
Cicibanke: 1. Metoda Kemperl, KS Kamn. Bistrica - 23,0, 2. Sonja Balantič, KS Godič - 26,2, 3. Damjana Lanišek, KS Kamn. Bistrica - 33,0;
Pionirji: 1. Rok Galjot, KS Kamn. Bistrica - 29,4, 2. Primož Galjot, KS Kamn. Bistrica - 29,9, 3. Stane Spruk, KS Godič - 32,5 sek.
Pionirke: 1. Bojana Podjed, KS Kamn. Bistrica - 34,7, 2. Katjuša
Kemperl, KS Kamn. Bistrica - 36,8 sek, 3. Katja Balantič, KS Godič -38,7 sek.
Mladinci: 1. Tomo Uršič, KS Kamn. Bistrica - 28,5, 2. Rajko Golob, KS Godič - 29,2, 3. Robert Kovač, KS Godič - 30,0;
Mladinke: 1. Romana Skaza, KS Kamn. Bistrica - 34,8, 2. Tanja Martine, KS Kamn. Bistrica -40,4, 3. Andreja Balantič, KS Kamn. Bistrica - 40,7;
Članice od 20 do 30 let: 1. Olga Lanišek, KS Kamn. Bistrica - 35,1, 2. Stanka Štupar, KS Kamn. Bistrica -
36.4, 3. Metka Ribič, KS Kamn. Bistrica - 37,4;
Članice nad 30 let: 1. Olga Galjot, KS Kamn. Bistrica - 36,6, 2. Nada Gradišek, KS Kamn. Bistrica - 40,1, 3. Ančka Trobevšek, KS Kamn. Bistrica - 41,5;
Člani od 20 do 30 let: 1. Miro Lanišek, KS Kamn. Bistrica - 28,4, 2. Silvo Cevka, KS Kamn. Bistrica -
29.5, 3. Raje Balantič, KS Godič -31,4:
Člani od 30 do 40 let: 1. Peter Sitar, KS Godič - 28,5, 2. Berto Ribič, KS Kamn. Bistrica - 30,2, in Tone Trobevšek, KS Kamn. Bistrica - 30,2;
Člani nad 40 let: 1. Franc Grilje, KS Godič - 35,1, 2. Stane Balantič, KS Godič - 48,6, ostali diskvalificirani.
Rezultati teka na 5 km - pionirji: I
Robert Sitar, KS Godič 27,25, 2, Franci Jelinčič, KS Godič 28,58, 3 Igor Alpner, KS Godič 35,55;
Mladinci: 1. Jože Klemene, KS Kamn. Bistrica 24,10, 2. Miro Kregar, KS Kamn. Bistrica 31,35, 3. Janez Koželj, KS Kamn. Bistrica 34,40;
Člani: 1. Zvone Kemperl, KS Kamn. Bistrica 22,35, 2. Ivan Urh, KS Črna 24,17, 3. Ivan Kosirnik, KS Godič 34,05.
Rezultati ekipnega tekmovanja: 1. KS Kamniška Bistrica 145 točk, 2. KS Godič 107 točk, 3. KS Črna 24 točk;
Najboljši trije posamezniki v razredu so prejeli lično izdelane lesene medalje, četrti in peti pa diplome. Prehodni pokal za leto 1982 je osvojila ekipa KS Kamniška Bistrica, ostali dve pa sta prejeli diplomi.
Člani smučarske sekcije smatramo, da smo prvo sezono zaključili dokaj uspešno in smo zadovoljni, še posebej zaradi velikega zanimanja mladih, pa tudi starejših, za smučarski šport.
Najlepša hvala tudi delavcem žičnic, ki so nam vzorno pripravili proge.
KOSIRNIK
Prvomajski slalom
spodbuda za člane LK Kamnik, ki po rezultatih sodijo med najboljše jugoslovanske klube.
Že v začetku pomladi so tudi uredili strelišče za stadionom v Mekinjah, ki še zdaleč ni primerno opremljeno. _ao_
Smučarska sekcija SD Jurij Libnik Stranje je letos prvič organizirala »prvomajski slalom«, ki je bil speljan na plazu nad Kamniško Bistrico, v Kurji dolini, ki se razprostira levo od Kamniškega sedla.
Tekme se je udeležilo 40 tekmovalcev, proga je bila zahtevna in za tekmovalce, ki ne obvladajo smučarskih veščin, tudi nevarna. Vreme je bilo sončno, brez vetra. Tudi organizacija tekme je bila vzorna. Na levem bregu doline je ob prazniku dela visoko plapolala zastava in tekmovalcem dajala poguma in moči. Lepo vreme je pritegnilo tudi precej gledalcev, ki so uživali ob zanimivih bojih na progi.
Proga je bila urejena tako, da so cicibani, pionirke in članice vozili na krajši progi, vsi ostali pa na daljši.
Rezultati
Cicibani: 1. Sebastijan Sitar, 22,00, 2. Aleš Oražem 36,10, ostali diskvalificirani.
Pionirke: 1. Bojana Podjed 19,90 (najboljši čas proge), 2. Bernarda Osolnik 23,40,3. Irma Osolnik 25,10.
Članice: 1. Olga Lanišek 24,10, 2. Bernarda Gradišek 51,30, ostale diskvalificirane.
Pionirji: 1.Primož Galjot 30,20, 2. Rok Galjot 30,40, 3. Janez Kosirnik 36,90.
Mladinci: 1. Tomo Uršič 30,00 (najboljši čas proge), 2. Franci Grilje 34,90, 3. Brane Osolnik 36,00.
Člani: 1. Peter Sitar 31,50, 2. Silvo Cevka 34,20, 3. Miro Lanišek 34,80.
Razglasitev rezultatov je bila pri lovski koči v Kamniški Bistrici. Nagrade je podelil Mirko Štern, predsednik SD Jurij Libnik.Ker so bile to pot nagrade prvomajske, so prvi trije tekmovalci namesto medalj in diplom prejeli porcijo čevapčičev in steklenico okrepčila. Nekateri so bili na tova-riškem srečanju mnogo bolj vešči v dolini pri lovski koči, kot pa v Kurji dolini na progi.
Servis pralnih in pomivalnih strojev JAGODIC sprejema  naročila vsak delavnik od 7. do 8. ure na tel. (064) 42-052
Montiram TV antene. MATIJA ZIBELNIK Zavrti 5, Mengeš tel. 737-466
Tako so udeleženci prvomajskega slaloma združili šport, lepoto planin in poznavanje ob tovariškem srečanju. S tem je tudi smučarska sekcija zaključila prvo sezono, ki je dala novega poguma za prihodnjo sezono.
Dogovorjeno je, da bo ta tekma trdicionalna in bo še poživila prvomajsko praznovanje Kamničanov v dolini pod kamniškimi planinami. Torej, nasvidenje na plazu v Kurji dolini prihodnje leto! KOSIRNIK
Uspeh lokostrelcev v alpskem pokalu
Alpski pokal lokostrelcev se je letos pričel v Bad Goiseru v Avstriji. Nastopilo je 100 lokostrelcev iz Jugoslavije, Švice, Italije, ZR Nemčije in Avstrije.
Desetčlanska jugoslovanska reprezentanca je dosegla lep uspeh, saj se je ekipno uvrstila na 2. mesto. Zelo dobro so se uvrstili člani LK Kamnik, ki so kot reprezentantje nastopili na tem turnirju.
V mladinski konkurenci je Drago Desnica osvojil prvo me-
sto in s tem uspeh, kakršnega ni nihče pričakoval.
V kategoriji članov instinktivno pa je Dušan Letnar osvojil 6. mesto in bil v tej kategoriji najbolje uvrščeni Jugoslovan. V isti kategoriji je nastopil tudi Vojc Čolnar, ki je osvojil solidno 12. mesto, čeprav je imel težave z lokom.
S temi rezultati so lokostrelci dokazali, da tudi v mednarodni konkurenci zmorejo poseči visokih uvrstitvah.
-do
po
TREM POHOD
Prvi letošnji planinski trimski pohod bo v nedeljo, 6, junija 1982 na Veliko planino. Odhod bo ob 7. uri iz Stahovice. Do tja lahko pridemo z avtobusom, ki odpelje iz osrednje kamniške avtobusne postaje ob 6.25.
Pot nas bo nato vodila skozi vas Praprotno in mimo Sv. Primoža do Pasjih pečin in naprej na Malo planino. V Domžalskem domu bo daljši počitek. Nato bomo šli skozi planšar-sko naselje na Veliki planini, pogledali koliko je še v Veternicah snega in nadaljevali pot čez Konjščico na Dol. Po Dolskem grabnu se bomo spustili na Kopišča, od koder vozi vsakih 15 minut čez polno uro avtobus v Kamnik. Predhodne prijave niso potrebne. Vsak udeleženec bo dobil za udeležbo na tem pohodu poseben žig. Obutev in oblatilo naj bo primerno, tudi kakšna stvar proti dežju bo verjetno prišla prav. Nekaj kondicije tudi ne bo odveč, saj bo hoje za okoli 6 ur. Pohod bo vodil Bojan Pollak skupaj s še nekaterimi člani AO Kamnik.
KONEC PLEZALNE ŠOLE
V drugi polovici aprila se je končala plezalna šola, ki jo je organiziral AO Kamnik in je trajala od septembra 1981. V šolo se je vpisalo 7 tečajnikov, preizkus znanja ob zaključku šole jih je opravilo kar 6: Franc Ajdo-
Prodam rabljen klavir (kratek). Ponikvar, Vavpetičeva 19, Kamnik, tel. 831-782 popoldne.
Ugodno    prodam "otroški športni voziček. Ravtar, Šlan-drova 30, Kamnik (tel. 831-246 po 18. uri)
Lekarna Kamnik prosi vse občane, da receptov ne poškodujejo, ker takih ne sme sprejemati.
Prodam dobro ohranjen šotor za 4 osebe. Cena 7.000 din. Informacije na tel. 831-711 int. 31
vec, Dare Božič, Marjeta Brnot, Sonja Lanišek, Edo Pavlic in Janez Pin-terič. S tem so dobili status mlajšega pripravnika in s tem tudi pravico do samostojnega plezanja lažjih tur.
Plezalna šola je bila zelo naporna saj je bilo v teh dobrih sedmih mesecih 20 predavanj, 10 vaj v plezalnem vrtcu, 17 treningov v telovadnici, po; leg tega pa je bilo v okviru šole tudi 27 ur, na katerih so samo šolarji naredili 126 vzponov, pristopov in turnil1 smukov, kar je nedvomno največ, kal so jih v šoli naredili kadarkoli doslej Šolo sta vodila Marjan Kregar in Bojan Pollak, pri tem pa so jima pomagali še alpinisti: Janez Benkovič, Vin cene Berčič, Franc Berlec, Milan Gla' dek, Metod Humar, Franc Kemperle France Malešič, Irena Markuš in Mi' hela Možek.
PLANINSKI KLUB
Že dalj časa je prisotna potreba fX organiziranem delovanju planincev; ki so aktivni, pa nekako ne najdej« prave povezave z matičnim planin' skim društvom. Za mladinski odšel menijo da imajo kako leto preveč alpinistični odsek je pa preveč ozki usmerjen; enako tudi ostali odseki.
Te planince, ki radi hodijo v gore i' ki bi radi še izpopolnili tako svoj' planinsko znanje, kakor tudi aktiv nost, vabimo, da pridejo v četrtek, 3 junija ob 18. uri, na Kidričevo 38 ' Kamniku, v prostore PD Kamnik Lahko pa tudi katerikoli četrtek v juniju ob isti uri, na isto mesto. Na tel sestankih bi pogledali raznorazne dia pozitive, izmenjali izkušnje o turali opremi, lahko bi se pa dogovorili tud za kakšne zahtevnejše ture.
Ji
Kamniški občani
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mihove - strokovna sodelavka Vera Mejaf - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.