Štev. 27. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 4. julij 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na up-ravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti, v Tajništvi SLS. v Faflekovoj hiši. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nur. poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30 ■ popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetpet reči 5 Din, više od vsake reči pol D, Med tekstom Cm2 1*50 D., v» Poslanom «2'50D. Takso, za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5%, do 50%, popüsta. Rokopisi se ne vračajo, Naše šole. - Začetek je Vseširom žmeten, pravi slovenski pregovor. Teško je novomi verti, teško šolari, kda začne v šolo hoditi, težko snehi, kda pride k lückoj hiši itd. Začetek je žmeten ne samo v živlenji posamičnoga človeka, nego je težki v državnom živlenji. Te íežkoče čütimo v velkoj meri tüdi mi Slovenci na tékráj Müre. Prle smo pač bili navajeni ma-gyarskomi ravnanji države, zato se nam je vnogo kaj vidlo nenavadne kda smo prišli v novo državo, v nove prilike. Nešterne neprilike so bile neogibne, i se ji inači ne znebimo, kak da se njim privadimo. Vnogo neprilik pa bi lehko tüdi mimo nas šlo, či bi ljüdje, šteri so pozvani, da oboje prilike, na tom i ovom kraji Müre spravijo v pomirenje, či bi tej ljüdje bili malo več pazliv« i bi presodili živlenje z ne-pristranskoga stališča. Ne jé vse slabo, božno, ka smo mi prle meli, zato pa ne trbe tüdi vsega odpravlati i nadomeščavati z novim, mogoče dosta menje vrednim. Za dnes Vzemimo našo šolsko upravo: Iz zaneslive strani smo čüli, ka šolske oblasti majo nakanenje, ka bi šole po vesnicaj počasi odpravili i bi mesto nji prišle v živlenje tak zvane farne šole. V vekši občinaj, mogoče v občini, kde je farna cerkev bi zozidali edno vekšo šolo, štera bi mela več razredov i bi v to šolo hodila deca tüdi iz sosedni vesznic. Da je šolsko pitanje skoroda živlenjsko pitanje kakšega naroda to ne trbe posebi praviti. Zato vsi Želemo, da merodajne oblasti te svoj stopaj dobro premislijo. Istina je, da je na šolaj, kde je več razredov, včiti dosta ležej, V vsakšem razledi so deca skoro iste starosti i za to tüdi preci ednaki düševni zmožnosti. Vučiteo lehko za vse ednako guči. Kde pa so mali i velki vküper v ednom razredi, tam pa se mora vučiteo potrüditi, da tak vči, ka ga mali razmijo, pa ka se tüdi velki nekaj več navčijo. To včenje pa je žmetnejše. Zato so vučitelje, či gledamo na komoditete, ráj na takši vekši šolaj; nekaj tüdi za to da majo tam več drüžbe pa nekaj lepše uspehe dosegnejo. To so prednosti vekši šol z večimi razredami. Ali pa so te prednosti telko vredne kak kelko zgübim či se vesničke šole odpravijo? Poglejmo Zroke šteri govorijo za vesničke Šole. Priposti narod lübi svoje vesničke šole. Či šolske oblasti odpravijo vesničke šole, razžalijo čüt naroda, šteri ljübi te šole. Vesnička Šola je našemi človeki draga. Vesničar je šegav na domačo šolo. Zozidati so si jo dali ljüdje s svojimi lastnimi trüdi, jo zdržavali dostakrat s tem, ka so si od svoji vöst odtrgali. Či je šola že starejša, pa je veže do nje vez ljübezni. Šola njim je postala drügi dom. Svoja lepa dečinska leta so v njoj preživela ona je ognjišče izobrazbe. Kelko plemeniti spominov nosi vsaki človek v svojoj düši na svoja Šolska leta. Prva prijatelstva se začnejo v šoli i ta so navadno najlepša, najmočnejša. Ne Čüdno, ar so to prijatelstvo sklenola nedužna deteča srca. Šola s svojimi dobrimi i slabimi lastivnostmi je liki pečat na človeki, je velki deo njegove düševnosti, misli i čütenja. Zdaj pa naj nekak pove da se je ne žmetno ločiti od šo le, či bi je z vesnic opravili v vekše občine! Tüdi zavolo vzgoje bi morale ostati te šole. Šola je ne samo fabrika, kde bi se z deteta sfabriciralo mašin, ki telko pa telko zna, nego šola mora vzgojiti dete v človeka, ki ma plemenito srce. Ravno srčna vzgoja menka dnesdén človeštvi najbole. Či pa vzgojiteo šče dete vzgajati, je mora poznati.. To je dostakrat ne mogoče brezi toga, ka bi ne poznao tüdi stariše i prilike, v šteri dete žive. Inači trbe vzgajati dete siromaškoga roda i inači bogatoga roda, inači dete, Šteroga oča je podvrženi pijanstvi i inači tiste, šteri so iz trezni drüžin. Kak pa naj vse to spozna vzgojiteo deteta, ki s starišami nikdar ne pride vküp i je niti od daleč ne pozna? Takša šola bo mogoče za včenje nekelko za bogšem, za vzgojo pa na slabejšem. Pa tüdi v drügom pogledi bo pomenjkliva, ar bo to šola za bogataše i ne za sirmake. Poleg vzgoje i znanja mora šola skrbeti tüdi, da deca ne zgübijo svojega zdravja. Za zdravje pa je potrebno, da so deca primerno oblečena, da se ne prehladijo. Pri bižanji šolaj je to dosta ležej, ar deci ne trbe hoditi po cele vüre po najvekšoj zimi, tak, ka je dostakrat nevarnost, da spozmrznejo. Stariš, ki ljübi svoje det, nede mogeo dopüstiti, ka bi se dete, či je zavolo siromaštva nemre oblečti, spre-hladilo. Ka njemi hasni, či de dete malo bole znalo, kelko škramplov ma žaba, kelko nog ma hrošč, či pa si nakopa beteg za celo živlenje. Prle moré dete Zdravo biti i potom de se-moglo včiti i hasnili sebi, bliž- njemi i državi. Posledica toga bi bila, da Siromaški starišje svoje dece ne bi mogli pošilati redno v šolo, i siromaška deca bi ne bila mogoča dobiti Ijudskošoiske izobrazbe, štero ravno siromak najbole potrebüje, ar si mora iskati svoj krűh s razumom pri drügi lüdej. Vüpamo, da merodajni krogi to prle premislijo i se vűpamo, da ne samo, ka naši vesnici šol ne odpravijo, nego je ešče spopunijo. Demokratje obračajo plašč. »Jutro« je v zadnjem časi v svoji zagriženosti proti SLS začelo ne nestalen način napadati prekmurski del SLS in najbole pa našega g. poslanca Klekla. Proti našemi g. poslanci besni „Jutro" najbole od tistoga časa, kak mamo mi novo prekmursko stranko. Na kak grdi način napadajo „Naše Novine" celi slovenski narod, o tem smo že pisali v ,,Novinaj“. „Jutro“ pa je včasi v začetki pozdravilo .Neodvisno prekmursko stranko*, to je stranko, štera dela za to, da bi se včila naša deca v šolaj hrvatski in štera šče spraviti Slovensko Krajino pod hrvatsko upravo. Novo stranko pa je »Jutro" pozdravilo zato, ka je pali lejko napadalo SLS. Demokratom okoli .Jütra" ide samo zato, če gde lejko napadajo naše poslance. — »Jutro« je pa včasi plašč obrnilo. Kda so »Naše Novine" napadnole slovenski narod, je začelo »Jutro« po svojoj staroj navadi zavijati in potvarjati. To je pri naši samostojni demokrataj nej nikaj čüd-noga. „Jutro" si je pali svoje zmislilo. Udarilo je po g. Kleklu. Laži, s šterimi napada našega poslanca, si sproli zmišlavle. Državno oblast zove napomoč proti g. Kleklu in jih šče izklüčiti iz Slovenske Krajine. To je pa že zaistino hudobija brez primere. Toda »Jut-rovci“ vse zastonj. Zasluge, štere je napravo g. Klekl za Slovensko Krajino, njemi naš narod nikdar ne pozabi. Dobro Znamo, ka so delali naš poslanec za nas, gda nas je ešče težo madžarski jarem. Za Slovensko Krajino so oni že večkrat na kocko djali svoje živlenje itd. Tak kaže Jutro« hvaleznost lüdem, ki so v težkih časih delali in trpeti za Jugoslavijo. To delajo naši demokrati vse samo iz strankarske zagriženosti. ,,Jutro“ dobro zna ka je narodni čüt nej najbole utrjen v Soboti in Dolnji Lendavi, gde se šo-piri SDS , liki po naši občinaj, gde majo g. Klekl nájveč pristašov. Mamo ešče na drügoj strani državne meje rabske Slovence, na Štere *e pa »Jutro« nikdar ne Spomni. Za te Slovence se brigajo edino g Klekl in SLS., štero „Jutro“ tak nesramno blati. SLS se je ze večkrat zavzela v parlamenti za te neodrešene naše brate in sestre. G. Klekl neso nücali madžarske plakate, kak je to delao »nacijonalni blok" in „Jutrova“ SDS je v svoji tiskar- na] tiskala te plakate. Zavetišče v »Morski Krajini«, štera se štampa povečini v madžarskom jeziki, išče prekmurski ,,Sokol. Kak postopate z uradniki, šteri ne verjejo slepo v ,,Jut-rov" evangelij, o tom zdai neborno pisali. Pred nekaj daevi je tűdi nikak pravo v Soboti: .Nekaj uradniških premestitev smo že dosegnoli, drügo pa ešče pride.« Što dela proti našoj gimnaziji, o tem tüdi za zdaj ešče ne mo pisali. — Naši demokrati svojim »Jut-rorn« vred so pa lejko prepričani, da se g. poslanec Klekl ne bodo prestrašili njihovoga kričanja in zavijanja nego bodo delali za našo Slovensko Krajino naprej pošteno in nesebično. Naše pošteno prekmursko lüdstvo dobro zna, da je njegovo mesto edino v SLS. Ono zna ceniti trüde g. Klekla in njim je za vse to tüdi iz srca hvaležno. Jutrovce je pa naš narod že davno spoznao in obsodo in z gnüsom gleda zamazano časopisne borbo, štero dela »Jutro* po vsej Slovenski Krajini. „ Obširno od toga je pisao Slovenec Štev. 139. Kak nešterni »narodnjaki" lübijo narod. G. Žerjav, šteroga poznamo kak düševnoga voditela Domovine, je pali napravo nikaj takšega, s šterim se zblato pred celim Slovenskim narodom. Na Nemškom je bilo v drž. slüžbi neki Slovenec Barle, šteroga je g. Žerjav potom pisma, štero je poslao zunanjetni ministri Dr. Ninčiči, včasi vkrej Spravo, kak je zvedel za njega. Barle je prej nevaren državi, pa znankar zato, ka je bilo naklonjeni kat. dühovniki tüdi sam ni bil klerikalec. Politični slovenski uradnik je bil resan naskori prestavleni. Na srečo je dobo poslanec SLS dr. Kulovec prepis tistoga pisma v roke in je to objavil v »Slovencu«. Demokratski časopis »Jutro“ je pisao, ka je prej pismo nikak vkradno iz pisarne, sledi so pa pismo cilo šteli zatajiti. Nato je pa Jutro" znova prineslo tisto pismo, s tem namenom, ka bi g. Žerjava očistilo tistoga blata in je zato pisalo, ka je g. Žerjav pisao v tistom pismi samo od jezika, ne pa da bi ovado poštenoga slovenskoga uradnika. Toda tisti, šteri poznajo g. Žerjava, že znajo, kak daleč sega istina. Cilo njegove stranke pristaš g. Pribičevič je obsodil to Žerjavovo delo. Dr. Ninčič se je pa cilo izrazo, ka je nej mislo, ka bi bil g. Žerjav taki „lupež“. S toga vidimo, ka je delo g. Žerjava samo škod ivo, šteromi pa more biti zdaj kanec. On je med Slovenskim lüstvom svoje doigrao. Tüdi s svojim listom „Domovina“ je šteo še dale igrati 2 N 0;V|IjN E 4. julij 1926. med Slovenskim lüstvom, a mislimo, ka so se zdaj že vsakšemi Poštenomi Slovenci oči odprle, ka-nedo podpirali njegove nesramne »Domovino", kar pošteni kmetje že tüdi dozdáj nej so delali. Vsakši pošteni Slovenec nam more pritrditi, ka g. Žerjav s svojim delom ne zaslüži, ka bi ešče duže igrao med Slovenskim lüstvom, liki naj li kak najprle odide. Dr. Žerjav, idi ! po risalaj 6. Evangelij sv. Marka v 8 poglávji od 1. do 9. vrste. > . . glejta že tri dni so pri meni i nemajo kaj jesti.« Prelepi zgled gorečnosti za reč božo. Ljüdstvo je prišlo gvišno od daleč k Jezusi v püstino. Doma so püstili svoje vsakdanešnje skrbi, svoje zemelske brige i se podali za Jezusom. Tam v samoti, v püstini, ločéni deleč vkraj šumečega živlenja so poslüšali predge Gospodove, premišlavali sami sebe i skrbeli za svoje düše. I to s kakšov gorečnostjov! Celo na svoje telo so pozabili tak, ka je sam Gospod morao skrbeti za njihovo telovno hrano. Ka je telo proti düši, ka je časov-no proti vekivečnosti ? Le telko je, kak je senca proti sunčenoj svetlobi. Zato jih ne motijo skrbi za svetsko, za seno i pole za hišo, za hrano, vse to jih počaka, vse to opravijo tisti, ki so doma, samo da so pri Jezusi, samo da čüjejo reči božega navuka. Pa so mogoče s tem kaj zgübili? AH mogoče mi tüdi kaj zgübimo, či smo v nedelo prí predgi i krščanskom navuki? Kristus je pokazao, da skrbi za tiste, šteri pozabijo na svetske, te kda je tomi čas, da za düšo skrbijo. Pokazao je pa to s tem, da je čüdovito nasito štirijezero poslüšalcov. Istina da Bog ne dela vsakomi na lübo oči-vesni čüd, pač pa je Vsemogoči i lehko blagoslovi naše delo i mam stotero povrne, ke smo včinili za njegovo čast i zveličanje lastne düše. Gorečnost židovskoga ljüdstva, štero je tak verno poslüšalo reč božo, bi lehko vnogošteroga katoličanca osramotila. Posebno tiste, ki tak radi pred predgov po nedelaj bežijo iz cerk- vi. S čim naj bi se zagovarjali ? Ali mogoče s tem, da smo trüdni? Vnožina, štera je poslüšala Kristusa, je prišla od daleč i težavna pot jo je vtrüd. la. Ali mogoče s tem, da dobro Znamo krščanski navuk ? Ne samo znati krščanski navuk, nego tüdi po njem živeti, to je krščansko živlenje. Pobüdo i navdüšenje za spunjavanje boži zapovedi pa dobimo, či verno poslii-šamo po nedelaj predge. Navadno pa ravno tisti, ki se najbole zanašajo na svojo versko znanje, znajo najmenje, mogeče niti šest glavnih istin ne. Za spomin vörnomi Slugi tišinske cerkvi. Či se süha vejka doj stere, dosta níšče ne prizadene. Kda vihér divja i od njega narejeni kvár gledamo, se tüdi ne čüdivamo preveč, či vöidoči lepe rožice i močno drevje vidimo na zemli ležati. Nato smo že pripravleni bili, drügoga sada smo se niti ne froštali. Ali či se večer dobro čütimo v noči pa sladko spimo, či si na nesrečo niti ne zmislimo pa se gojdno na to prebíidimo, ka je zni-čeni sad našega trüda i delo celoga živlenja, ka že nega rastlin i cveflic, štere smo že od nikda skrbno polevali i lübeznivo zgajali.jjte nam skr-vavi srce, se tiho žalostno, dostakrat glasno jočemo, malo ka od vüpanja nepridemo i si tak mislimo, ka se več nikdar ne potolažimo. Nikaj spodobnoga smo vidili i čütili, mi tišinski farniki. — Bio je mlad, močen mladenec, möo je trezno glavo za fret i za resno delo, bio je lübezniv, predober delavec'— eden i izmed najbokših — znan vu celom Prekmurji, pri nas pa vsakojački Prednji, kak vratar bože hiže, čuvar Gospodovoga svetišča, sluga Najsvetejšega. Gumilarov Lujzi_, cemešter tišinske cerkvi. V petek je ešče na deli, drügi den 19. junija že mrtev leži, na svoje godovnő je bio pokopani. Močno se vűpamo, ka je bio vu nebesaj pozdravleni. Na te din smo ga tüdi mi pohodili i na zadnjo - dugo pot sprevodili ne samo vu teli, nego na düšo gledoč tüdi. Mrtvo telo so zadnjikrat blagoslovili i vu grob po- ložili pokojnoga lübiteo i lüblenik velečastiti g. Vadovič R. beltinski plebanoš, njim so dvorili g. Horvath J. martjanski plebanoš, g. Hauko J. beltinski kaplan zvün domačega plebanoša i školnika. Glasno jokanje vnogih, obilne skuze vseh nazočih so svedočile, kak nam je bio pokojni dragi. Lüdi je bilo telko, kak v nedelo pri božoj slüžbi, vsí so skazali čast tistomi, ki se je tüdi mesto nas trüdo za olepšate bože hiže. Pred dvoma letoma smo mi nove zvone dobili. Kda so prišli, smo se jim vsi veselili, deca so je lepo pozdrávlala z lepimi pesemskimi rečami: »Nam novi zvonovi zvonijo lepo, Bog ve, što bo prvi za rožcami šo, Oča, al’ mamica, bratec, al sestrica? Jezuš usmiljen naj bo 1“ Najbole jim je veseli bio naš Lujzi, z ditečov lübeznostjov je nje poiskao, z njimi si je pogovarjao vnogokrát. To je'trpelo dve leti i ništerne mesece, tiidi zvonovi so se zalübili vu Lujzija — i dnes oni žalostno pesem popevajo od svojega najbokšega prijatela: »Rožice mirajo, glavce povešajo, njim se k pogrebi zvoni" 19. junij 1. 1926. je nam vnogim globe ko vpisani vu špomin. V ednoj fišinskoj biži slobod jemlejo starišje od dragoga difeta, sestre od dobroga brata, poznani od prijatela. Lujzi trpi, pa ešče vse zarazmi. Zadvečera pa, kda je vöra 4 bila, je proti Bogi začnola romati tista düša,fštera je bila falnica sv. misijona, štera se je tüdi fé zadnji den okrepili vu svetoj spovedi. I v pondelek smo zarazmili, ka »Najlepše zvonovi takrat zapojo, Kda düša nedužnoga plava v nebo; Rožo nedužnosti, letijo čistosti Angelci k Bogi neso. Vu fišinskoj fari vnoga srca krvavijo, ar vu našoj cerkvi edno glavno mesto stoji prazno. Ta praznota se najbole pri Gumilarovih pozna, kde vu gojdno posnej zovejo večer pa domo čakajo svojega Lujzeka. Pa zaman ga zovete, zobston ga čakate, oča, mati, ví to dobro znate, zato pa neizrečno trpite vu srci. Mi vam fej skuz ^zamerimo, mi vas ešče trücamo: Li se jočte, dragi starši, Naj li tečejo skuze potrtih src ali od teh skuz rosatne oči i svoje trpeče düše si zdignite proti Kristuši i vu knjigi Njegovoga sv. kriza Probajte iskati reči trošfa i pomirenja ! Ovo té glas vam pošila na križ Razpéti: Jaz sam živlenje i goristanenje Z svojim lüblenim ditetom se pri Meni pa srečate. Vérstvena kriza. Minoče dni je bio v državnoj zbornici v Beogradi guč od naše vérstvene krize. V imeni ljudske stranke je govorio poslanec Vesenjak. Z velkim razume-vanjom je razgrno vzroke našega gospodarskoga nazadüvanja i pokazao, što je zakrivo, da idemo v gospodarskem pogledi nazaj i ne naprej. Jedrobrize polodelstva. Da naš polodelavec nemre naprej je zrok . 1. Velki razloček med cenami. Ka oda polodelavec je fal, ka mora küpiti pa vse drago 2. Obdelavanje zemle že skoro telko košta, kak zemla nosi. 3. Državno ravnanje s visikimi davki onemogoči, da bi polodelavec živo človeka dostojno živlenje i njemi jemle sad dela. Istina, da je polodelska kriza tüdi po drügi državaj, nego tam se močno dela za zbogšanje položaja polodelavca. Pri nas pa se, ali nikaj ne dela, ali pa se dela ravno naopak. Drüge države skrbijo za polodelavski stan s tem da s proračunom omogočijo napredek i povzdigo polodelavstva, naša Vlada pa je tak oklestila proračun polodelavskoga ministra, da je vsaki napredek nemogoči. Drüge države so sklenole dobre trgovinske pogodbe, naša Vlada pa se, ali ne skrbi za dobre pogodbe, ali pa z nepriličnim delom pri carini zadržavle izvoz naši polski pridelkov. (To se je opazilo tüdi pri nas v Slov. Krajini, da je mleko ne šlo več v Nemško Avstrijo i je cena mleki jako Spadnola. Ur.) Zgled slabe carine Nekda pa zdaj. Naša Evropa bi mogla biti bole hvaležna Bogi kak je. Pred več kak 300 leti je ešče po celoj Evropi, tüdi prí nas bila razširjena tista grozna bolezen, štero zovemo .gobe-" Ta je med betegi, šteri se primejo, najstrašnejšo. Zdravila proti nega, prime se mladih kak starih, trpi dugo, včasi lejko 10 do 20 let, napravi Človeki ne-dopisne bolečine. Dnes toga betega v našem kraji nepoznano a nigda je bio. Zgodovinar! nam pišejo: »Te neoz dravlivi pa nalezlivi (poprijeti) beteg je v Srednjem veki naše zgodovine bio za vse narode pravi strah i groza, človeka je začnolo po koli jako srbeti od znotra se njemi je vse gori obračalo, vse se krčilo. To so bila prva znamenja. Naskori nato so se pokazale na teli modre, kesnej Čarne krpe, štere so se za par dni spremenile v grde frünte (bule). Telo notri do čont gnjilo, je postalo dreveno, koža podobna hrastovoj skorji. Kak je gnjiloba razjedela tak je telo razbapalo. Najprle so se odločili nohtovje. Prostor pod njimi je bio beli, vse v močniki. Vlasje so se s kožov vred odlüščili od te-mena. Vüha, nos pa prsti so ne bili dugo na teli. Odkopali so. Lice se je odprlo, da so se vsi zobje vidili. Z ednov rečjov povedano : Koga so se prijele gobe je tak razkápao živ kak mrtvec v grobi." Sveta katoličanska Cerkev, štera kak dobra mati, je prišla te siromače-kom na pomoč. Osnovao se je red svétoga Lazara. Kotrige toga reda so ustanovile špitale i drüga zavetišča, v šterih so zbirali nesrečne gobavce pa jim lejšali telovne i düšne bolečine. Drügi sveti lüdje so jim tüdi pomagali. Asiški patriarch jih je obijmao kak brate, sv. Katarina da pokopati mrtve gobavec kak bi bili njeni starišje, sv. Elizabeta jim dvori i veže rane. Ar je pa te beteg bio nalezlivi i se je preveč naglo razširjavao, je sveta Cerkev mogla dati k lübezni tüdi svoje odredbe i tak odločiti gobavec od hiž. To se je pa etak vršilo. Dühovnik je opravlao pred gobavcom vse kak pri sprevodi mrtveca. Po op-ravlenoj molitvi, s šterov ga je Priporočo Bogi, ga je z blagoslovlenov vodov poškropo. Po tem, či je gde bio špitao za nje ga je pelao ta, či je toga ne bilo, ga je pa odegnao daleč od občine V kakši samoten kraj, gde so stale barake alí hüte za takše. Pri dveraj je bio postavleni križ, kak na cintori. Blegoslovo njemi je skledo, ta-njer, kupico i žlico. Na ležišče je potroso malo zemle prí dveraj pa nastavo šparavec, v šteroga so lüdje, ki so hodili gledat betežnika, metali svoje milodare za pomoč. Prle kak je dühovnik odišeo, je betežnika tolažo, njemi priporočoa potrpežlivost i vdanost v volo božo. Ostro njemi je zapovedao, ka nesmi iti k lüdem, ar ovak zna okužiti zdrave, to je pa proti lübezni do bližnjega. Vse to je bilo zapisano v knigi (ritu-ale) za cerkvene molitvi. Glasilo se je etak: »Ti boži sirotek, ne pozabi, ka ti te beteg pošila Bog, da si s trplenjom na zemli zaslüžiš nebesko slavo. Zato trpi potrplivo i misli, ka je ta ločitev od drügih lüdi samo telovna, v istini pa si talnik vseh molitev svete Cerkvi." Nato je,prišlo 12 prepovedi. Te so bile sledeče : 1) Ne smeš iti na stanovanje živih, 2) ne smeš v cerkev, 3) ne smeš na senja i v drüge takše kraje, 4) ne smeš se kopati ne piti ne zajemati tam gde to delajo drügi, 5) ne smeš se dotikao, čí kaj vidiš dja-noga na odájo, 6) ne smeš iti v gostilne i tam piti iz kupic, štére nücajo drügi, 7) či ti drügi dovolijo, ka malo kam ideš, se moreš skrbno ogibati, ka ne prideš v vozke vulice, da bi od blüzi drüge srečavao, 8) nikomi ne smeš v roko segnoti, 9) ne smeš božati dece, 10) ne smeš nikomi nikaj dati, 11) či zajemleš vodo iz stüdence moreš si djati rokajice, 12) ne smeš indri spati kak na svojoj posteli. Či je že betežnik meo tak vse puno gob, ka je nevarnost, za okuže,-vanje drugih bila velka, je ne smeo niti iz svoje kuče priti več kak samo na Vüzem. Na te den je smeo malo od vkraj, da bi se veselio lepoga' krščanskoga dogodka, nego v cerkev ali med lüdi je ne smeo. Da bi vsi že oddaleč znali, ka je gobavi, je meo za to pripravleni zvonček i cinkao. Te prepovidi se nam znabiti malo preostre vidijo nego či premislimo, ka je dostakrat samo dihanje iz takšega betežnika zadosta, ka se beteg prime drügih. To so že davno pred več sto leti znali. Zdaj pa, gda je zdravnika znanost tak naprej prišla, ešče bole to moremo razmiti i vervati. Najnevarnejše betege, kak o. pr. gobe, jetiko, škarlatinko (bleke) angino (pute) itd. povzročijo tak zvani ,,bacilli“. To so nevidne živalice, šterih mamo puno v v krvi pa v teli, puno jih je v vodi pa v drügom, puno tüdi po zraki. Či so tej bacilli od betežnoga človeka se preselijo v Zdravoga i tak se Širi beteg. Zato se čuvajmo. (—r--) 4. julij 1926. NOVINE 3 i izvoza sploj je to, da je Nemška Avstrija v pogodbi dovolila, ka smemo izvoziti ta 80 jezer hektolitrov vina, izvozili pa smo komaj 3 jezero hektolitrov. Značilno, za naše polodelstvo ali pravzaprav kak vláda Skrbi za polodelavca je to, da je v Dalmaciji ameri-kanska mela i mást dosta falejša kak naša. Amerikanskoga delavca tak malo košta pridelavanja i tak malo porcije plača, da lehko svoj pridelek k nam pripela i poleg prevözni stroškov ešče lehko falej trži kak mi. Glavni krivec krize našega kmetijstva je naša Vlada i centralizem. Dokeč nede samouprave bo nered i ž njim korupcija. Verstveno slavljenje bo šlo svojo pot i s tem do se menšali državni dohodki. Napredüvalo bo siromaštvo posebno med polodelavci, Vej polodelavec in obrtnik opravičeno pravita : Ka bom delao, vej mi vzeme držáva, ka ne zgübim že v cenaj ? Rezerv, iz šteri bi ljüdstvo zajimalo, nega. Zato zahtevlemo. Predvsem trbe zednačili i znižati bremena, posebno pa ešče carino, ar je z njimi oškodüvanó naše ljüdstvo. Samo po sebi se razmi, da tüdi takse. Brezi toga znižanja nega guča, da bi se verstvene nevole omilile. Bremena se lehko zmenšajo, či spremenco naše okcmö, nezmožno i drago centralistično ravnanje i se pritegne ljüdstvo k kontroli. Či se to zvrši, nastopi samo po sebi delo za povzdigo i zbogša-nje našega gospodarstva. To je pokazalo prvejšnje avtonomne deželno ravnanje na Kranjskom, dokeč je mela svoj lasten delokrog. GLASI. Slovenska Krajina. — Dokležovje. Zadnjo nedelo se je odprla naša postajica za osebni promet. Že dugo smo čakali na te Važen dogodek. 5 velki občin je s tém rešeno dugoga hoda na dalešnji postaje. Zato smo pa tüdi prvi vlák, ki se je stavo na našoj postajici, primerno pozdravili i okinčali. Veličasten slavolok je kazao potnikom kak smo si želeli lastno postajico i se veselili, da nam je odpreta. Po pozdravni govoraj, so ljüdje iz sosedni vesnic napunili vlak i se pelali do Sobote. Da ljüdstvo izrazi svoje veselje, se je začela na vlaki lepa Slovenska pesem. Dokležovske dekle pa so z zelenjom i vencami okinčale vlak. — Popravek. Na članek, ki je izšel pod naslovom : „Hotiza“ v zadnji številki Novin, objavite g. urednik v smislu tiskovnega zakona in resnici na ljubo sledeči poravek. Ni res, da sva oba gospoda namreč g. kaplan Tivadar in jaz pod streho nove stranke, a jaz nisem, ker mi moje nacio-nalno prepričanje to zabranjüje. Ni res, da sem jaz imel nekoliko pod kapo, res je pa, da so me ostudni napadi gosp. kaplana na Slovence sploh, osobito pa na slovensko učiteljstvo razburili in sem mu zabranil govoriti naskoraj. Ni res, da bi neka ženska zakričala : »Vse bi je trbelo zbrsati nekam inan" res je pa, da je to bil moški in so te besede veljale gg. kaplanoma, na kar sta oba tudi hitro odkurila, in jaz pa sem naprej popravlja! vtis kaplanovih besedi. Spoštovanjem. Izidor Horvat učitelj. — Vojni invalidi. Na izred-nem občnem zboru udr. voj. inv. ki se je vršo z dna 6. junija v Ljubljani se je na prošnjo tukaj-šnega krajevnega odbora odobro kredit v zneski 50.000 jezero din brezobrestno posojilo za prekmurske agrarce invalide, ki so dobili Stavbišča in si tam delajo, hiše. Ki šče več znati naj opita v krajevnem odbori. Odbor. Iz katoličanskoga sveta. Božne knjige. V Madridi so dva španskiva pisatela zaprli i njima vzeli za 11 let vse državlanske pravice. Pišeta se Ivan Caballero i Alfréd Rebana. Kaštigo sta pa dobila za to, ar sta nepoštene knjige dala na svetlo. Volitev predsednika v Boliviji. Bolivija je mlada republika, nego jako napredüje. Pred kratkim so volili predsednika republike. Prvi predsednik je bio Hernando Siles, za njim pa je zdaj Abdon Saavedra. Kda je predsednik prevzeo svojo oblast je govorio v navzočnosti vsej zastopnikov zvünski držav papov nuncij. Ar pa je Bolivija izrazito katoličanske držáva, zato je prekjemanje predsedniške oblasti pravi cerkveni obred. Prvi i drügi predsednik, oba sta v predvorani državne zbornice pred zbranimi poslanci i velkov vnožinov ljüdstva pod križom klečeč položila na evangeliomsko knjigo svojo slüžbeno prisego. Dve miljoni dolarov za dobrodelne namene. Gospodična Eli -befa Jenkins, amerikanska katoličan-ka je pred svojov smrtjov zročila 2 miljoni 100 jezer dolarov baltimorskoj nadpiišpekiji, z naročilom, da mora nadpüšpek dati za te peneze zozidati edno bolnišnico za neozdravlivo betežne i eden dom za Starce. Ta gos-podična je bila kotriga edne stare drüžine iz varaša Maryland (čti Merilend). S pomočjov knjige za slepe se je spreobrnola Ana Chenoveth v Donver varaši v Ameriki. Gospa je bila slepa pa je znala Zvünredno dobro čteti knjige za slepce. Te knjige so štampane tak, ka lehko s prstmi primle litere i tak čte. Po tom čtenjej je prišla do spoznanja prave katoličanske vere i odsfopila od pro-testantizma. Nova katoličanska visoka šola. V New Orleansi so začeli je-zuitje zidati novo visoko šolo, štera bo prej okoli poldrügo miljon dolarov koštala. Pripoznanje zaslűženja v diišnom pastirstvi. V Seatli v Ameriki na javnom mesti varaša postavlajo eden jako Umetno zdelani spomenik v spomin monsignora Prefon-tena, šteri je tam celi petdeset let vršo težko düšnopastirsko slüžbo. Pošta upravništva. Krog. J. Bejek Novine dobite pri Titani. — Narodni poslanec g. klekl naznanjajo sledeče: Ivan Slana Melinci. — Ivan Horvat, Pilipič i tovariši Krog. — Občina Dokležovje. — Janez Jošar Genterovci. — Terezija Lukač Satahovci. — Špilak Jožef i tovariši Ivanci. Vaše prošnje so predane na ministerstvi junia 15. pod brojom 21842. Občini Dekležovje se že naznani, da od prvejše prošnje ne prišlo še poročilo od okrožnoga agrarnoga urada v Beograd na ministerstvo. Vinčec K- Trnje. Prošnja za Osloboditev sina je vložena na ministerstvi pod brojom Dž. 21322. Žalik Mihal Odranci št. 227. .Ministerstvo vojske i mornarice je odgovorilo, da sina neso komitači strelili, nego kak je na smrtnoj posteli sam priznao, straža, šteroj nese oglaso, ali štera ne ga je čüla, ar je bio veliki dež tisto noč. Pridite k meni, ka napravimo edno prošnjo na odbor za molbe i žalbe, da dobite neko malo a stalno podporo. Martin í Ana Tibaot Trnje. Konzulat iz Budapešta mi javlja, da je dobili od Peštinske poštne hranilnree sledeči odgovor: Martin i Ana Tibant sta poslala avg. 2. 1. '1916. po Trausatlantie Trust Conpany New-York (Ledar Street) 2000 Kron, štera šuma je vložena na knižico br. 4154. 775. Ta kničica je za Vas odposlana 26. aug. 1916. v pismi pod brojuin 5886. imenüvanoj banki, da bi jo banka vama zročila. Če knjige nesta dobila pišita banki po njo. Če je te ne bi dobila, dobita novo na podlagi pogajanj ki se vršijo med našov državov i Madjarskov. — Če več ščeta zvediti, Zglasite še pri meni, te Vam celo pismo prečtem. Fartek Franc Šalovci Vala penzija je rešena pod brojom 31051 /25 j. 1926. febr. 26. i je poslana glavnoj kontroli odeljeni za računovodstvo i direkciji šum v Ljubljani. Tü ešče podregan, ka Vam jo hitrej vöplačajo. Samostalno podporno drüštvo „SVETI KRIŽ" v Chicagi III. je jako dobro za prekmurske Slovence i Slovenke. V drüštvo se sprejmejo moški od 16. do 50., ženske pa od 16. do 45. leta. Vstopnina eden dolar pri sprejemi v drüštvo, mesečna plačila za drüštvo eden dolar. Za to pla- čilo dobi vsaka kotriga ob priliki betega vsaki den eden dolar podpore, za smrtnino pa 500 dolarov. Kotrig ma 215, gotovščine 8000 dol. Seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci popoldne ob treh na No 1802 S. Racine Ave. Odborniki so: predsed.: Štefan Ros, prodpreds.: Ignac Krapec, nadzorni predsed.: Martin Kelenc tajnik: Štefan Hozjan, podtajnik: Martin Horvat, blagajnik: Stefan Jakšič, paziteo betežnih : Mihael Gjörek, računovoditela: Matjaš Grüškovnjak i Jožef Čurič, paziteo drüštva: Štefan Vučko, vratar : Ivan Černjavič. Dve novivi senji je dobila Črensovska občina. PRVO Živinsko i kramarsko je 20. oktobra, DRÜGO samo Živinsko pa je 14. marca. Poleg toga, ta starivi senji obdržanivi kak dozdáj v pondelek po sprotolešnoj i jesenskoj križoskoj nedele Senja v Črensovci se sama priporočajo. OBČ. ODBOR. Lepe gorice na prodajo! Lepi vinograd se proda v bližnji okolice Gornja Radgona, po niskoj ceni ! 12 oralov je vsega skupaj. V vinogradi! sta 2. poslopji in na enem poslopji je gostilna. Lepi sadonosnik, lep bükov les; lepo vse spovano in lepe dobro noseče gorice. Cejno povej v trgovini ANTON KOROŠEC v Gornji Radgoni pri Murskem mostu. Proda se posestvo! Lepa velika zidana hiša, velike zidane štale in škedenj, lepi moderno zidani hlevi, posebej stoječa zidana Žitnica z drvarnico vse skupaj z opeko krilo in dobrem skoraj novem stanju, velik Sadni in zelenjadni vrt in k temu še pripada 22 oralov dobro obdelane rodovitne zemlje od tega je 7 oralov travnikov 4 orale lepega debeloga močno obraščenega gozda (šume) ostalo so njive, hiša (domovina) stoji tik glavne steže v bližini kolodvora Bučečovci na Štajerskem ter se z bogatim živim in mrtvim inventarom na željo tudi brez inventarja po zelo nizki ceni takoj proda. Kdor želi kupiti se naj pri ALOJZ ŠTIBLAR Iljašovcih pošta Križevcih pri Ljutomeru oglasi. HRANILNICA IN POSOJILNICA v ČRENŠOVCIH. r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek. Obrestuje hranilne vloge (navadne) po 8 %. Vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi od 5000 Dinarov naviše pa po 8 1/2 % Stanje Vlog je že 2 milijona Dinarov Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hrauilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štere dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lehko posodimo na fai interes. 4 NOVINE 4. julij 1926. Dobro se je odrezao. V Scortoni na Angleškemn je nedavno mro stari vojak, šteri je celo kliniko vojno bio na bojišči. V njegovoj spominskoj knjigi, štero so najšli med drügimi knjigami je zapisani sledeči zanimivi dogodek. Vrhovni Zapovednik angleške vojske je ednok pitao, šteri vojak de se prostovolno javo, ka de neseo nikšo pismo francuskomi zapovedniki: Hallahan John, tak se je naš stari vojak pisao, se je ponüdo i z njim vred tüdi eden katoličanski Irec. Med potjov sta naletela na patrolo, štera jiva je itaki stavila i prosila za vojno znamenje. Vojno znamenje davlejo vsaki den, da se po tom njem lehko spozna ali je lastni vojak ali pa neprijateo. Što neve toga znamenja se ga ma za neprijatela. Našiva dva vojaka sta se na kričanje francoske patrole prestrašila tak, ka sta niti do reči ne mogla priti. V Strahi pa se hitro obadva prekrižita. Patrola jiva je itaki dale püstila. Sledkar sta zvedila, da je tisti den bilo vodano za vojno znamenje ravno to, da so se lastni vojaki morali prekrižiti. Za zdravje. Kak škrlatinko spoznamo? Škrlatinka je beteg, šteri itaki močno nastopi. Njena glavna znamenja so: piščajci, ki zgledajo kak male pikice i püte v grli. Beteg nastopi brezi kakši pred-hodni znamenj; vömetanje, bolečine v grli, trüjava i Vročina kažejo njegov začetek. Vömetanje se v prvi vüraj večkrat ponavla, betežniki je eden čas vroče, potom pa ga zima steple, toploča v teli naglo raste od 39 do 40 stopinj. Pri menšoj deci se lehko opazijo tüdi krči. Betežnik se začne tožiti, ka ga glava boli, da čüti bolečine na grli, posebno pri požiranji, da ga trga i boli tüdi po kotrigaj. Obraz je zvüžgano erdeči - samo okoli vüst i po bradi je bledi. V vüstaj je sluznica (koža, štera davle sline) okoli jezičeka kmično-rdeča, tüdi na nebi se pokažeta dve kmičnordečivi pütici. Jezik je zamazano bedasti, na konci i robej pa ma rdeče pike. Že prvi ali drügi den se pokaže na obrazi, šteri je nekelko zabuh njeni posebno živa rdečica, na šinjeki i prsaj so vidne, na gosto se-jane, mehko rdečkaste pikice — štere pa se včasi zdrüžijo v velke krpe. V dvema dnevoma se pokažejo piščajci tüdi na rokaj i nogaj, posebno na znotrašnjoj strani. Piščajci se vnožijo do Petoga dneva i so vsikdar bole ognjeno rdeči. S piščajci navküper raste tüdi Vročina do 40 stopinj. Po petom dnevi pa začnejo pike minja-vati, ravnotak rdečica v vüstaj na jeziki i nebi. Že te, gda začne telo bledo gračüvati, se začne kola hipah najprle na šinjeki i prsaj, potom pa ešče po ovom teli. Do konca 6. tjedna se koža olüple. Vnogokrat je beteg tak slab i znamenja tak mala, da je zbetežanje žmetno določiti, pri nešterni pa je beteg tak močen i nageo da dete v SO do 40 vüraj merje. Prí vnogih pa se k Škrlatinki pridrüži ešče kakši drügi beteg, zavolo šteroga mora be-težnik mreti. Tej sprevajajoči betegi so : zvüžganja nebe v vüstaj, zvüžganja vüh, obisti, zvüžganje srčne mre-ne, srca ali pa drügi betegi. Prenašajo škrlatlnke. Za prenašanje so posebno nevarna lehka obetežanja, kda betežnik ešče opravla svoje delo, hodi v šolo, se špila z drügov decov, šteri lehko od njega dobijo beteg i močno zbetežajo. Či v kakšem kraji že je škrlatinka, je potrebno, da že betežnika pri malom glavoboli, pri mali bolečinaj v grli ali pri lehkoj vročini ločimo od drüge dece, ga položimo v posteo i pozovemo zdravnika. Beteg se najraj tam zaperi, kde so ljüdje gosto naseljeni. Prenaša se od človeka na človeka. Posebno šole i prostori, kde več dece vküp hodi, so kraji, kde se okuženje širi, ar od betežnoga lehko dobimo beteg ešče prle kak se te na njem pozna i je nevaren, dokeč se je koža ne popunoma olüpala. Škrlatinko najležej dobijo deca od 3. do 10. leta. Najraj se širi v zimi i v takšem vremeni, kda se lehko sprehiadijo! Štero dete je beteg prestalo, se njemi ga ne trbe bojati več celo živlenje. Vceplavanje proti škarlatinki. Varnost proti škarlatinki dobi tüdi telo, či je proti tomi betegi i vcepleno. Vceplavanje se zvrši trikrat. Med vsakim vceplavanjom mora pretečti 5 do 8 dni. Posebno je potrebno vcepla-lavanje proti škarlatinki v drüžinaj, kde je več dece, pri šolskoj deci, v krajej, kde so ljüdje gosto naseljeni i se najležej Prenese beteg. Či pa je škarlatinka v kakšem kraji že jako razširjena, je edina pomoč, da stavimo beteg, vceplavanje vse dece. Sploj pa bi naj stariši zavolo zdravja svoje dece, šterim je te beteg stalno nevaren, dali vceplavati svoje male. Vceplavanje samo je brezi nevarnosti. Kak pomagamo omedlenomi? Omedlevnost je nesreča, štera nas največkrát sili, da pomagamo svojemi bližnjemi. Največkrat što omedle v cerkvi i na prostori, kde je dosta lüdi vküper. Vzroki omedlevle so straj (či vidimo krv), bolečine, vekša zgüba krvi, otrüjenost, či je človek dugo natešče, največkrát pa božen zrak. Ljüdje, šteri so slabi i majo malo krvi, v zapreti prostoraj, kde je več ljüdi, hitro omedlejo. Zato je najbogše, da takši ne hodijo na verostii-vanje, v cerkvi pa, kda čütijo, ka njim je ne prav, naj itaki vö idejo, da nedo sledkar, kda ž vküp spadnejo i je morejo nesti vö, motili bože slüžbe. Prva znamenja, da nastopi omedlevica so to. človek se čüti slaboga, žalodec se pri nešterni zdigavle, drügim se v glavi vrti, njim brni v vühaj i postane pred očmi kmica. Vsi goripovedani Vzroki včinijo najmre to, da príde v možgani premalo, krvi, zato pa je omedleni bledi v obrazi, lampe ma plave, odihavanje komaj opazimo, žila pa bije tak slabo, da jo komaj občütimo. S tem, da Znamo za Zroke omedlevle, pa že lehko Znamo približno, ka nam je činiti z omedlenim. Prvo je, da ga spravimo na friški zrak. Na friškom zraki ga položimo, da leži vódoravno, ka njemi krv ležej Prihaja v glavo. Potom njemi obleč razkapčimo i odpašemo, da pride zrak do kože i se krv ležej pretáka po teli. Či je telo mrzlo, ga moramo z krpov, štero smo namočili v vodo jesi ali žganico, po teli voščite Dobro je tüdi, da pridihavle jesi ali žganico. Kave ali teja njemi pa prvle ne davlimo, dokeč je ne k sebi prišeo. Cene: Zrnje : 100 kg. (metecent) pšenice 340 Din., žita 230 Din., ovsa 190 Din. kukarica 170 Din., ječmena 215 Din., hajdine 260 Din., prosa 215 Din,, pšen. otrobov 135 Din. Živina: Govenska v Ljubljani kg. 9—10 Din., teoci 12—13 Din., svinje 15—17 Din. Krma: Sena 60—70 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 63 par, Schiling 8 D., Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 13 D. 53 p., Francoski frank 1 D. 63 p., Švicarski frank 11 D. Taljanska lira 2 Din. 05 par. Mali oglasi. Oddaji edna hiža s ciglom pokrita. Več se pozve pri VREČIČ MIHALI Vančaves. Pozor ! Mlin Štev. 23. na Gor. Bistrici se oda na javnoj licitaciji dne ti. julija po-podne ob 3. vüri. Mlin je popunoma novi, ma 1 valcl s celov garniturov iz fabrike Gönc, poleg toga pa par kamlov. Mlin si küpci lehko vsaki den poglednejo na G. Bistrici. Za mlekarne ali Žganjarne. Oda se zavolo spremenili obrta: stoječi parni koteo sličen Xido ešče nerableni. Drügi koteo iz nikla za kühanje žganice, drži 90 litrov, ma kuferni pokrov i pripravo za mešanje je montirani na kola i je tüdi novi. 5 niklasti posod, štere držijo po 25 litrov. 1 velka pumpa za globoke stüdence, že nekelko rablena, 10 ni. mesingasti cevi 2 cola debelih, 1 špricaoka za ogen pa bint za zdigavanje do 30 metercentov. Pozvediti je pri j, K. Ljubljana, Knaflejeva ulica 13. HL 10. ODAM svoje Iepo imanje, štero je pri glavnoj cesti, zato je pripravno za obrt Poleg sta tüdi 2 plüga dobre zemle s povom vred. URŠA NOVAK, Banova 52. p. Križevci pri Ljutomeru. Podpirajte »NOVINE«! MLATILNICA s pečjov firme Clayton i Shuttle-worth, štero se lehko prevaža, je 1 Ieto stara i dnevno namlati ! vagon zrnja je k odaji po fal ceni. Pita se i pogledne pri lastnik! JOŽ. BAUMElSTER, Maribor Aleksandrova cesta št, 20. Razpis tečaja. Verska občina v Pečarovci, pri Sv. Sebeščani razpišüje delo pri dogradnji stolpa (törma) pri farnoj cerkvi istotam. Ponudniki naj se osebno javijo 11. julija t. 1. v šoli, šteroga dne se pogodba sklene. CERKVENI ODBOR Pečarovci. Prekmursko kat. podporno drüštvo sv. Ivana Krstitela št 13. spadajoče pod drüžbo sv Drüžine. Drüštvo je ustanovleno 15. septembra 1920. 1. in je najbolše za Prekmurske Slovence in Slovenke v Chicagi. Zavarüje se lehko od 250 do 500 dollarov. Moški in ženske od 16. .pa do 55. leta. Deca od 1. leta do 16. Deca plačujejo vsi po ednoj ceni 15 centov na mesec, a sfareši pa po svojoj starosti, či se mladi da notri menje, či sfareši več. Seja je vsakšo 4. nedelo v meseci ob 2 vöri popoldne v Cerkvenoj dvorani sv. Števana, Lin-coln št. po 22 Pl. V slučaji poškodbe član ali članica dobijo za 6 važnejših operacij 75 dol. za zgübo ednoga oka 100 dol. za 2 oke 250 dol., tak ravno za roko ali nogo či je več nej za delo. Za 4 prste na roki ali nogi 50 doli. Odborniki so: predsednik Andre Glavač, 1844. 22. nd Pl. podpredsednik Martin Gabor, tajnik Štefan Lujz 1929 22 nd. Pl. blagajnik Ivan Denša 2730 Arthington št., zapisnikar Matjaš Hajdinjak, nadzorniki: John Horvat, Mihal Haclin, Frank Gjörkiš, vratar Štefan Majcen, voditeo Janoš Hren. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za ..Novine" pri I. HAHN trgovina s papirjev s pisarniškami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Kmečka posojilnica v MURSKI SOBOTI r. z. z ti. z. uradüje vsako nedelo. Obrestuje hranilne vloge po 8%. Kmečki penezi naj se vložijo v kmečko posojilnico naj slüžijo kmečkomi lüdstvi. ZA PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik. IVAN JERIČ.