SVOBODNA SLOVENIJA AÑO (LETO) XXXII. (26) Štev. (N«.) 45 KISLO VENI A LIBRE BUENOS AIRES 8. novembra 197*4 Oblast in družina v Sloveniji Doslej je rdeča oblast doma urejevala družinske probleme s štirimi začasnimi zakoni, t. j.: zakon o zakonski zvezi, zakon o razmerju med starši in otroki, zakon o posvojitvi, dalje temeljni zakon o oskrbništvu in zraven še slovenski zakon o rejništvu. Z novim letom preneha veljavnost teh zakonov in izdelan je osnutek novega zakona o družinskih razmerjih, ki naj bi vsa v to stroko spadajoča vprašanja uredil tako, da bi bile čim bolj upoštevane nastale spremembe in dejstva, ki so posledica novega načina življenja in nove stopnje družbenih odnosov. Le tistih določil starih zakonov, ki so se izkazala kot pozitivna in učinkovita, v novem zakonu ne bi spreminjali. Po tem, kar beremo v Delu (3. okt./ bo novi zakon posvečal prvenstveno pa žnjo zaščiti otroka, s tem, da bo opredelil dolžnosti članov družine in da bo poskušal omejevati število družinskih dram, v katerih so vedno otroci glavne žrtve. Novi zakon, tako napovedujejo, bo poudaril pravico skupnosti, da poseže v d raž inska razmerja vedno, kadar so o-grožene koristi otroka, kajti, — tako smo brali zapisano — otrok ni zasebna lastnina staršev! Zakon bo energično poudaril komunistično tezo, da je otro^ last družbe, države, ki lahko z njim po svoji volji postopa. Že doslej je bilo v praksi tako. Rdeči oblastniki so vedno skrupulozno pazili, da bi mladina, bodisi v šolah, ali v pošolski dobi prišla v stik z idejami, ki so soglašale z ateističnim materializmom. Prerešetali so pravovernost in zanesljivost učiteljev, preprečevali so stik mladine s Cerkvijo, njenim naukom in njenimi ustanovami, poniževali in zapostavljali so vsakogar, ki si je upal reči, da mu je no ustavnih določilih zagotovljena svoboda mišljenja in verskega udejstvovanja. Kljub terorju, ki že skoro tri desetletja vsiljuje mladini v glavo in srce rdeči evangelij, statistike priznajo, da gre mladina svojo pot in da se za rdeči nauk niti ne zanima. Zmotno bi bilo, če bi zaradi tega proglasili rdečo mladinsko politiko za popoln neuspeh. Uspeli so na polju, ki je naj delikatne jše: moralno so izkva-rili slovensko mladino v taki meri, da nas je v resnici lahko strah za bodočnost naroda. Vsak resen opazovalec s strahom pripoveduje, kakšen je mladi svet doma. Naj nas ne zavaja v optimizem skromen procent fantov in deklet, ki so ostali zvesti svojim idealom. Vsa čast jim! Občudujemo jih in ponosni smo nanje. Toda večina je drugje in med temi so premnogi sinovi in hčere staršev, ki so izšli iz vernih družin in so si ustanovili krščansko zakonsko zvezo. Brezverska šola, načrtna demoralizacija mladine zlasti v prvih povojnih letih, popustljivost oblasti kadar mladostniki prestopijo meje javne dostojnosti in podobno, so dosegli, kar so hoteli. Slovenci smo bili vedno malo odporni pred alkoholom, smo bili priznani kvantači in vestni zbiralci domačih in tujih kletvin in bogokletstev. To nam je bilo vedno v sramoto. Kar pa nam pripovedujejo o teh naših narodnih napakah ljudje, ki poznajo današnje razmere doma, je nekaj, kar nas navdaja z žalostjo in strahom. Pijančevanje povsod; nič redkega ni pijana ženska na cesti, v vozilu, v gostilni; surovo kvantanje in preklinjanje, ki je mladini prišlo v meso in kri, tako da se tega že več ne zaveda. In vedno slišimo na novo presenetljivo novico; ne le moški, dekleta so večkrat hujše kot fantje. To so tisti, ki bodo v bodočih letih rodili novi slovenski rod. Kaj bo iz tega nastalo? To kar je v Rusiji. Tam vere že skoro ne preganjajo. Nimajo koga! Moralo pa rešujejo potom policije in koncentracijskih taborišč. Zadnje čase beremo vedno bolj pogosto v slovenskem tisku grožnje Cer- »vobodne in demokratične države rešu jejo gospodarstvo komunističnih totalitarnih režimov Vsak, ki je doživljal revolucijo v naši domovini, ima še dobro v spominu, kako so komunisti poveličevali sovjetski režim, kako je tam vse lepo in cvetoče in kakšno blagostanje vlada. Več kot pol stoletja totalitarnega komunističnega režima v sovjetski zvezi pa dokazuje, da komunistični totalitarni sistem ni sposoben reševati gospodarskih problemov. Sovjetska zveza je kljub napovedi, da bo kmalu, ne le dosegla, ampak ekonomsko celo prehitela ZDA, daleč zaostala. To se je pokazalo v vesoljskih poletih, kjer je opustila tekmo z ZDA, ker je ni zmogla. Stalno se pojavljajo težave v in-duštrijstvu in kmetijstvu. Da prepreči lakoto je Sovjetska zveza n. pr. letos izprosila od Severne Amerike, da ji je prodala za pet let naprej ogromne količine živežnih potrebščin. Mehanizaci ja sovjetskega poljedelstva je tako zaostala, da Moskva ni imela drugega izhoda. Ob letošnjem junijskem obisku v ZDA je Brežnjev podpisal celo vrsto trgovskih pogodb, da bi z ameriškimi dolarji pomagal sovjetskemu gospodarstvu iz stisk, v katerih se nenrestano vrti. Ko je Brežnjev že prej dovolii ustanovitev bančnih podružnic italijanskim, francoskim in nemškim bankam v Moskvi, je radevolje sprejel tudi podružnice, severnoameriških bank. Jugoslavija je dobila od Severne Amerike milijarde dolarjev posojil in daril, pa je kljub temu danes milijon jugoslovanskih delavcev, ki so šli po svetu za delom; pa ne v Sovjetsko zv-.-zo, ampak v svobodne demokratične države zapadne Evrope. Na vse to smo se: spomnili ob branju poročila deviznega oddelka Narodne banke Jugoslavne, ki ie bilo objavljeno v prvi polovici letošnjega oktobra, kjer je ugotovljeno, da Proslava slovenskega K slavju našega narodnega praznika in dneva Slovenske zastave smo le t s pridružili še tretji, pomembnejši spominski datum. V teh dneh poteka petindvajset let, odkar je glavnina slovenskih priseljencev prišla v Mendo zo. četrt stoletja, srebrni jubilej! Doba, ki zasluži, da človek ob njej obstane! In koliko je misli ter spominov, ki se prepletajo ob teh datumih! Zato smo bili še prav posebej hvaležni g. dr. Tinetu Debeljaku, da se je odzval naši prošnji in prihitel med nas. Njegova navzočnost in osebno sodelovanje sta kot najbogajtejši in osrednji prispevek v tridnevnem sporedu dala proslavljanju pač vzvišeno oznako, kakor jo tak dogodek zasluži. Prvi del proslave je bil v soboto, 27. oktobra v našem domu. Ob 7 zvečer smo napolnili dvorano in s pozdravom društvenega predsednika g. Pavla Bajde sprejeli v svoji sredi našega gosta. Dr. Debeljak nam je v obsežno in globoko zasnovanem predavanju, obogatenemu z razkošnim dokumentaričnim gradivom in zanimivimi diapozitivi nazorno podal prezanimivo sliko o „Simbolih slovenske samobitnosti in državnosti“. (Poročevalec podaja nato misli predavatelja, ki pa jih izpuščamo, ker je v večini posnetek razprave, ki je medtem izšla v Zborniku S. Slovenije.) Po predavanju je Društvo Slovencev organiziralo za predvečer k narodnemu prazniku skupno slavnostno večerjo. kvi in njenim ustanovam, ki skušajo vsaj v skromni meri zaustaviti če že ne preprečiti ta strahotni razkroj slovenske mladine. Rdeči raje vidijo nje propad, kakor pa njeno rešitev po edini možni poti, ki je pot evangelija. Novi zakon ,ki proglaša otroka kot državno last, bo imel morda mnogo lepih besed, uspeha pa nobenega, kajti zgrajen je na zmoti. KK so v prvih osmih mesecih letošnjega leta delavci iz Jugoslavije, ki so zaposleni v zahodnih evropskih demokratičnih državah, nakazali Jugoslovanski Narodni banki 864 milijonov dolarjev. To je 39% več kakor v ustreznem obdobju lanskega leta. Zanimive so številke, ki jih poročilo navaja tudi glede turistov in izseljencev za isto obdobje. Turisti so v Jugoslaviji pustili 372.8 milijona dolarjev ali 38% več kot de konca avgusta lani. Izseljenci so v tem obdobju nakazali 57,3 milijona dolarjev (lansko leto 46,3), raznih drugih, nakazil pa je bilo za 101 milijon v primerjavi z 82,6 milijona dolarjev v prvih osmih mesecih leta 1972. Okrog 70% vseh nakazil, ki jih posipajo zdomci, prihaja iz Zvezne Re publike Nemčije. Jugoslovanski delavci, ki delajo v tej državi, so poslali v domovino za 570,2 milijona dolarjev al; za 140,1 milijona dolarjev več kot v osmih mesecih lanskega leta. Nakazila zdomcev iz Avstrije so se skoraj podvojila. V prvih osmih mesecih lanskega leta so zdomci iz Avstrije poslali za 54,1 milijona dolarjev deviz, letos pa v enakem obdobju za 106,7 milijona dolarjev. Nakazila zdomcev iz Švice narasla za več kakor 50%. Tudi v turističnem prometu je na prvem mestu zahodnonemška marka. Turisti iz ZRN so v naših letoviščih do konca avgusta porabili za 160,7 milijonov deviz, to je skoraj za 40 milijonov dolarjev več kot v ustreznem obdobju- lanskega leta. Tako je jugoslovanski komunistični vežim v prvih osmV -meserih letošnjega leta iz svobodnih zapadnoevropskih držav dobil deviznega priliva: milijardo in 376.7 milijona dolarjev. praznika w Meitdozi V nedeljo, 2'8- oktobra, je bila ob 10 dopoldne slovesna peta maša pri sestrah mercedarkah. Celebrant g. Jože Horn je prihajal v cerkev v sprevodu, ki so ga tvorile narodne noše, argentinska in naša zastava in liturgično spremstvo. Zbor je za vstopni spet prepeval Osa-novo Gosposvetsko hvalnico, uglasbeno a mešani zbor po motivih iz dobe u-stoličevanja karantanskih knezov. Med sv- mašo je zbor pel Vrabcev-» slovensko mašo za mešani zbor, odgovarjajoče speve pa je prepevala vsa cerkev. Srce se je stisnilo, ko je po sv. opravilu vsa množica na ves glas povzdignila svoj klic k Mariji Pomagaj: „O Marija, ves slovenski narod sprejmi v milostno srce. . . ti domove nam ohrani reši brate in sestre...!“ Zvečer ob 18. nas je pa Društvo ponovno povabilo v dom k slavnostni akademiji. Spet smo napolnili dvorano. Ves program je v spremni besedi povezovala v celoto gdč. Anica Grintal. Za uvod so vsi stoje poslušali besede, s katerimi je Narodni odbor za Slovenijo odločil, da bodi naš narodni praznik •— 29. oktober tudi dan slovenske zastave; nato pa takisto stojé pozdravili so, s traku besede, s katerimi nam je ob svojem obisku g. dr. M. Krek izročil ob svojem obisku blagoslovljeno slovensko zastavo. Zadonela je vsa dvarana v navdušeni: „Naprej, zastava slave!“ Zatem je spet povzel besede v slavnostnem govoru g. dr. Tine Debeljak, ki je svoj govor razdelil v tri dele: v prvem je govoril o pomenu osvoboditve 1. 1918 in o prisotnosti slovenstva v tistem „najvažnejšem dogodku tisočletja ža Slovence“, ko so naši predniki reševali „slovensko vsebino v južnoslovanski formi.“ Zanimivo je bilo predvsem v tej zvezi gledanje tedanjega argentinskega časopisja, kot ga je navajal, ki je že leta 1916 opozarjal na razne oblike reševanja južnoslovanskega vprašanja v Avstriji, toda Trst z okolico je v vseh primerih izvzet iz te problematike. In kakor je rekel dr. Korošec, je bil prav Trst tisti, ki je silil Slovence v južnoslovansko rešitev. Govoril je nato o metafizični povezanosti Slovenije v svetu z narodom v domovini ter o potreoi naših slovenskih kulturnih in političnih trdnjav, ki naj vzdržujejo slovenstvo v tujini in izražajo v svobodi težnje tistih, ki so v domovini obsojeni k molčanju. Nato je prišel k 25-letnici zdomstva ter poudarjal pomen slovenskih domov. Citiral je guvernerja Lauscheta in diplomata Kobala o pomembnosti o-hranjevanja slovenske pesmi in jezika v tujini, ter se posebej obračal na mladino. Zadnji del pa je bil posvečen slovenski zastavi kot simbolu vsega tega, kar napolnjuje in izraža slovensko zavest v nas in slovensko prisotnost doma ¡n v svetu, v zgodovini, sedanjosti in bodočnosti. Tudi tokrat je dvorana nopeto poslušala ta govor in-marsikdo si bo zapomnil besede guvernerja Lauscheta iz letošnjega govora na slovenskem dnevu v Washingtonu: „Ponosen sem, kot sem vedno bil ponosen — da govorim slovenski jezik — ko sem bil župan, guverner in senator. Brez omahovanja sem vedno povedal, da sem Slovenec in to nameravan ostati do konca svojega življenja.“ Ali pa besede, ki jih je v intervjuju izpovedal prof. Andrej Kobal, rojen v Cerknem, vseučiliški profesor in diplomat: „Človek normalnega razuma bi ne pozabil materinega jezika, da živi sto let med tujci... Za mene je materin jezik bogastvo, iz katerega sem še vedno in še črpam neke vrste moč 11 življenju. • •“ Prav gotovo so tudi marsikateremu izmed mlajših navzočih, katerim so bile namenjene govornikove navduševalne besede, naj izrabi vsako možnost, da pojde na obisk v slovensko domovino, vzbudile zavest in odločitev, da bo v vseh okoliščinah vedno koristen član slovenstva v svetu. Po tem tako učinkovitem govoru so nastopili naši otroci iz šolskega tečaja. Zapeli so najprej Hej Slovenci in so jim kar navdušeno in doživeto pritegnili vsi navzoči v dvorani. Zapeli so še „Navzor se širi rožmarin. Bajukova Alenka je podala Gradnikovo „Molitev naše Danice“ in svoj nastop so mali končali z odločno „Slovenski smo fantje“. Sledil je še nastop pevskega zbora, ki ie najprej zapel dve pesmi domoto- ":a za tiste starejše, ki so jih njihove mamice v zibel polagale še pod domačim krovom na slovenski zemlji: p. A. Hribarja „Hišica očetova“ in p. H. Sattnerja „Studenčku“. Nato pa je sledil šopek pesmi, ki so bile „navdušen klic zdomske slovenske mladine v Mendozi, klic veselja nad življenjem, prevari enim v soncu, in slovesna izpoved domovinske ljubezni.“ Sledile so: dr. F. Cigana Pesem mladine, S. Premrla Slovenec sem, M. Bajuka Misli na me, O. Deva Po Savci, po travci, I. Ocvirka Bog in Slovenija, S Premrla Himna svobodnih Slovencev. Mogočno je zvenelo po dvorani: „Ta zemlja je naša, to naša je kri! Slovence edine vse Bog naj živi!“ B.b. Proslava v Bariločah Bariloški Slovenci so obhajali narodni praznik v soboto 27 t. m. zvečer. Ker že dalje časa nismo imeli nobene take kulturne prireditve, je bil odz.v dokaj številen in v Lovskem in Ribiškem klubu se je zbralo šestdeset rojakov. Več kot polovica te številke je bilo mladine. Prvikrat se je zgodilo, da smo se zbrali nekje drugje in ne v Planinskem Stanu, ki je za takšno število obiskovalcev odločno premajhen. Spored praznika je bil dokaj pester. O pomenu 29, oktobra je govoril France Jerman. Sledilo je daljše predavanje Vojka Arka o Slovenski državi Karantaniji. Med odmorom je bila servirana rakuska in po prigrizku so prišli na vrsto mlajši člani bariloške slovenske skupine. Dijaki srednješolskega tečaja so izvedli zborno deklamacijo Prešernove pesnitve: „Uvod h Krstu pri Savici.“ Deklice pod vodstvom ge. Lučke Jerman so pele pesmi „Doli v kraju“ in „Sonce čez hribček gre.“ Potem so bili predvajani lepi koroški diapozitivi ob spremlje-vanju učencev ljudskošolskega tečaja, ki so pripovedovali koroške štorije. Ta del programa je pripravila ga. Milena Arko. Po zaključku kulturnega sporeda so prišli še športniki na svoj račun. Razdeljene so bile nagrade dvajset slovenskih smučarskih tekem v Argentini. Svečanosti je dala poseben poudarek prisotnost ge. Musarjeve, mame pokojnega Jožeta, ki je podaril prehodni pokal za ta vsakoletni športni dogodek. V. Arko Srednjeevropska srečanja ■— „Mitteleuropa“ 1973 (Od našega dopisnika v Gorici) Že več let se v Gorici vršijo kulturna srečanja, na katerih sodelujejo kvalificirani predstavniki znanosti, umetnosti in na splošno kulturnega sveta, ki ga je nekoč povezovala v širšo politično skupnost habsburška monarhija. Gre za obnovitev duhovnih vezi med narodi Srednje Evrope, ki so nekoč živeli v glavnem v skupni državni tvorbi. Slovani, Germani in Romani v alpskem in podonavskem območju so bili mnoga stoletja ozko povezani. Danes pa ločeno kot Slovenci, Hrvati, Srbi, Čehi, Slovaki, Poljaki, Avstrici, bavarski Nemci, Italijani, Madžari in delno Romuni še vedno menijo, da imajo kaj skupnega v svojem kulturnem in civilnem poslanstvu. In ti nagibi so v glavnem vodili pionirje ter prireditelje že pri postavitvi temeljev teh kulturnih srečanj, ki so se v našem mestu izoblikovale v stalen inštitut „Institut za srednjeevropska srečanja“ (Incontri culturali mitteleuro-pei). Letos jeseni se je odvijalo že osmo zborovanje te vrste in so delegati obravnavali temo „Ideja Srednje Evrope v teku časa.“ Mnogo bi se lahko diskutiralo o večji ali manjši aktualnosti teme, ki je sicer prostorno in v nekem smislu tudi časovno omejena na narode nekdanje habsburške monarhije. Lahko bi kdo trdil, da je v času, ki pozna proces širše evropeizacije na vseh ravneh govor o „Mitteleuropi“ anahronizem in le nostalgično vračanje v nekak mit, ki ga je zgodovinska stvarnost že zdavnaj po- kopala. Naj bo tako ali drugače, imajo ti goriški vsakoletni študijski dnevi vseeno svoj pomen in so kulturno zanimivi. Iz referatov posameznih predavateljev je lahko izluščiti tudi marsikaj aktualnega in živega, ki more imeti tudi v naši dobi in našem prostoru svoj pomen. To še zlasti v zvezi z govori o poslanstvu posameznih narodov in kultur v sklopu „mitteleuropskih“ ljudstev, ki so tako nekoč kot danes na svojski način prispevala k ostvaritvi velike kulturne pestrosti in bogastva. Že naslovi referatov so v tem zelo zgovorni in pomembni, „Jadranska politika habsburške monarhije“ (prof. Wan-druszka, Dunaj) „Mitteleuropa in pan-germanizem v severno vzhodni Italiji (prof. Apih, Trst), „Panavstrijska etnična skupnost“ (prof. Viktor Suchy,, Dunaj), „Zgodovinski razvoj Mitteleu-rope“ (Zahorsky -— Suchodolski, Dunaj,) „Diskusije in polemike med Benetkami in Frankfurtom leta 1848“ (prof. Jože Pierazzi -— Pirjevec, Trst — Piša) itd. itd. Poleg tega je bila še cela vrsta koreferatov in komunikacij na kongresu, kar je tudi osvetlilo še posamezna vprašanja na dnevnem redu. Pri tem je omembe vreden nastop vice-rektorja oddelka za literarne vede pri Znanstveni akademiji v Bratislavi Stanislava Smatlaka, ki je lepo prikazal vlogo slovaške kulture in samobitnosti v sklopu formacije „mitteleuropske“ zavesti v teku stoletij. Posebno zanimiv je (Nad. na str. 2) NAPETOST M BLIŽAJEM VZHODE ARABCI GROZIJO Z NOVO VOJNO Eos grandes objetivos En su reciente visita a la CGT, el presidente de la N'aciún, teniente general Juan Domingo Perón definió algunos conceptos con relación al esfuerzo del pueblo trabajador en la labor total de reconstrucción. Habló de la relación de la política con la organización gremial e indicó que “ya había sostenido permanentemente que la política es sólo un medio para dar la posibilidad de que hombres salidos del pueblo puedan tomar en sus manos el destino de la 'Nación y llevarla hacia los grandes objetivos que perseguimos” y que en “lo social buscamos que cada persona tenga el margen de justicia que necesita para vivir con dignidad y con felicidad”. “Y en el orden económico —finalizó en el tema— sostenernos que el capital está al servicio de la economíá; no como era antes, en que la economía estaba al servicio del capital. Reseñó luego el proceso seguido durante el primer gobierno peronista para permitir la intervención política de las oganizaciones sindicales. “N sotrcs, quizás, aquí, en Amérida latina, somos los primeros que hemos establecido la pcsibilidau de que esto suceda y qUe se acuerde, a fin de que la comunidad, en paz,, pero con Justicia, pueda elaborar su propio destino”. Finalmente Perón definió' ideológicamente al movimiento del que es titular al decir; “Somos simplemente justicialistas; respetamos a los demás, pero queremos que los demás también nos respeten. He dicho varias veces a organismos espec’ales de la República que no queremos que sean politicamente favorables a nosotros, pero que tampoco sean contrarios. Dentro de esta concepción seguiremos esta reola imperturbablemiente: nosotros respetamos a los que nos respetan; queremos a los aue nos quieren y luchamos por alcanzar objetivos que desde hace treinta años nos han venido dando la razón.” fe življenja In dogajanja v Argestílssi Položaj na Bližnjem vzhodu, ki se nekoliko umiril po premiru sklenjenem v Združenih narodih in kateremu so se postopoma uklonil: tako Izraelci kakor Arabci, je v zadnjih dneh postal vedno bolj zapleten. Pogajanja, ki se vršijo v ZN, v Washingtonu in tudi na samem vojnem področju, doslej niso prinesli nobenih konkretnih rezultatov. Če naredimo kratek pregled na dogajanja po premirju samem, je razvidno, da ne Arabci, ne njih nadzornik ZSSR nimajo resnega namena doseči trajen mir na tem področju. Sovjeti sami so se sicer precej opekli v svojih načrtih najprej računajoč z arabsko zmago, nato, po premirju, pa s svojim nameravanim vojaškim posegom na položaj. Takoj namreč, ko je bilo premirje. sklenjeno, so Sovjeti objavili svoj namen poslati vojaške odelke na Bližnji vzhod, za kontrolo premirja. Združene države so takoj reagirale na tak enostranski poseg. V dokaz, da Amerika stvar jemlje zelo resno, je Nixon aler-tiral vse ameriške oborožene sile v svetu. Napetost, ki je spričo tega nastala, je počasi popustila, ko so Sovjeti odstopili od svojega prvotnega načrta in pristali na ponudbo, da pošljejo Združeni narodi svoje vojaške oddelke za kontrolo premirja. V teh oddelkih pa ni ne ameriških, ne sovjetskih vojakov. Ameriški zunanji minister Kissinger je spričo sovjetske provokacije resno opozoril ZSSR da „obstojajo meje, preko katerih mi ne moremo iti,“ to je, ZDA ne bodo dovolile enostranskih posegov na to področje. Takoj po tem incidentu pa so «e začela pogajanja za dosego trajnega miru. Vendar celoten potek teh pogajanj ne navdaja sveta z optimizmom. Izrael je sicer že v začetku izjavil, da bi bil pod določenimi pogoji pripravljen umakniti se na položaje izpred zadnje vojne. S tem bi bil pripravljen odstopiti svoje položaje v Egiptu. Prav tako pa seveda dati svoboden odho i egipčanskim vojakom zajetim na južnem sinajskem predelu. Vzporedno bi se morali umakniti tudi arabski voja- SREDNJEEVROPSKA SREČANJA -„MITTELEUROPA“ 1973 (Nad. is 1. str.) bil tudi referat profesorja zgodovine arhitekture na Politehniki v Turinu arh. Marka Pozzeta, ki je slovenskega rodu in je obravnaval filozofske prispevke G. Semperja. Ni naš namen spuščati se v podrobne analize predavanj in diskusij na teh srednjeevropskih srečanjih. Opozorili bi le na nekatere teme, ki jih obravnavajo že omenjeni prispevki Viktorja Suchega in Antona Marije Zahorskega -— Sucho-dolskega. V njih je namreč najti veliko tehtnih resnic in priznanj, ki jih prav predstavniki germanskega kulturnega sveta izrekajo v zvezi s Slovani in zlasti zgrešeno habsburško politiko do njih! (Slovaški akademik Smatlak ni zaman dejal, da si prav gotovo nihče izmed udeležencev tega shoda ne želi povratka zadnjega Habsburžana na izgubljeni še vedno sanjani prestol...) (Bo še) A. B. ki, ki na severnem delu še stojijo na izraelski strani sueškega prekopa. Z arabske strani pa so bile zahteve dvojne. Egipt je bil bolj stvaren, Sirija bolj zahtevna- Egipčanski zunanji minister Fahmy je hitro odletel v Washington, kjer se je sestal z Nixonom, Kissingerjem in vodil pogajanja v imenu Sadata. Prav tako je šla v Washington izraelska ministrska predsednica' Golda Meir, ki je tam ponovno potrdila judovsko stališče. Izrael ponuja mir pod prvim pogojem, da se na južni fronti nasprotne vojske umaknejo vsaka na svojo stran sueškega prekopa Položaj pa naj bi garantizirali vojaški odelki Združenih narodov, ki bi tvorili takoimenovani „varnostni pas“ neposredno ob prekopu in to na obeh straneh. Čeprav je egiptovski predsednik Sadat prvotno izjavil, da je pripravljen na povratek v meje izpred 22. oktobra, ko se je zadnja vojna začela, se vendar pogajanja vedno bolj zatikajo. To pa zlasti zaradi Sirije, ki se je po daljšem odlašanju 2. novembra priključila po' gajanjem v Washingtonu. Sirija zahteva popolen izraelski umik na severni fronti z vseh položajev na Golanu In celoten umik z arabskih predelov sploh. Če tega ne bi dosegla, grozi z novo vojno, na katero se tako Sirija kot tudi Egipt mrzlično pripravljata od premirja dalje. Na ponoven spopad se pripravljajo tudi ostale arabske države. To bi bilo sklepati iz zasedanj v Damasku, kjer so s predsednikom Hefez Assadom imeli razgovore alžirski predsednik Bou-medienne, Libijski Moammar Kadafy, pomenski ztaranjli minister Mohamed' Noman in pa sovjetski zunanji podmi-nister Vasili Kuznetsov. Razgovore z arabskimi vodji je imel tudi egiptovski predsednik Sadat. Kot posledica teh razgovorov je Alžir poslal Egiptu 200 tankov, da jih ta uporabi v novih spopadih z Izraelci. Da pa je napetost še večja v raznih prestolnicah zadnje tedne vztrajno trdijo, da imajo tako Izraelci kakor Arabci pripravljeno tudi atomsko orožje za primer večje nevarnosti. Egipt da baje ima pripravljene ruske rakete Scud z prav tako ruskimi jedrnimi bombami. Te rakete se nahajajo na o-poriščih blizu El Kaira, naperjene proti Tel Avivu. Izraelci pa so že pred leti izdelali zelo dovršeno raketo „Jeriho“, ki lahko prenaša tudi atomsko o-rozje. Ker pa se bombe tiče obstajajo dve verziji. Ena trdi, da ima Izrael je-derno orožje ameriške proizvodnje; druga pa dokazuje, da Judje že več let delaje poizkuse na lastni atomski bombi. Ti poizkusi da so že tako napredovali, da lahko Izrael takoj vrže na Arabce atomsko bombo lastne proizvodnje. „DELAVSKA ENAKOPRAVNOST“ Po uradnih statistikah v Jugoslaviji, Ttit . vem rdečem „delavskem“ raju, po 28 letih še vedno 800.000 družin nima primernega stanovanja. Ni pa statistik, koliko odvišnih stanovanj in vikend hišic imajo partijci, ki so se borili za delavsko „enakopravnost“ in proti „izkoriščevanju človeka po človeku.“ Mednarodni teden V Boliviji so pretekli teden odkrili novo zaroto proti vladi generala Ban-zerja. V tej zaroti so bili zapleteni Julio Prado Salmón, bivši minister in član vladne koalicijske stranke Movimiento Nacionalista Revolucionario, Aníbal 'Mi-tchell, eden vodij iste stranke in pa šef bolivijske krščanske demokracije Benjamin Miguel. Je to četrta zarota, ki jo Na Severnem Irskem so na nenavaden način pobegnili iz zapora trije šefi IRA, podtalne vojaške organizacije. Helikopter te organizacije se je mirno Spustil na dvorišče kaznilnice, trije priporniki so stopili vanj in se mirno odpeljali. Pazniki so, misleč da je helikopter kaznilniške službe, vso stvar mirno gledali. Po spoznanju prevare so seveda takoj spustili za ubeglimi vse policijske sile, pa zaenkrat brez uspeha. ZDA so v soboto, 3. t. m. sestrelile na pot mimo Venere in Merkurja vesoljsko ladjo Mariner 10. Strel in začetek poleta je bil perfekten. A majhna okvaro v grelni napravi lahko omeji delovanje vesoljskega robota. Namen Marinería 10 je namreč posneti s televizijsko kamero površino obeh planetov in filme poslati na zemljo potom oddajnikov. Kamere pa menda ne .bodo mogle vršiti svojega poslanstva, če ogrevalne naprave ne bodo delovale. Ameri-kanci imajo sicer upanje, da bodo okvaro popravili preden bo ladja prišla v bližin j obeh planetov. V Moskvi je napravil samomor 38-l.etni ruski pesnik Ilya Gabai. Tri leta je preživel na prisilnem delu v nekem sovjetskem koncentracijskem taborišču, kamor je bil obsojen „zaradi pro-tidržavne aktivnosti“. Po izpustitvi ga je ¡sovjetska tajna policija neprestano zasledovala in zasliševala. Gabai je bil prijatelj bivšega sovj. generala Petra Grigorenka, ki ga je sovjetska policija zaradi njegovega nasprotovanja sovjetskemu režimu proglasila za umobolnega in ga „internirala“ v psihiatrično bolnišnico. Goriška in Primorska ZAVOD SV. DRUŽINE Zavod sv. Družine v Gorici je z oktobrom začel s svojim vzgojnim in kulturnim poslanstvom. Šolske sestre, ki zavod vodijo, so se bile že proti koncu avgusta preselile v novo poslopje. Na prvi šolski dan so gojenci in gojenke kar ostrmeli nad novo veličastno stavbo. Z nepopisnim veseljem so si o-gledali okusno opremljene prostore: obširno kapelo, dvorano, jedilnice, spalnice, učilnice, prostore žara zvedrilo itd. Za vse je bil ogled novega zavoda pravo doživetje. Zavod pa je seveda gostoljubna vrata odprl nekaterim skupinam že v septaembru. Tedaj so bile v njem duhovne obnove in pa prireditve podjetnih slovenskih skavtov in skavtinj. Častitljivo poslopje starega Siroti-šča, ki je odslužilo, je bilo v dneh od 10. do 13. septembra do temeljev porušeno. Bil je zadnji čas: ko je mogočni rilež pritisnil na spodnji zid, se je ta sesul v prah in ruševine. Po prvi vojni so del novega poslopja dvignili kar na stari zid, ki je bil po stari zidarski tehniki zgrajen bolj iz grušča kot iz kamenja. Kljub navidez mirnemu poteku dogodkov na politični pozomici, vendar ni vse thko v redu: zlasti ne v vladnih krogih, kot bi sedanji voditelji v Argentini želeli- To se ne tiče toliko političnih strank samih, kakor peronizma kot vladajoče skupine, ki želi vpeljati svoj določen gospodarsko socialni program. Gospodarsko je sicer načrt jasno zaznamovan in se vrti v krogu tako-imenovanega socialnega pakta, ki so ga podpisali kmalu po nastopu pero-nistične vlade delavci, podjetniki in vlada. V sklopu te pogodbe (zmrznenja cen in plač) se sučejo razna pričakovanja, tako npr. povišanja plač. Ker se je o tem zlasti v isindkalnih Krogih ponovno govorilo, je gospodarski minister Gelbard štel za umestno, da je, po prehodnem sestanku vse svoje ekipe s ¡Peronom, ¡ponovno zatrdil, da vlada ne namerava niti povišati plhč, niti dovoliti povišice cen. V tem in pa v poizkusu reaktivacijie notranje proizvodnje, zlasti tudi pjoljedelske, ¡sloni upanje sedanje gospodarske politike, ki pa tudi ne zanemarja drugih področij, npr. rudniškega, za katerega so pripravili posebne zakone za njegovo reaktivacijo. Hujši problemi se porajajo na drugem, bolj izključno političnem polju. Govori ¡se namreč o zvezni intervenciji v provinco Formozo. Prav tako pa, kljub svojemu dolgemu trajanju, ¡še ni rešen problem Mendoze, kjer krajevni sindikati nenehno nabadajo guvernerja in zahtevajo od narodnega vodstva njegovo izključitev iz peronističnega gibanja. Prav tako nastaja vedno večji razkol v ¡sindikalni veji peronističnega ■glibanjja. Sicer tradicionalno nasprot-stvo med mladino in sindikalisti, se je sedaj porodil v samem sindikalnem telesu. Takoimenovana Peronistične delavska mladina (Juventud Trabajadora ¡Peronista — JTiPj je že dalj Sasa ustvarjala vedno močnejšo opozicijo sedanjim sindikalnim vodstvom. Očitajo jim, da so postali buržuji in izdali delavske interese. l>o dokončnega razkola je prišlo spričo zakonskega osnutka o novem zakonu sindikalnih ¡organizacij, ki ga je CGT predstavila v Kongresu in ga bosta baje obs zbornici kmalu ¡potrdili. Ta osnutek daje veliko večjo moč sindikatom. ¡Podaljša pa tudi mandat sindikalnih vodij z dve na štiri leta, daje centralam pravico intervenirati v krajevna ¡sindikalne organizacije, in predvideva, da se ¡sindikalni spori ne bodo več reševali pred sodiščem, temveč direktno po razsodbah pristojnih organov ministrstva za delo. JTP vidi v tem zakonu orožje, s katerim se sedanja sindikalna vodstva lahko „ovekovečijo“ na svojih meistih in temu ostro nasprotujejo. Ima seveda zaslombo celotne aktivne levice, ki vidi v istem zakonu orožje, s katerim bi sindikati tudi „večno“ ostali v pero-nističnih rokah. Temu zakonskemu osnutku pa nasprotujejo v Kongresu tudi vse opozi-cionalne ¡stranke. Ob njem bi se moglo razbiti dosedanje mirno sožitje in sodelovanje raznih stbank s peronizmom. Radikali, manriquisti (desnica) in ljudska revolucionarna povezava (srednja levica) ga obtožujejo za nedemokratičnega in vidijo v njem možnost nemotenega političnega dela sindikatov, če osnutek naleti na kritike v samih pero-ni&tičnih vrstah (kar ni nemogoče), te-f1ni bi doživeli prvi hud parlamentarni boj in hudo opozicijo. CGT bi s podporo vlade, zlasti Perona, isicer s svojim osnutkom uspel, tako vsaj menijo opazovalci, a res je tudi, dh bi v peronizmu samem nastal še hujši razkol. Še beseda o zunanji politiki. Nemoteno jo zunanje ministrstvo vodi naprej. A sedaj je ¡Peron sam tudi segel na to področje. Vladno tajništvo je objavilo, da bo Peron v teku šestih mesecev potoval v New York, kjer da bo pred skupščino Združenih narodov govoril o svojem delu in o naporu Argentine, kot države Tretjega sveta (katerega očetovstvo si lasti) za večje mednarodno sodelovanje in za boj v prid vsega človeštva. Tedaj bo peroniz.em znova uradno stopil in, se predstavil pred svetom kot ljudsko ¡socialno gibanje. Inž. Jožetu Sodju v spomin (Dne 23. ¡septembra t. 1. je po dolgi bolezni umrl v Clevelandu inž. Jože Sodja, požrtvovalni slovenski javni delavec, odločen protikomunist, velik idea. list, zaveden Slovenec in globoko veren katoličan. Umrl je na posledicah mučenj in ran, ki jih je prejel v zloglasnem nacističnem koncentracijskem taborišču v Mauthausnu. Inž. Sodja je bil rojen 14. maja 1907 v Bohinju. Študiral je na realki v Ljubljani. Po maturi je šel študirat v Francijo, kjer je uspešno dovršil univerzitetne študije in prejel dve diplomi: iz elektrotehnike in hidravlike. Ko se je vrnil iz Francije domov, ni mogel dobiti službe v ¡svoji stroki. Prav v tern času iskanja službe pa je inž. Sodja krepko vstopil v slovensko javno življenje- Začel je obiskovati fantovske odseke, prosvetna društva, govoril je na razrili zborovanjih, predaval na tečajih ter tako vzgajal nov rod bodočih javnih delavcev. Ko je prišlo leta 1931 do preloma med marksistično in krščansko usmerjenimi delavci in nameščenci v Jugoslo- vanski strokovni zvezi in se je ustanovila nova katoliška nameščenska organizaciji (Zveza združenih zasebnih in trgovskih nameščencev), so organizatorji te Zveze iskali človeka, ki bi v gorenjskem kotu organiziral krščansko usmerjene zasebne nameščence. Našli so ga v mladem in agilnem katoliškem izobražencu inž. Sodju, ki je v kratkem času zbral v omenjeno mlado krščansko ¡socialno organizacijo lepo število gorenjskih zasebnih nameščencev, za katere se tedaj nihče ni kaj resno zanimal. Tedaj se je tudi močno posvetil študiju socialnega vprašanja in postal v tej stroki priavi strokovnjak. Zato mu je bilo med drugim pozneje zaupano vodsvo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Uspešen ■ poseg inž. Sodje v slovensko javno življenje ni ostal neopazen. Kmalu je bil pritegnjen v upravo ljubljanske radijske postaje. Na tem mestu pa ni ostal dolgo, ker je dobil pri Katoliškem tiskovnem društvu, ki je izdajalo „Slovenca“, „Domoljuba“ in „Bogoljuba“, mesto šefa propagande. Krna. lu je postal tudi odgovorni izdajatelj omenjenih treh listov in znane knjižne zbirke „Slovenčeva knjižnica“. V tem času je inž. Sodja posegel tudi na ¡politično področje. ¡Postal je član vodistva mladinske organizacije SiLS in bil v stalni zvezi z odgovornimi osebami slovenskeba političnega žlvljtenja. Udeleževal .se je tudi političnih sestankov in razgovorov, govoril je n‘a številnih shodih in zborovanjih, bil je stalni predavatelj na političnih tečajih SLS. Dr. Korošec je delovnega in spretnega inž. Sodjo zelo cenil. Večkrat ga je povabil s seboj na politične shode. Povabil ga je med drugim tudi na veliki tabor pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah in nato na svoj rojstni dom v Biserjanah. Inž. Sodja je bil globoko veren mož in sinovsko vdan svojemu škofu dr. Rožmanu, katerega je pogosto obiskoval. Uspešno je sodeloval pri škofijskem odboru prvi petkov, h kateremu ga je škof povabil. Prav ¡posebno uspešno pa je bilo njegovo ¡sodelovanje pri organizaciji in vodstvu kongresa Kristusa Kralja in je za to delo dobil na predlog škofa dr. Rožmana papeško od- likovanje („častni papežev komornik z mečem in plaščem“). Posebej moramo poudariti Sodjevo nepopustljivo stališče do komunizma-Vse njegovo javno delovanje je bilo u-smerjeno zoper komunizem že ¡pri delu med delavci in nameščenci, pri političnem in verskem delovanju — prav posebno pa še med drugo svetovno vojno in komunistično revolucijo. Ob izbruhu druge svetovne vojne je bil inž- Sodja med ustanovitelji podtalne vojaške organizacije — Slovenske legije. Skupaj z dr. Ludovikom Pušem je prevzel v tej organizaciji propagandno delo in se je temu delu predal z viso dušo in z vsemi svojimi silami. Kljub vsem nevarnostim je pri tem delu vztrajal vse do srede leta 1944, ko ga je Gestapo skupaj z drugimi vodilnimi osebami Silo. venske legije, aretirala in odpeljala v koncentracijsko taborišče v Mauthausnu, kjer so z jetniki načrtno tako nečloveško ¡postopali, da jih je ogromna večinti v kratkem pomrla. Inž. Sodja si je -sicer ohranil življenje, prestal pa je take muke, da je vse življenje trpel na posledicah teh muk in udarcev. Iz Mauthausna so ga ob koncu vojne rešili Amerikanci in ga zdravili. Dol. go je visel med življenjem in smrtjo. Ko je okreval, se je 1. 1952 podal v ZDA kjer je dobil delo pri podjetju Morrison Product Inc. Diplome mu seveda niso priznali nobene in je bil plačan kot delavec, čeprav je velikokrat reševal tehnične probleme, ki jih tamkajšnji inženirji niso znali rešiti. Poniževanje v brezdušnem sistemu ga je bolelo. A je to junaško prenašal in se vedno bolj predajal Bogu in družini. Kljub trajni bolehnosti je mnogo sodeloval pri fari sv. Vida, pri Marijini legiji; bil je član Društva Najsvetejšega imena, Društva Presv. Srca Jezusovega in dr. V politično življenje v tujini ni več posegal, čeprav je do smrti ostal zvest idealom, za katere je delal doma. Pokojni inž. Sodja je bil markhntna osebnost, mož načel in dela. V dobi 1935—1945 je globoko posegal v dogajanja na Slovenskem. Ko se bo pisala objektivna zgodovina tiste dobe, bo dolu] inž. Sodja v njej častno mesto. Ko se klanjamo spominu težko pre-izkušanega borck za božje in slovenske ideale, prosimo Vsemogočnega, da mu nakloni večni mir in pokoj, njegovi družim pa izražamo globoko sožalje. R. Smersu /VB MX ŽIRI — V stari osnovni šoli v Žireh so 14. oktobra odprli stalno muzejsko zbirko žirovskega čevljarstva in čipkam stva. Z njo so prikazali del preteklosti tega kraja in sosednjih vasi. Zbirko, ki je sestavljena iz orodja in izdelkov ter z dokumenti in fotografijami, bodo še izpolnjevali, da bo postala pravi muzej žirovskega obrtništva in industrije. MURSKA SOBOTA — V Strukov-cih na Goričkem v Prekmurju so 14. oktobra slovesno počastili 250-letnico prekmurskega preporoditela Štefana Kuzmiča. Štefan Kuzmič velja za enega največjih prekmurskih protestantskih piscev, ki je veliko doprinesel k ohranitvi slovenščine v Prekmurju. Seveda ni manjkal pri slovesnosti govornik, ki bi ne slavil Kuzmiča kot predhodnika če že ne ravno komunizma pa vsaj revolucionarja, ki je pripravljal pot — sedanjemu režimu. MARIBOR -—- Mariborsko Slovensko narodno gledališče je za začetek o-perne sezone pripravilo Verdjevega „Na-bucea“. Predstava je bila skrbno pripravljena, čeravno majhni mariborski oder ni najbolj primeren za te vrste opere, v kateri je precej poudarjena vloga zbora. Orkester je vodil novi dirigent Opere Kristjan Ukmar, v naslovni vlogi pa je nastopil Sergio Bru-nello. LJUBLJANA — Slovenska Drama je letošnjo sezono začela z „Veliko pun-tarijo“ Bratka Krefta, ki je delo tudi sam režiral. Kritik Jože Snoj je igranje sicer pohvalil, dodal pa je, da bi nekatere prizore brez škode skrajšali. Gledalec je mogel najti dve veliki hibi v delu samem: Nedodelanost in pa notranjo statičnost. Kritik pravi, da je bil izjemno razgiban le prvi prizor v banski palači, pri vseh drugih pa je bila zbranost „publike kljub kultiviranosti in predvsem sociološki motiviranosti. manifestativnega besedila Velike' puntarije močno preskušana.“ BOVEC — Edina planinska koča na Kaninu je pred časom pogorela. Sedaj bovški planinci grade novo v višini 2330 metrov nad vrhom Konje. Kočo bodo dogradili do prihodnjega septembra, imela bo okrog 90 postelj. MARIBOR — V Mariboru so pripravili 5. festival baročne glasbe, ki je trajal od 15. do 31. oktobra. Prvi nastop je priredil orkester RTV Bukarešta, vseh pa je bilo šest. Dva sta bila posvečena orkestalni glasbi, trije komorni, na enem večeru pa so izvajali Bachove motete. ŠKOFJA LOKA — Okoli 200 slovenskih knjižničarjev se je zbralo v tem mestu, kjer so izmenjali mnenja, kakšno naj bo delo knjižničarja. Osem referatov je obdelalo vsa področja teme „knjiga in bralec“, od dela z otroki v predšolski dobi do pomoči bralcem pri študijskem in znanstvenem delu. Ob tej priliki je Društvo bibliotekarjev Slovenije (beseda bibliotekar se bolj učeno sliši) imelo svoj 21. občni zbor, na katerem so za predsednika izvolili dr. Branka Berčiča. CELJE — V Likovnem šalonu sta zakonca Karel Zelenko in Sonja Rau-ter Zelenkova rastavila svoja dela. Karel je predvsem grafik in je sodeloval že na raznih mednarodnih prireditvah pa tudi na samostojnih razstavah. Na tej razstavi pa je poleg grafik razstavil tudi nekaj slikarskih prizadevanj v zvezi s keramičnimi predmeti. Njegova žena pa je predvsem keramičarka, razstavila je svoje majhne keramične figurice, ki dajejo vtis izredne estetske drobne umetnine. MURSKA SOBOTA — V Moravskih toplicah je bilo letošnje državno tekmovanje traktoristov-oračev- V kategoriji lahkih traktorjev je zmagala ekipa Slovenije. (Štefan Bukvič, Martin Muhič in Ivan Ločičnik), v kategoriji težkih traktorjev prhv tako slovenska ekipa, ki so jo sestavljali Franc Kuhar, Marjan Frelih in Bela Brglez. Teorijo Pa je najbolj obvladal Ante Zadro, predstavnik hrvaških oračev. Absoutni prvak (lahki traktor, težki trakor in teorija) je ponovno postal šefan Bukvič, ki je že lani osvojil prvo mesto v Prištini. PTUJ — Poročali smo, da so v Ptuju z vrtanjem odprli vrelec tople radioaktivne zdravilne vode. Sedaj se že pogajajo za ime bodočih toplic: Imenovale naj bi se „Protonske toplice“, ker pač „Atomske toplice“ že imajo v Podčetrtku. UMRLI SO OD 8. do 13- 10. 1973: LJUBLJANA — Marta Štok r- Rebula; Alojz Vrečar, 48; Dana Mužina r. Mlekuž; Martin Mahkota, 88; Hermina Borghese r. Puja; Vera Adlešič r. Battelino; Angela Bizilj r. Zajc, 70; Alojzij Lindič, up. kroj. mojster; Marko Kranjec, ing. kemije; Frančiška Marenčič r. Anžič, 84; Elizabeta Obe-reigner r. Kasti, 90, ak. slikarka — miniaturistka; Franjo Miklavič, inženir; Minka Petrič, up. vzgojiteljica; Evald Prinčič; Josip Križnar, 67; Leopold Mrak; Alojzij Breceljnik, 91: Frančiška Završan, up. učiteljica; Franc Kodjančič, 73; Jože Markoja; Ivan Galič; Karel Steiner, 83, up. žel. uradnik in Maistrov borec; Ignac Ti-linger, 83; Emilija Rojko r. Tustonič. RAZNI KRAJI. — Cecilija Wutti r. Grafenauer, Melviče v Ziljski dolini; Hilda Jagrič r. Verdu, Laško; Janez Perčič, Cikava; Leopold Hrovat, 50, Mengeš; Frančiška Simončič r. Ram-pih, Litija; France Zupan, up. bančni ravnatelj, Bled; Hani Falter, Kranj; Viktor Benedik, Kranj; Jože Rigle»', Breg pri Ribnici; Leopold Kranjec, tes. mojster, Bukovica; Ivan Brozina, Opatija; Ivan Antloga, Mala Prešnica, Ivanka Punčuh r. Runovc, Krško; dr. Jože Bizjak, up. veterinar, Divača; Ivanka Piškur-Čadež r. Cepin, Kranj; Alojz Jerlah, Priscavca; Janez Leskovec, Trbovlje; Ivana Dermastja r. Kristan, Sr. Gamelnje; Miran Vrhovec, Litija; Janez Račič, zidar, Krško; Jože Bogataj, zidar, Brezovica; Tereza Ko-darin r. Jerman, Boršt; Vinko Prah, 75, župnijski upravitelj, Šentvid pri Gro-belnem; Marija Grabar r. Repina, 91, Krško; Anton Kotnik, Vitanje, p. n ; Marija Kapus, 84, Solčeva; Ivan BaD-nik, 65, up. ključavničar, Volčji potok; Jože Turk, Bušeča vas; Frančiška Der-nič, 71, Šmarca; Jože Bertoncelj, Komenda; Peter Koder, Blejska Dobrava; Marija Bartol, Studenec na Blokah; Marija Lustrik r. Stale, Goričane; Ludvik Viternik, 86, up. župnik, bisero-mašnik in cerkveni skladatelj, Prevalje; Anton Kropfl, Slovenj gradeč; Toni Rebec, Radohova vas; Jožefa Ahlin, Janezova mama, 83, Jerova vas- Prireditev v Rozmanovem zavodu Zadnjo nedeljo v oktobru se zberejo bivši zavodarji in sploh prijatelji Rožmanovega zavoda v Adrogueju. S tem zavodu materialno pomagamo in obenem spoznamo letno delo te naša vrgojne organizacije. 28. oktobra se je že zgodaj dopoldne začel polniti vrt Rožmanovega zavoda. S sv. mašo, ki jo je daroval msgr. Ore-har v zahvalo vsem živim in mrtvim dobrotnikom, je pričelo slavje. Založena kuhinja je z veseljem in naglico postregla lačnim gostom. Otroci so tudi zadostili športnemu duhu na nogometnem igrišču. Popoldne so se obiskovalci spet zbrali na vrtu. Spregovoril je prefekt g. Marjan Bečan. Spomnil se je ustanovitelja zavoda, škofa Rožmana ter se ponovno zahvalil vsem dobrotnikom. — Besedila pesmi Dolfija Godnjavca, uglasbene po modernih napevih, nam ga predstavijo kot dobrega opazovalca. Lepo so se slišali glasovi Dolfija in dveh sestric ob spremljavi kitare. ■— Godba pod vodstvom Toneta Skubica se je tudi pridružila slavju in zaigrala nekaj slovenskih pesmi. Izvajanje, ki ie pri vsakem nastopu vidno boljše, je bilo nagrajeno z navdušenim ploskanjem. Osrednja točka programa pa je bila igra „Otrok brez matere“, katere avtor ie že omenjeni zavodar Godnjavec. Kakor je pred pričetkom povedal režiser Stanko Jerebič, je razveseljivo presenečenje, da je znal v Argentini rojen Slovenec, ki ni nikdar doživljal vaškega življenja, znal v tem okolju razvijati igro. Lahko jo uvrstimo med tragikomedije, pri kateri so imeli vodilne vloge zavodarji Andrej Golob, Tomaž Pavšer in Darjan Šifrer. Poživljali so prizori učitelja in otrok v šoli. Med burnim aplavzom ob koncu predstav? sta prejela šopke režiser in mladi avtor. Gostje so se nekaj časa še pomudili v zavodu ter se z zavestjo, da bodo iz tega zavoda še prihajali fantje s krščansko vzgojo in slovenskim prepričanjem, vrnili na svoje domove. G. B. Razstava mladih umetnikov V soboto 20. oktobra je doživela slovenska skupnost v Buenos Airesu lepo in mnogo obetajoče presenečenje. Slovensko katoliško akademsko društvo je v okviru svojega delovanja pripravilo tudi razstavo mladih slovenskih likovnih umetnikov. Ta dogodek, kakršnega že vrsto let ni bilo med nami je naletel na ugoden odmev v naši skupnosti, kajti^na otvoritev razstave se je zbralo lepo število ljubiteljev umetnosti. Razstavo v mali dvorani Slovenske hiše ie odprla predsednica SKAD gdč. Terezka prijatelj. Pozdravila je prisotne goste, nato pa razložila, zakaj ta razstava. Poudarila je voljo mladine do dela, umetniškega ustvarjanja, pa tudi do volje pri sodelovanju s skupnostjo, kar vse je privedlo do tega dogodka. Nato je predstavila vseh deset mladih razstavi j alcev, katere je zbrana publika pozdravila s ploskanjem. Zatem je spregovoril predsednik Slov. kulturne akcije dr. Tine Debeljak, ki je vesel pozdravil vstop mladine v slovensko umetniško ustvarjanje in ji tudi obliubil vso pomoč in podporo pri njenem ustvarjanju. Tudi vodja likovnega odseka SKA in kulturni referent Zedinjene Slovenije arh. Jure Vombergar je pozdravil razstavljalce in jih vzpodbujal nri niihovem delu. Nato je predsednica SKAT) gdč. Prijateljeva povabila vse navzoče, da si razstavo podrobneje ogledajo. Pri vhodu so bile tudi na razpolago razglednice, tiskane z lesorezov, de lo gdč. Anice Potočnikove. Na tej razstavi je deset mladih umetnikov -— študentov razstavilo svoja dela: slike grafike, keramiko in plastiko. Precej jih študira na raznih umetniških šolah v Buenos Airesu: Andreika Dolinar, Ana Potočnik, Majda Zakrajšek, Silva Willenoart; na arhitekturi: dipl. arh. Helena Osterc, Franci Klemenc; in šoli za propagandno risanje: Marjan Oberžan in Božo Urbančič. Poleg njih pa še Marjan Adamič in Pavel Fajdiga. Vsi ti so razstavili nad 50 del. Ve- Slovpiipi > Arienfliil Osebne noviee Družinska sreča. V družim Janeza Mežnarja in ge. Marije roj. Hirschegger se je v nedelj*. 4. novembra, rodil sinček, ki bo pri krstu dobil ime Rudolf Martin. Srečnim staršem naše čestitke- IX. KULTURNI V EIGER SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE je bil posvečen Kmečkim uporom na slovenskem ozemlju. Predsednik zgodovinskega odseka prof. dr. Srečko Baraga je v široko zasnovanem predavanju podal pregled razmer in pogojev, iz katerih so nastajali v Evropi kmečki upori, ter prešel nato na specifično upore slovenskih kmetov predvsem v dveh velikih puntih: v slovenskem 1. 1515 n slovensko-hrvatskem 1. 1573. Te je popisal z natančnostjo in nazornostjo. Važno pri predavanju pa je bilo gledanje emigracije na te dogodke pred 500 in 400 leti, ki je različno od onega v domovini. Če se onim tam kmečki punti predhodniki poznejšega „narodno osvobodilnega boja“ na Slovenskem, ,ie dr. Baraga analiziral, v čem so bili kmečki punti in upor OF različni. Navedel ie sedem takih razločkov, ki posegaio v bistvo nedovoljenega identificiranja obeh dogodkov, glaven med njimi po je vsekakor, da so se kmetje borili spontano za svoje lastne stanovske koristi, dočim ie OF bila v službi izvendržavnih sil ter je njen upor bil diktiran od vrha dol premišljeno in nasilno zlasti v razmerju do kmetov je imel za posledico prav uničenje kmeta kot takega. Prav to odvzama OF pravico, prisvajati si stare kmečke punte kot nekakšne „01' v preteklosti“; dolžnost emigracije pa ie zato, da za to izrabljanje opozori svet in poudari resnično podobo kmečkih uporov v slovenskih deželah. Predavanje so spremljali številni diapozitivi. SAN MARTIN Pri proslavah 100 letnice nastanka kraia Billinghurst, ki leži v sanmar-tinski občini, bodo sodelovali tudi Slovenci. Folklorna skupina iz Slomškovega doma pod vodstvom Bitenca Janeza bo na trgu v Billinghurstu (ulice San Lorenzo in Moreno) nastopila s tremi slovenskimi narodnimi plesi v so"boto, 17. novembra zvečer ob 20. Vabimo Slovence iz Billinghursta in sanmartinsk? občine sploh,' da se udeleže omenjenega slavja. ______________ POČITNIŠKI DOM V CORDOBI Bo odprt le od 28. dec. 1973 pa do 28. februarja 1974. Vendar bodo mogli priti pred 12. januarjem le tisti, ki pozneje ne bi mogli. Kdor se želi odpočiti in si utrditi zdravje v gorskem zraku, naj sporoči čimprej na naslov (priporočeno — certificado) : Hanzelic Rodol-fo, Champagnat 55, Lujan, Pcia. B. A. Vozni list kupiti šele po sporočilu, da je prostor zagotovljen. Nadrobna pojasnila daje po dobroti Dušnopaštirska nišama. Mladoletne se sprejme le v družbi njih staršev. čina teh so bile oljne slike ali akvareli, nekaj grafike in štiri skulpture. Opaziti je bilo da je vsak od ustvarjalcev izrazil svoje umetniško čutenje v svojem slogu. Ti so obsegali vso mavrico likovnega spektra: od realizma preko impresionizma in surrealizma do abstraktnih oblik. Pri vseh je bilo opaziti veliko prizadevnost v ustvarjanju in interes za napredovanje in pri oblikovanju svoje zamisli. Ni naš namen podrobno analizirati in ocenjevati posamezna dela. ali posamezne razstavljalce. Vsi so šele na začetku svoje ustvarjalne poti ali v prvih letih umetniške šole. Vendar pa lahko rečemo, da je večina del kvalitetni dokaz njih umetniškega čutenja in hotenja. Vsa dela nosijo pečat umetniškega občutka, ki je bistvene važnosti pri takih početniških izražanjih in tudi važen pogoj za bodoče stvaritve na visoki umetniški ravni. Poleg teh likovno umetniških vidikov pa je še posebno važno, da omenimo dejstvo da je to razstavo pripravila mladina sama, zamislila, pripravila in izvedla. To je znak, da imamo v tej mladini še za vrsto let zagotovljen naš umetniški naraščaj. Res je, da koncu umetniške šole SKA pred leti med nami ni več uspelo odpreti kaj podobnega (kar je gotovo velika škoda), a tukaj rojena in vživeta mladina se lahko svobodno vzgaja in podučuje na tukajšnjih umetniških šolah, ki jim gotovo lahko dajo popolno izobrazbo in jih navajajo v visoko umetniško raven. Vendar vse to mladine ne moti, da se ne bi čutila povezane z našo skupnostjo, da se ne bi čutila slovensko. In to dokazuje s to razstavo. Po športnem svetu PRED TEKMO s Španijo bi 14. oktobra morala biti v Ljubljani prva uradna meddržavna nogometna tekma med Jugoslavijo in Alžirijo. Toda zaradi vojne na Srednjem vzhodu je bi'a tekma odpovedana. Namesto te tekme pa sta se pomerili jugoslovanska nogometna ekipa in reprezentanca Slovenile v tekmi za pripravo na tekmo s Španijo. Kakor ni na tekmi s Španijo Jugoslavija uspela zmagati, ji tudi v tekmi s Slovenijo ni šlo od rok; ekipa Slovenije, ki je pravzaprav bila celotna ekipa ligaša Olimpije, je igrala neodločeno 1:1. Gol za ekipo Slovenije ie dal eden od dveh ali treh Slovencev, ki igrajo v Olimpiji •— Ameršek. NA BALKANSKEM PRVENSTVU v orodni telovadbi ali bolje v gimnastiki, sta tako moška kot ženska ekipa zasedla tretje mesto. Pri moških in pri ženskih so bili prvi Romuni, drugi pa Bolgari, za Jugoslavijo pa sta se uvrstili le še Grčija in Turčija. Med moškimi je bil prvi Romun Grecu, najboljši Jugoslovan pa je bil Zoran Ivanovič, ki je zasedel peto mesto. Jugoslovanska vrsta je bila zelo oslabljena, saj je izmed najboljših nastopil le Šoštarič iz Maribora, manjkala pa sta Brodnik, ki je trenutno najboljši slovenski in jugoslovanski orodni telovadec in Vratič. USPELE PRIREDITVE Preteklo soboto, 3. novembra, je oil v našem domu v San Martinu jubilejni koncert sanmartinskega pevskega zbora. V nedeljo pa 21. mladinski dan, ki je bil naP ristavi v Moronu. O obeh uspelih prireditvah bomo poročali pozneje. POPRAVEK V zadnji številki našega lista so v poročilu o slavnostih narodnega praznika pomotoma izpadla imena nekaterih sodelujočih pri odrski sliki Koroški večer. K tam omenjenim je treba dodali še: Šonca Andrejak, Adamič Marjan, Malalan Polde, Repovž Jože in Schiffrer Franci. Prosimo bralce da vzamejo na znanje. TD ml. IZŠEL JE ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE za leti 1971— 1972 Obsega 456 strani in 88 ilustracij. Po vsebini je razdeljen v devet poglavij: 1. BOJ SLOVENSKE MANJŠINE V KRŠKI ŠKOFIJI NA KOROŠKEM ZA VERSKI POUK V SLOVENŠČINI Šesto nadaljevanje. Sestavil dr. Anton Podstenar. 2. PRIMORSKI SLOVENCI V BOJU ZA SVOJE PRAVICE: Dr. Bogdan C. Novak, univ. prof. Toledo, ZDA: Slovenska manjšina v Italiji. J. Boltar, Trst: Slovenska narodna politika in komunizem. Dr. Andrej Bratuž, Gorica: Primorski Slovenci v boju za svoje pravice. 3. RAZPRAVE, DOKUMENTI IN PRIČEVANJA: Dr. Milan Komar, univ. prof., Buenos Aires: Osebne vezi in borba. Dr. Ljubo Sire, univ. profesor, Anglija: Protislovja samoupravljanja. Dr. Ludvik Puš, New York: Ameriška demokracija in dolar, f Dr. Celestin Jelenc: Kako je nastala Osvobodilna fronta. Dr. Tine Debeljak, Buenos Aires: Slovenski narod in simboli njegove narodnosti in državnosti. Dr. Oton Ambrož, New York: Trikot: Moskva — Peking — Beograd. 4. NAŠI GORNIKI: ing. Jure Skvarča: V domovanju snežnih viharjev, ing. Jure Skvarča: Everest. Dr. Vojko Arko: Slovenska steza. 5. SLOVENSTVU V ČAST: Dr. Rudolf čujež, Kanada; Dr. Enij Alojzij Fonda, Brazil; Dr. Janez Janež, Formoza; Rev. Andrej Majcen S. D. B., Južni Vietnam. 6. OB STOLETNICI ROJSTVA DR. ANTONA KOROŠCA: Osebna srečanja: Dr. Rudolf Hanželič, Jože Košiček, Joško Krošelj -— Poglavje iz spominov Januša Golca — Dr. Koroščevo delo v mladih letih -— Spominski članek ob smrti — Dr. Albert Kramer. 7. RAZGLEDI: Prikaz življenja in dela slovenskih izseljencev v svetu: Brazil, Kanada, Argentina. Slovenci v zamejstvu: Primorska in Koroška v slikah. V spoštljiv spomin našim pokojnim: Dr. Miha Krek, dr. Ivan Prijatelj, Jože Jonke, dr. Ivan Kraljič, Janez Šest, Jože Jenko, Lojze' Ambrožič st., Jože Poznič, dr. Franc Cigan, dr. Vinko Zorc, ing. Avgust Vivod. Zdravko Novak, dr. Franček Prijatelj, Marjan Marolt, Ivan Avse-nek, Franc Urh, Valentin Markež, Janko Hafner. 8. UMETNIŠKA PRILOGA, v kateri objavljajo reprodukcije svojih najnovejših del: France Gorše, France Ahčin, Bara Remec, Ted Kramolc, Ivan Bukovec in Metka Žirovnik. 9. ILUSTRIRANA GORNIŠKA PRILOGA na osmih straneh. Prodajna cena v Argentini: 80.— pesov (za pošiljanje po pošti doplačilo 5 pesov). V ZDA in Kanadi: 8 dol. V ostalih državah: osmim dolarjem odgovarjajoči znesek. O 15 V E STILA SOBOTA, 10. novembra 1973: V Slovenski hiši ob 20 koncert Slovenskih mladenk v korist cerkve Marije Pomagaj. SKAD vabi na Literarni večer, ki bo -ob 18 v Slovenski hiši- NEDELJA, 11. novembra 1973: V Berazateguiju obletnica Slovenskega doma. Lepo vabljeni. SOBOTA, 17- novembra 1972: V Slovenski hiši ob 17 sklepna prireditev srednješolskega tečaja Marka Bajuka V Našem domu v San Justu < b 22-30 večer Balantičeve poezije in pesmi- NEDELJA, 18. novembra 1973: V San Martinu v domu ob 16-30 proslava 25-letniee ustanovitve slovenske šole. V Našem domu v San Justu veselo družinsko popoldne, ob 16. V Carapachayu v domu najprej sv-maša, nato skupno kosilo. SREDA, 21. novembra 1973: V San Malrtinu v domu ob 18-30 sestanek Lige žena mati in razgovor o ločitvi zakona. Vabljene gospe, gospodične in fantje! NEDELJA, 25. novembra 1973: V Slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 9.30 sveta birma. NEDEJA, 9. decembra 1973: V Slovenski cerkvi Marije Pomagaj prvo sveto obhajilo. DRUŠTVENI OGLASNIK Zedinjena Slovenija in Balantičeva šola vabita na večer OB BALANTIČEVEM KRESU v spomin 30 letnice smrti pesnika Franceta Balantiča, v veliko dvorano Našega doma v San Justo, v soboto, 17. nov. ob 20,30. Zedinjena Slovenija pripravlja otroško šolsko kolonijo v kordobskili gorah pri dr. Hanželiču. Prijave sprejema ZS do 20. novembra. Vseslovenska tombola je skupna zadeva vse slovenske skupnosti. Slovenske učne knjige so nujno potrebne — zato ¡pridite, pomagajte po svojih močeh! Nasvidenje 2. decembra v Slomškovem domu. V nedeljo 11. novembra slovenska radijska ura praznuje 3 letnico obstoja. Za dobro voljo OD DOMA Prv: bogataš drugemu o tretjem: „Ta se mi zdi sumljiv: več troši kot ukrade.“ V tem času je bilo nad 160 oddaj. Program je sledeč: govor Marijana Loboda o pomenu slovenske radijske ure in nastop kvarteta Finkovih. LR 9 rad o Antártida v nedeljo ob 14,30. OB BALANTIČEVEM KRESU Večer Balantčeve poezije in pesmi v Našem domu v San Justo, ob 30-letnici Balantičeve smrti, v soboto, 17- novembra, ob 20-30 Program: dr. Jože Krivec Režija: Stanko Jerebič Sodelujejo: moški zbor Gallusa, Balantičeva šola, recitatorji Vabita: Zedinjena Slovenija in Balantičeva šola DSMA OBLETNICA SLOVENSKEGA DOMA IVANA CANKARJA V B ERA Z AT E GUI Nedelja, 11. novembra 1973 Začetek ob 11.30. Pridite, pričakovali vas bomo! Nasvidenje torej! Naši dom v San Justu nedelja, 18. nov. ob IS VESELO DRUŽINSKO POPOLDNE z vmesnim predvajanjem zvočnega filma falklornih plesov v baletnem stilu, izvajanih na 17. obetnici. Vsakoletna tombola je vsfed tehničnih zaprek prestavljena na poznejši čas. „Za nas v zdomstvu je knjiga osnovno sredstvo za ohranjevanje narodnostne in slovenske zavesti-“ (F. Papež v Letu knjige) Vseslovenska tombola za izdajo slovenskih učnih knjig V Slomškovem domu 2- decembra 1973 ob 15 Vabi ZEDINJENA. SLOVENIJA VELIKA IZRIRA NAJBOLJŠEGA POHIŠTVA MUEBLES LUKY Frente Estación EZEIZ/* Ruta 205 T. E. 295-1197 S30 Podružnice CARLOS SPEGAZZINÍ Avda. 25 de Mayo 136 SAN JUSTO Almafuerte 3230 LUKA MILHARČIČ Električni uparati * Izključni zastopniki: Hitachi — National — Crown - Ranser — Panoramic — Aurora — Saccol — Colum- j bia — Westinghouse — Godečo — Tonomac — Gam uza — Olivetti — Kenia — Champion — Marshall „So to svinjska ali telečja jetra?“ „Telečja. ¡Samo cena je svinjska.“ ■I■■■■■■■■■■■■■■■■■■BBBBBBBHBBBBBBBBBBBBBBBBBBBJ« PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO! JAVNI NOTAR FRANCISCO BAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 ESLOVENA UBRE Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcór. 4158, Buenos Aire-T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor; Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in 1'one Mizerit DR. JUAN JESUS BLASNIK specialist za ortopedijo in travmatologijo C. Jose E. Uriburu 285, Cap. Fed Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 in 628-4188 Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20 2» o .s zZ O +3 FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 £ « £ e bolje ne uprizarjati določenih oper, ce ni jamstva za visoko poustvarjalno raven- (Bo še)