Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava in aredniitvo Ptuj. Lacko- va ul. 8. — Telefon 156. NB Ptuj štev 643-T-206 Ste v. 15 — Letnik IX. Ptuj, 13. aprila 1956 Urejuje aredruSki cxlt>oi — Odgovorni arednik Janez Petrovif _ Ro- ■^opisov ne vračamo — Tiska Mariborska ti- skarna — Cena 10 din — Letna naro^lna 500 din, polletna 250 din Generalni tajnik Organizacije združen\h narodov Hammar- sk-joeld je končno letos že dru- gič odpotoval v bližnje vzhod- ne dežele, da hi proučil napetost na mejah v Palestini ki je haje dosegla tako stopnjo, da grozi resen spopad. Vseka- kor bi lahko trdili, da take ne- posredne nevarnosti sicer ni, kakor to poskušajo ponekod prikazati, dejstvo pa je, da si- tuacija v nobenem pogledu ni povoljna. Povsod drugje v sve- tu gre razvoj v smeri pomirje- vanja, le tu v Palestini se spo- ri vedno bolj zaostrujejo. Za kaj pravzaprav gre v Pa- lestini? Ali res samo za neure- jene odnose med arabskimi državami in Izraelom? Prav gotovo ne gre samo za to. Upo- števati je namreč treba, da je to področje prostor, kjer se križajo interesi Vzhoda in Za- hoda, poleg tega pa še interesi glavnih zapadnjaških sil pose- bej. CTo področje je namreč v pogledu naravnih bogastev med prvimi na svetu, ker so dve tretjini svetovnih rezerv petro- leja prav tukaj. To je ena stran, druga pa je vedno bolj prebujeni arabski svet, ki vsak dan bolj odločno zahteva po- polno nacionalno svobodo in neodvisnost, da bi lahko sam, brez vsakega vmešavanja s strani tujih sil, odločal o svoji usodi in seveda o svojem na- ravnem bogastvu. Ob takšni situaciji je seveda težavno pričakovati, da bo Hammarskjoeld mogel najti kakšno čarobno formulo, ki bi, ne upoštevaje gori omenje- nih okolnosti, kaj prispevala k pomiritin. Tako se bo moral Varnostni svet ponovno še ver- jetno precejkrat baviti s tem problemom, ne glede na to, da se je že skoraj stokrat, ne da bi dosegel kakšen pomemben uspeh. Sedemletno premirje se bo torej še nadaljevalo, mir pa je, po sedanjih izgledih sodeč, še zelo daleč, če seveda velike sile ne bi korigirale svojega stališča do tega področja, za kar pa res ni izgledov. V ožjem odboru razorožitve- ne komisije OZN, ki trenutno zaseda v Londonu, se je v zad- njem času uvsljavila norm francoska pobuda ki je vnesla pri obravnavanju vseh treh razorožitvenih pred- logov — britansko-francoskega, ameriškega in najnovejšega sovjetskega — nove elemente za stvarnejše razpravljanje o celotnem problemu. Francoski delegat Moch je namreč pred- lagal, naj bi vsebino vseh treh predlogov razdelili v tri kate- gorije, katerih prva bi obsega- la predloge, v katerih soglašajo vsi trije načrti, druga predlo- ge, glede katerih so v vseh treh načrtih manjše razlike in v tretjo predloge z večjimi razlikami. Značilno je, da so predlog francoskega delegata vse dele- gacije ugodno sprejele in oce- nile kot resen prispevek k po- spešitvi razorožHvene razprave. Francosko-nemško nebo so zopet skalili oblaki nesoglasij. Najnovejše stališče francoske vlade o razorožitvi in istočasni rešitvi nemške združitve je namreč naletelo v zahodno- nemških vladnih krogih na pre- cejšen odpor, 'ki je prišel do izraza predvsem v zahtevi, da rhora francoska vlada, če hoče prispevati k rešitvi posarskega vprašanja, spremeniti v prvi vrsti svojo zunanjo, politiko seveda v pogledu nemške zdru- žitve in razorožitve. Francija pa je v tem pogledu, kar se tiče Posarja, dokaj trda, kar ]e končno razumljivo: na račun te dežele se je odpovedala nem- škim reparacijam, poleg tega pa še investirala v moderniza- cijo indiistrije v tej deželi okrog 80 milijard frankov. Naslednja stvar, ki je zadnje dni najbolj zanimala svet, je odmev v vzhodnoevrop- skih deželah na kongres KP ZSSR, glede ob- sodbe »kulta osebnosti« — Sta linove notranje kakor z^-nanje politike. V Bolgariji, Madžarski in na Poljskem so namreč v zadnjih dneh izpustili zaprte vidne osebnosti, ki so jih obso- dili kmalu po Stalinovem na- padu na jugoslovansko politiko v letu 1948, češ da so delali za jugoslovansko obveščevalno službo in pod podobnimi ob- tožbami. Jasno je, da tu ni šlo za delo v obveščevalni službi, kar nam pač najbolje dokazu- jejo sedanje rehabilitacije teh ljudi, pač pa za njihov odpor proti 'takratni uradni politiki Stalina in njegovih namestni- kov v teh deželah. Tudi ti do- godki nam pričajo, kako pra- vilna je bila pot jugoslovanske politike, ki se je znala upreti Stalinovemu samodržtvu in iz- bojevati pravico do priznanja popolne neodvisnosti. a osmi s:'' sla oba zbora v ponedeljek, 9. aprila, sta v Ptuju osmič zasedala oba zbora OLO in sta rešila skupno in po- samič vrsto teiiočih personalnih, prosvetnih, gosi>odarskih, fi- nančnih in upravnopravnih vprašanj. Skupni seji je predse- doval predsednik OLO tov. Jože Tramšek, ločenima s',jama pa tov. Ivan Vobič in tov. Marjan Berlič. Sej sc je udeležil pred- sednik Okrajnega odbora SZDL tov. Ignac Voljč. Upravičeno je manjkalo le par odbornikov, ostali pa so bih navzoči. Delo obeh zborov je trajalo nad šest ur. _ , Predsedujoči na skupni seji: tov. Jože Tramšek. levo: podpredsed. OLO tov. Lojzka Stropnik. Desno: tajnik OLO tov, Frangež med diskusijo. Spodaj: preds. Okr. odb. SZDL tov. Voljč med razgovorom s predsedni- kom občine Ptuj tov. Janlscm Vogrincem. Personalni sklepi Oba zbora sta na skupni seji izvolila tov. Korxrada Baca iz Nove vasi pri Ptuju, sedaj sod- nika pri Olcrajnem sodišču v Slovenjem Gradcu, za sodnika Okrajacga sodišča v Ptuju, tov. Cirila Stanjka, šefa odseka za upravno-pravne zadeve pri taj- ništvu za splošne zadeve OLO Ptuj, pa postavila za okrajnega javnega pravobranilca za okraj Ptuj. Inšpektor OLO Ptuj tov. Mara Gregorec je razrešena službe finančnega inšpektorja pri OLO zaradi odselitve v Ko- per, kmetij siki inšpektor tov. inž. Franja Starkel pa zaradi nasto- pa službe pri OZZ Ptuj. V ko- misijo za reševanje pritožb proti odmeri prometnega davka, do- hodnine od samostojnih pokli- cev in premoženja ter odmeri dohodnine iz kmetijstva in taks je imenovanih večje število čla- nov, enako pa tudi v UDravni odbor Zdravstvenega doma v Ptuju. Stanje šolstva Obema zboroma je poročal predsednik Sveta za šolstvo tov. Miro Bračič o stanju osnovnega, obrtnega in prednjega šolstva, zlasti pa kmetijskega šolstva v ptujskem okraju in se je v zvezi s tem poročilom razvila prav živahna razprava, ki je končala z zaključkom, da bodo morale organizacije SZDL polog star- šev in šol vzbuditi pri kmečki mladini, ki se misli posvetiti kmetijstvu, veliko več zanima- nja za splošno in strokovno kmetijsko izpopolnjevanje, ki se ne bo smelo omejevati samo na teoretični del v teku zimskih mesecev, temveč se bo moralo nadaljevati tudi čez poletje z ogledi zglednih kmetijskih go- spodarstev in s praktičnin\ de- lom. Več odbornikov je disku- tiralo tudi v zvezi z uspehi in težavami v osnovnih šolah. Na- prosili smo predsednika Sveta za šolstvo tov. Bračiča, da bo nekaj v zvezi s temi problemi napisal tudi našim bralcem Skladi in družbeni plan Na ločenih sejah je bilo skle- njeno fi-nansiranje potreb OLO v aprilu in maju 1956 do spre- jetja republiškega in okrajnega proračuna OLO na podlagi to- zadevnega odloka. Ustanovljen bo sklad za štipendije OLO Ptuj, v katerega se bodo stekale dota- cije iz proračvma OLO Ptuj, darila gospodarskih, zadriižnih ter družbenih organizacij in drugih pravnih oseb ter posa- meznikov, pa tudi denarne kaz- ni. Sredstva sklada bodo porab- ljena za štipendiranje v smislu zakona o štipendijah za šolanje. Tovarni glinice in aluminija Kidričevo, Tovarni strojil Maj- .šperk, Mlins"emu podjetju Ptuj in Mlekarni Ptuj sta zbora sp're- menila v družbenem pla-nu za 1955 določen odstotek od dobič- ka, ki pripada gospodarski orga- nizaciji za plače nad plačami po tarifnem pravilniku. Spremembe so nujne glede na nastale raz- like med planiranim in doseže- nim dobičkom in faktorjem (viš- je cene), ki so bolj vplivali na te razlike kot sam dvig proiz- vodnje in zaradi tega delita ta dobiček kolektiv in skupnost. Kmetijskim gospodarstvom v okraju bodo dodeljene v uživa- nje in upravljanje nekatere gozdne parcele, last SLP, ker kmetijska gospodarstva nujno potrebujejo za redno in uspeš- no proizvodnjo nekaj gozdnih površin oziroma lesa. Dodcljeaa gozdna zemljišča ležijo med po- ljedelskimi zemljišči KG. Pravila in poroštva . Pravila so odobrena Dcčjemu domu v Ptuju, Domu onemoglih v Muretincih, Zdravstvenemu domu v Ptuju pravilnik o pla- čah in enako Bolnišnici TBC v Ormožu, Splošni bolnišnici v Ptuju pa spremembe in dopol- nitve pravilnika o plačah. Odo- brena so še pravila o organizi- ranju, nalogah in poslovanju Zavoda za pospeševanje gospo- dinjstva v Ptuju, ki je bil usta- novljen kot finančno samostojen zavod na seji 22. septembra 1955. Poroštvo OLO Ptuj za okrog 38 milijonov dinarjev obratnih kreditov za gostilni »Živinorej- ski dom" in »Pri lipi« v Ormo- žu, Splo.''no krajevno delavnico Lovrenc, KG Cirkulane, Sobe- tinci, Trnovska vas. Dravinjski vrh, Mizarsko delavnico Sredi- šče in Čevljarsko obrtno zadru- go Lovrenc so podalj>ana do po- trditve zaključnih računov 1955, da bodo ta podjetja lahko redno poslovala in plačala obveznosti tudi po zaključnih računih. Za investicijske kredite (nad 41 mi- lijonov din) gospodarskih orga- nizacij s podro?ja prejšnjega OLO Ljutomer in priradajo se- daj OLO Ptuj, je prevzel OLO Ptuj poroštvo kot pravni nasled- nik za kredite, ki so bili reali- zirani. Remontnemu podjetju Ormož je odobreno plačati anui- tete od investicijskega kredita (okrog 1,800.000 din) za nabavo kleparskih strojev za leto 1955 iz dobička podjetja iz leta 1955, ker podjetje ni moglo drugače plačati anuitet. Tudi gradbene- mu podjetju »Drava« Ptuj je odobreno plačati anuitete od okrajnih posojil iz leta 1954 in 1955 v skupnem znesku nad E>et milijonov dinarjev iz dobička za 1955. Ptujski tiskarni Ptuj pa je odobreno najeti za izgradnjo ti- skarne skupni investicijski kre- dit do 21 milijonov din. Od OLO in ObLO Ptuj je Ptujska tiskar- na dobila že lani 15 milijonov investicijskega posojila, letos pa še šest milijonov za nabavo ti- skarskega stroja. S tem je dal OLO kot ustanovitelj podjetja dovoljenje, do katere višine se sme tiskarna zadolžiti z investi- cijskimi posojili, ker podjetje še ni konstituirano; ko pa bo imela tiskarna svoj delavs.:i svet, bo ta dajal tozadevno dovoljenje. Ormoški opekarni v Ormožu je dovolje.no povečati obračunske plače iz leta 1954 poleg že odo- brenih 2 odst. še za 3 odstotke glede na nesorazmernost med tarifnimi postavkami drugih po- dobnih podjetij in med ormo- škim podjetjem. KG Litmerk je dovoljeno pri izračunanju ravni tarifnih postavk za tarifni pra- (Nadaljevanje na 2. strani) Hriiiicliriino KG Podiehnlk zadiiuiiliuo napreduie Poročilo na okrajni konfer«i- ci SZDL v Ptuju je sprožilo tu- di obširno in precej temeljito diskusijo o problematiki so- cialističnih kmetijskih gospo- darstev. Ta gospodarstva, ki jih je v okraju Ptuj 20 in go- spodarijo na 4858 ha zemlje (v tej iKJvršini gozdovi niso všte- ti), so vsekakor važen činitelj v kmetijstvu našega okraja, zato je pač razumljivo, da mo- ra naša družba budno sprem- ljati njihov razvoj. Stanje na teh 20 posestvih je seveda dokaj različno. Tako imamo poleg tistih, ki so prete- klo leto zaključila z dobičkom, (to so v glavnem starejša go- spodarstva), tudi taka, ki so iz- kazala izgube. Skozi te izgube se zrcalijo neštete težave inpo- mankljivosti, ki so resna ovira ne le za gospodarski uspeh go- spodarstev samih, temveč tudi onemogočajo vpliv na drobno- lastniško okolico, ki bi naj iz njihovih zgledov naprednega gospodarjenja črpala sile za svoj lastni napredek. Tudi ti- sta gospodarstva, ki so se v preteklem letu pokazala visoko rentabilna, še niso na neki »idealni« višinr, saj so tudi pri njih še vidni sledovi drobno- lastniškega načina proizvodnje, posebno na tistih parcelah, ki do tega časa še niso bile aron- dirane. Razveseljivo dejstvo pa je, da se odločno in uspešno trgajo iz spon zaostalosti, ki je tako značilna za vse naše kme- tijstvo. Lep primer take bort>e za na- predek, nam poleg nekaterih drugih gospodarstev, kaže tudi Kmetijsko gospodarstvo Podleh- nik. Podlehnik je eno najstarej- ših in največjih posestev v okraju. Vse zemlje ima okrog tisoč hektarjev (z gozdovi vred). Ustanovljeno je bilo takoj po osvoboditvi na bivši kolonialni izpostavi graške hranilnice v Podlehniku, v dosedanjih letih pa je vključilo v svoj okvir še zemljo 170 bivših, po večini ne- kmečkih, drobnih lastnikov, ki so zemljo izgubili po zakonu o agrarni reformi, odpravi vini- čarskih odnosov itd. Popolnoma jasno je, da je bilo s takim raz- bitim telesom zelo težko uprav- ljati, še težje pa ga urejati s smotri in potrebami velikega kmetijskega obrata. V tem po- gledu so se razmere obrnile na bolje šele zadnja leta z načrt- no arondacijo, ki je izvedena skoraj že 90 %. KG Podlehnik se bavi skoraj izključno z vinogradništvom, sadjarstvom in živinorejo, torej s panogami, ki so pri nas še vedno razmeroma najbolj za- ostale. Delovni kolektiv je bil postavljen pred težko preizkuš- njo in se danes že lahko po- hvali z mnogimi lepimi uspehi. Obnovil je 35 ha vniogradov In 25 ha sadovnjakov. Od leta 1951, torej v 4 letih, so dvigni- li stalež živine za več kot 100% in povečali mlečnost krav od 1216 litrov s povprečno ma- ščobno stopnjo 3,9%, na 2397 litrov z maščobo 4,2%. Ta uspeh, ki seveda še ni vrhun- ski, so dosegli v največji meri z načrtno domačo selekcijo in izboljšanjem krmske baze. Tu- di pri mehanizaciji posameznih del so kljub težavnemu terenu dosegli že lep napredek. 2e v lanskem letu so velik del vinogradov škropili z motorni- mi škropilnicami, v letošnjem letu pa bo »puta«, ki so jo de- setletja preklinjali haloški vi- ničarji, v celoti izločena Iz uporabe. S popolno mehaniza- cijo škropljenja bodo poleg kvalitetnejšega in hitrejšega dela prihranili tudi okrog 2000 delovnih dni, kar vsekakor ne- kaj pomeni. Mehanizirano škropljenje jim je v lanskem letu, ki je bilo posebno ugodno za razvoj bolezni, omogočilo praivočasno intervencijo in so jih bolezni oškodovale za ctoog I%- medtem ko so nmogi pri- vatni vinogradniki zgubili tudi do 80% pridelka. V pretežni meri so mehanizirali tudi koš- njo in sušenje živinske kmrje povsod tam, kjer je to le mo- goče in le na ta način jim je, kljub lanskoletnemu muhaste- nau vremenu, uspelo pospraviti vseh 32 vagonov krme. V delavskem svetu tudi raz- pravljajo o uvedbi mehanske obdelave vinogradov, ki je v obnovljenih vinogradih mogo- ča. Tu je še vprašanje izgrad- nje cestne mreže, katere so se prav tako lotili in ugotovili, da so tam, kjer je to vprašanje že rešeno, proizvodni stroški zmanjšani za okrog 15 odstot-'- kov. Etelavski svet razpravlja še o mnogočem. Na sejah se jMreple- tajo razprave o proizvodnih planih, tarifnih postavkah, na- grajevanja po učinku, o mdsa- nizaciji, investicijah in tako naprej. Vse te razprave so resne in premišljene — kako tudi ne, saj ne razpravljajo ponižni viničarji, temveč go- spodarji. Tako torej diha in se bori delovni kolektiv KG Podlehnik. Marsikaj so že uredili, mnogo nrnogo pa jih še čaka in če so v lanskem letu ustvarili sedem milijonov dinarjev dobička, ga bodo čez nekaj let še mnogo več. Jap Rada bi kaj napisala o ZKG, ki se je poleg vinogradništva, sadjarstva in kmeUjslva po- svetilo intenzivni živinoreji. Pincgavec s svojim jasno začr- tanim živobravnim pigmentom daje celemu okolišu svojevrstno obeležje. Z živino zadružnega kmetijskega gospodarstva so že napolnjeni trije večji hlevi. Danes smo v hlevu mlade živi- ne. Neverjetna čistoča in pe- danlnost ustvarjata prijeten ob- čutek vsakemu slučajnemu ali namernemu obiskovalcu. Rdeča bela mlada živina v starosti od pol do dva in pol leta razigra- no pričakuje svoj reden obrok. Odlična kondicija baržunaste mlade živine nekako namiguje na kolosalne krmne obroke — da vidimo! Voluminozna hrana, ki po svoji kakovosti spada ko- maj v peti ali šesti razred, je podkropliena z rednim obrokom sveže pese in pšeničnimi otro- bi, za najmlajše pa mlet ječ- men v dokaj i!.kromni odmeri. Red pa in natančnost, ki ju v hlevu mlade živine vzdržujeta pri prehrani in čiščenju živino- rejca Cmagar z ženo, je ključ uspehom, na katere je celoten kolektiv Zadružnega kmetijske- ga posestva Ivanjkovci lahko upravičeno ponosen. Živinore- jec Cmagar je mlad, sa*čen člo- vek z razvitim čutom za t%te- tiko. Z neverjetno voljo, vese- ljem in vztrajnostjo neguje svojo mlado čredo. Trideset jih je, rogatih lepotic, ki bodo v živinorejski proizvodnji odigra- le važno vlogo. Potomstvo Bre- za, Cvetka in Barona se lepo razvija. Zdravje je tu doma, o tuberkulozi ni sledu, metilja- vost je z redno kontrolo od- pravljena na neznaten procent. Pojavo eventualnih ekcemov pa naš vzoren živinorejec z razpo- ložljivimi zdravili kaj hitro od- pravi, o ušeh in sličiih škod- ljivcih ni govora. »Povprečni prirastek v letu 1955 je 233 kg na glavo,« zadovoljno pripove- duje Cmagar, »pa pri tej krmi, saj je več kisle kakor sladke. Mala Sava je v 27 dnevih pri- dobila na toži 57 kg.« Da bi onemogočil moje morebitne dvome, potrjuje svoje zani- mive podatke z izvlečkom ob- računa proizvodnje v živinore- ji za leto 1955 Vsi ti zaključki znova potrjujejo, da je naš pincgavec skromna, nezahtevna, pri tem pa produktivna živali- ca. Ce ji je osiguran reden krmni obrok in pedantna čisto- ča, kakor je to prim.er v Cma- garjevi skupini, so uspehi vi- dni. Hlev kot hlev ima razne pomanjkljivosti, živino je pa vredno pogledati Ni pretirana trditev, da je mlada živin? Zadružnega kmetijskega gospo- darstva Ivanjkovci skupinsko ena najlepših v našem okraju — priznanje negovalcu in vod- stvut D. S. Mladinski aktiv je po trite- denskih pripravah proslavil v soboto, 7. aprila, 10. obletnico MDB. Proslavi je prisostvovalo nad 100 Turniščanov, med nji- mi tudi mnogo mladincev in mladink, ki so sodelovali v MDB. Po uvodnem gov^oru tov. Vik- torja Kranjca, ki je opisal po- men, uspehe in življenje bri- gad, je v imenu SZDL terena Tumišče pozdravil vse navzoče tov. Egon Zoreč. Vse mladince in mladinke-brigadirje je po- zdravil in pohvalil predsednik aktiva Matevž Cestnik. Poseb- nega priznanja je bil deležen Viktor Kranj C. večkratni ko- mandant MDB. Peister kulturni spored je izvajala mladina, ki je zapela nekaj borbenih pesmi, recitirala nekaj recitacij, odigra- la dve enodeJanki ter zaplesala naroden ples. Po proslavi je mladinski aktiv s pomočjo SZDL pripravil zabavo .s plesom, -i- Iz Žagaj iČ IZUD Gorišnica — sekcija Zagojiči — je v letošnji zimi pripravila dramo Fr. Klinarja »Plavž«. Avtor te igre opisuje težko življenje gorenjskih kme- tov v prejšnjem stoletiu, ko so tuji kapitalisti z nasiljem ho- teli odkupiti zemljo, z bogato železno rudo. Odločnost zaved- nega kmeta Celinarja proti tu- lim izkoriščevalcem daje zgled, kako moramo ljubiti domačo rodno zemljo. IgTcflci so le kmečki fantje in dekleta vendar s svojo prid- nostjo in vztrajnostjo rešujejo svoje vloge prav dobra 3- Ptuj, 13. aprila 1956 Zadružna hranilnica in posojilnica v Ptufu se le že v L letu uveljavila Nedavno je bil prvi redni letni občni zbor Zadružne hra- nilnice in posojilnice v Ptuju, ki mu je prisostvovalo 56 dele- gatov včlanjenih siadružnih go- spodarskih organizacij ter gost- je, zastopniki Zveze zadružnih hranilnic in posojilnic v Ljub- ljani Iz poslovnega poročila pred- sednika upravnega odbora je bilo med drugim razvidno tudi to, da je bilo potrebno od za- četka premagati razne težave glede kadra in tehnične opre- me, z dobro voljo pa so bile vse težave odstranjene. Dosedanje poslovanje ZH Ptuj je pokazalo, da so bila izpol- njena pričakovanja glede po- slovanja hranilnice in da je bi- la njena ustanovitev nujno po- trebna in opravičljiva. Družbe- no upravljanje v njej potrjuje, da je takšen način dela v de- narnih zavodih primernejši za izpolnjevanje zadanih nalog in da veliko koristi našemu kme- tijstvu. Pri tem ne gre le za dober poslovni rezultat, ampak za vse koristi, ki jih lahko pri- čakuje kmetijsko gospodarstvo od svojega denarnega zavoda. Zadružna hranilnica in poso- jilnica naloge uspešno izvršuje, pravilno razporeja denarna sredstva ter krepi finančno disciplino pri včlanjenih gospo- darskih organizacijah ter jih usmerja na spošto^^anje gospo- darskih predpisov. Prav poseb- no se je posvetila zbiranju pro- stih denarnih sredstev v obliki hranilnih vlog ter je povezala hrariilno kreditne odseke kme- tijskih zadrug v organizacijsko celoto. S tfem si je priskrbela precejšnja lastna obratna sred- stva, iz katerih daje kmečka posojila celo za namene, ki jih predpisi za odobravanje kredi- tov iz družbenih sredstev ne predvidevajo, V Zadružni hranilnici in po- sojilnici je včlanjenih 44 kme- tijskih zadrug ter 19 zadružnih podjetij in posestev, katerim daje vsa potrebna sredstva za poslovanje. Družbeno upravljanje zavoda se odraža na delu upravnega odbora, ki rešuje vso kreditno ter ostalo problematiko. Poslo- vanje hranilnice je hitro in so- lidno. Hranilnica je lani odo- brila včlanjenim gospodarskim organizacijam 523 milijonov din kredita za gospodarsko dejav- nost, od tega 220 milijonov za odkup kmetijskih pridelkov. Dalje je odobrila 2 milijona 200 tisoč din posojila za elek- trifikacijo ter gradnjo gnojnič- nih jam in za dograditev od- kupnih skladišč; v 76 primerih je odobrila kmetovalcem poso- jila za nabavo živine in polje- delskih strojev v višini 7 mili- jonov 707 tisoč in 2,5 milijona posojila potrošniških posojil. Ob prevzemu poslov ni hra- pilnica prevzela nobenih hra- nilnih vlog. 31 XII. 1955 je bi- lo v hranilnici včlanjenih 275 vlagateljev, konec meseca fe- bruarja 1956 pa že 352 vlaga- teljev s 4,612.000 din hranilnih vlog. Z organizacijsko povezavo hranilnih odsekov je število vlagateljev naraslo na 1189 z blizu 11 milijoni hranilnih vlog. Med drugim je ustanovila pri Kmetijski siadrugi Juršinci — Hranilnico in posojilnico, ki de- luje samostojno po svojih pra- vilih in se lepo razvija. Celoten promet Zadružne hranilnice in posojilnice v Ptu- ju je znašal v letu 1955 3 mi- lijarde 947 milijonov din. Pravilno delo hranilnice v svojem delu se bo odražalo tu- di v bodoče. Ena izmed njenih glavnih nalog bo tudi v bodoče pospeševanje hranilniške službe še posebno v območju kme- tijskih zadrug, pomoč kme- tijskim zadrugam pri organiza- ciji hranilništva ter pri nadal- njem ustanavljanju samostoj- nih hranilnic in posojilnic KZ. Navzoči delegati so sklenili, da bodo prispevali s svojim sode- lovanjem, da bo v kmetijskih zadrugah čimpreje uveden na- prednejši način obračuna za člane kmetijskih zadrug z uva- janjem tekočih računov ali ob- računskih knjižic. Nadalje je sklenjeno, da bo hranilnica prenesla kreditiranje za kmeto- valce v celoti na kmetijske za- druge. S tem bodo hranilno kreditni odseki dobili svojo ustrezno podlago za nadaljnji uspešni razvoj. Za tekoče leto bo hranilnica rezervirala potrebna lastna sredstva za kreditiranje grad- nje gnojničnih jam in silosov ter popravila gospodarskih po^. slopij. Kot doslej bodo v bodo- če prejemali kmetovalci pri hranilno kreditnih odsekih svo- jih zadrug tudi vsa ostala go- spodarska posojila, to je za na-? bavo poljedelskih strojev, ob- novo vinogradov in sadovnja- kov, za nabavo umetnih gnojil, modre galice, za potrošniške svrhe itd. Do sedaj uspešno opravljene naloge Zadružne hranilnice in posojilnice v Ptuju jamčijo, da bo začeto delo tudi uspešno nadaljevala. V kratkem bo vključena v direktni plačilni promet ter' se bo hitrost njene- ga poslovarja še povečala. Cvirn V. Vrline in slabosti ^mladinskih organizacij v ptujskem ckraju v sredo, 4. aprila t 1., je bila v Ptuju v občinski dvorani skupna seja OK ZKS in OK LMS v zvezi z vprašanji mladine v ptujskem okraju, ki jo je vodil sekretar OK ZKS Ptuj tov. Ignac Voljč, Nanjo so bili povabljeni kot gostje nekateri vzgojni in politični delavci iz vseh prede- lov ptujskega okraja. Tov Matija Panjkiher je pri- kazal v svojem referatu poli- tično, gospodarsko, kulturno- prosvetno, zdravstveno in osta- lo udejstvovanje mladine v našem družbenem življenju in vse probleme, ki jih rešujejo osnovne organizacije ZKS In množične organizacije z željo, da bi bila pomoč odrasli mla- dini čim učinkovitejša. V diskusiji o praktičnem de- lu med mladino in z mladino je sekretar OK ZKS tov. Ignac Voljč podčrtal, kako je potreb- no v praksi delati med mladi- no, da ta občuti potrebo po zbliževanju in združevanju v organizacijah LMS in po vse- stranskem njenem udejstvov^- nju, ki poleg njenega rednega dela krepi njen duh in telo. Tudi ostali diskutanti so na- kazali vrsto izkušenj iz dela med mladino, ki kažejo, da Je mladina organizirana in aktiv- na v krajih, kjer je za njeno delo dovolj zanimanja in opore med starejiimi. lu_ , VJ. Pozdrav komandirja I. ptujske čete, ki je leta 1946 gradila progo Brčko—Banoviči Dragi tovariši! Zelo rad bd prisostvoval pri- reditvam, ki jih imate na spo- redu za proslavo mladinskih delovnih brigad. Ob tej prilož- nosti se spominjam živahnih dni leta 1946, ko je Centralni komite SKOJ sklenil, da bo mladina prevzela veliko delo pri gradnji proge Brčko—Bano- viči. V nvarcu smo vsi člani Okrajnega komiteja SKOJ v Ptuju imeli mnogo dela in okrajni komite se je spremenil v mravljišče. Odhajali smo v Slovenske gorice, v Haloze in na Dravsko in Ptujsko polje, med delavsko in vajensko ter kmečko mladino, da bi nas čimveč bilo za veliko akcijo. Prišli so od vseh strani in jaz sem bil počaščen, ko sem prevzel vodstvo Prve ptujske čete. Ko smo se zbirali in ure- jevali, je bilo videti, kot da se pripravljamo na veliko ekspe- dicijo. Končno smo bili pri- pravljeni. Ker sem želel, da bi ptujska četa predstavljala ho- mogeno enoto, sem pri ptujskih podjetjih zbral sredstva za enotne obleke, ki so se jih bri- gadirji zelo razveselili. Antifa- šistična fronta žena v Ptuju pa nam je poklonila prekrasno za- stavo, na kateri je bilo napisa- no: »Prva ptujska udarna četa« (resnično se niso zmotile, ko so nas že vnaprej imenovale »udarna«). Tako smo odšli iz Ptuja v ognju in zavesti, da gremo izvrševat nalogo drage- ga Tita in svoje organizacije. V Mariboru, kjer se je for- mirala okrožna brigada, smo Ptujčani zaradi lepega števila (bilo nas je 56) in zaradi enot- nih oblek ter sirumnosti vzbu- jali vso pozornost. Zato smo bili tudi postavljeni na čelo brigade. Življenje v brigadi je bilo po svoji pestrosti tako bogato, da ne vem, kaj je bilo pomemb- neje. Vsi doživljaji so bili po svoje lepi, zato jih na tem me- stu ne bi opisoval, mislim pa, da hrani mladinska organizaci- ja dnevnik, ki ga je pisal Mi- ha Remec — naš četni in bri- gadni pesnik. Ce ne bom mogel ob naši desetletnici osebno pozdraviti brigadirjev, ki sem z njimi skupno pomagal graditi most preko Bijele Tinje, nasip pod Begovo pristavo, propuste in druge objekte na velikem mla- dinskem delovišču. Vas prosim, pozdravite jih z željo, naj ne pozabijo naših velikih zmag. Brigadir-komandir I. ptujske čete na progi Brčko—Banoviči leta 1946 Zajšek Ignac-Tomislav Opomba: To pismo smo pre- jeli v času proslav X. obletnice mladinskih delovnih brigad in ga v celoti objavljamo. Tovariš Ignac Zajšek je sedaj direktor Tovarne olja v Slovenski Bi- strici. Z veseljem se ga spomi- njamo in mu pošiljamo iskren brigadirski pozdrav. Feliks Bagar POPRAVEK V štev. 13/56 Ptujskega tedni- ka pod naslovom »Smrti« nave- dene podatke o Katarini Colna- rič iz Ptuja popravljamo v toliko, da je umrl 24. marca 1956 Janez Colnarič, roj. 1876, ne pa omenjena. V Markorcih so proslavili 10 letnico mladinskih delovnih brigad v prijetnem jutranjem raz- položenju so se pretekli petek zbrali dijaki niž. gim. v Mar- ko vcih, da proslave 10-letnico mladinskih delovnih brigad. Tudi najstarejši med njimi se ne morejo več spomniti časov, ko so naši mladinci in mladin- ke odhajali na razna gradbi- šča, da bi tako pomagali obnav- ljati v minuli vojni razdejane objekte in graditi nove ceste in železnice. Junaške delovne po- dvige naše mladine poznajo le iz pripovedovanja svojih sta- rejših tovarišev in znancev ali pa so brali o tem v knjigah in časopisih. Tudi tovariši učitelji so jim o tem marsilcaj pove- daU. Zato so s tem večjo pozor- nostjo sledili programu. Po uvodnih besedah ravnatelja to- variša Zlahtiča sta tovariš Si- monič A. in tovarišica Topla- kova, ki sta sodelovala na raz- nih zveznih delovnih akcijah, pripovedovala pionirjem o svo- jih doživetjih in spominih na prijetno brigadno življenje ter o velikih zaslugah jugoslovan- ske mladine in njenem deležu pri graditvi železnic, cest, to- varn in drugih gospodarski^h objektov. Tudi veliko število mladine iz Markove je ponosno stopalo takrat v vrstah požr- tvovalnih brigadirjev na raznih gradbiščih, mladinska organi- zacija pa je prejela za svoje uspešno delo prehodno zastavi- co. Dve pionirki sta nato reciti- rali Remčevi pesmi »Mah nad Kanalom« in »Nočna izmena«, dijaški zbor pa je zapel »Jugo- slaviji« in »Lepo je v naši do- dovini biti mlad«. , Pri nas skrblfo za napredno čelielarstvo v nedeljo popoldne so imeli čebelarji iz Markovec svoj stro- kovni posvet. Pogovorili so se v glavnem o spomladanskih če- belarskih opravilih, največ ča- sa pa so posvetili razgovoru o vzreji matic. To je eden pogla- vitnih pogojev, če želimo dose- či kvalitetnejše lastnosti in več- jo zmogljivost naše čebele. To- variš Veršič je poučil navzoče čebelarje o nujnosti take vzre- je in načinu dela pri tem. Mar- sikateremu čebelarju to delo ne bo šlo takoj od rok ali pa bo doživel morebitni neuspeh — morda celo trenutno razočara- nje. Toda z vstrajnim poglab- ljanjem svojega znanja in z zadostno tehnično pripravo za tako delo bo nam prav gotovo poplačan trud. Največje težave bodo pač v tem, kako priti do dobre plemenilne postaje. Vsi so bili mnenja, da bi bilo Po-] horje najprimernejše za to, 6 čemer so že razmišljali mero- dajni organi v Ptuju. Kljub te- mu bo prevoz plemenilnikov za posameznike precej težaven, zato bi bilo priporočljivo, če bi organizirali kolektivne prevoze s primernim prevoznim sred- stvom, kot imajo to že zdavnaj v Ljubljani. Na osmi seji sta oba zbora OLO Ptuj rešila vrsto vprašanj (Nadaljevanje s 1. strani) vilnik zvišati ravMi tar, postavk za 5 odsL nad ravnijo po obrač, plačah v letu 1954, ker je to po- \'išanje v sorazmerju z nivojem ter postavk drugih kmetijskih gospodarstev. Zadružno vino- gradniško gospodarstvo Litmerk je razmeroma dobro urejena in zac^rožena gospodarska celota in ima dobro organizacijo dela ter razmeroma visoko storilnost dela. kar se odraža tudi v do- brem finančnem rezultatu. Zvi- šanje ravni tar. postavk za tar. pravilnik je dovoljeno tudi Av- tomehanični delavnici Ptuj, ki f)otrebuje izkušen strokovni ka- der in bi ga težko dobile ob ne- ustrezni plači. Zdravstvo in selški odbori Za stroške prevozov z rešilni- mi avtomobili bo Rešilna ix>staja Pt«j zaračunavala za prevože- nih 5 km v obe smeri pavšalno 250 din, za prevoze nad 5 km, šteto v obe smeri, pa 50 din za llom. kar predstavlja lansko re- publiško poArprečje in odgovarja današnjim cenam ter izdatkom za specialna vozila Za babiške stcOTtve (strokovno pomoč pri porodih in obiske porodnic de- vet dni po dvakrat na dan) pri materah, ki ne rodijo doma, je na območju okraja Ptuj določe- na cena 5500 din z veljavnostjo od 1. 1. 1956 dalje, kar odgo- varja povprečju cen za ostale zdravstvene storitve na področju ptujskega okraja. Babica je v svojem okolišu porodna pomoč- nica in zdravstvena delavka v plužbi varstva matere in otroka. Poleg poklica ne sme opravljati nobenega drugega poklica, z ba- biško službo se niti ne sme ukvarjati privatno, vsak čas mora biti dosegljiva. Babižka služba je popolnoma brezplačna ne glede na premoženjsko stanje porodnice. Stroške babiških sto- ritev t. j. 5500 din plaiča za so- cialne zavarovance Zavod za so- cialno zavarovanje, za vse osta- le pa ljudski odbori. Zbora sta na ločenih sejah sklenila, da bo v šoOsiki odbor gjarmarage imenovanih 13 čla- nov, v šolski odbor Vajesnsfce šo4e za lesno stroko v Ptuju 7 članov, Vajenske šole za razaje sitnoke v Ptuju 9 članov in Sp-IoBiie kmetijske šole v Tur- nflšču 11 članov. V občini Goilšnica bodo aa N-zdffževanje občinskih cest uve- dfi posebni krajevTii -prispevek v \i:^im 1.705.000 din, kar je ure9€9>> s posebnim odlotkom o i»»e(ft>i posebne!^ krajevnega prispevka za 1956, ki ata ga vo- trdtta obe ^boaa. ^ . y. J. REZERVNI OFICIRJI V četrtek, dne 19. aprila 1956, se bo ob 15.30 vršilo predavanje za rezervne oficirje v dvorani OK ZKS. — Obvestite še druge člane. Udeležite se predavanja po,lnoštevilno. Občinski odbor UROJ Ptuj Okrajni odbor sindikata že- lezničarjev v IHuju bo priredil za praznik »Dan železničarjev ~ 15. april« svečanost z na- slednjim PROGRAMOM: 3.) 13. aprila priredi strelska družina »Železničar« šesteroboj, in sicer med družinami: Žele- zničar, Delta, Drava, OLO-Ptuj, Breg in Mladinec Ptuj. 4.) 14. aprila ob 16. uri pred spomenikom padlim žrtvam, ki stoji v PPV-Ptuj, glavna sveča- nost: a) Godba na pihala DD-Svo- b6da Ptuj zaigra žalostinko; b) Nagovor v spomin padlim železničarjem (tov. Alojz Ar- nuš); c) Polaganje vencev pred spomenik, 5.) Prostovoljno gasilsko dru- štvo PPV-Ptuj izvede motaro vajo s trodelnim naE>adom na delavniški objekt. 6.) Na železniški postaji Ptuj pred spominsko ploščo padlim talcem: a) Nagovor v spomin padlim talcem železničarjem (tov. Cu- rin)j b) Polaganje venca k spomin- ski plošči; c) Godba na pihala DD Svo- boda zaključi komemoracijo. 7. v sindikalnem domu žele- zničarjev na Ormožki cesti 2 (po končani komemoraciji na postaji): a) Govor o pomenu proslave praznika dneva železničarjev 15. april (tov. Karel Koren); b) Godba DD Svoboda zaigra koračnico; C) Pevska sekcija DD Svobo- da izvaja pevske točke; d) Dramska sekcija DD Sro- bocia igra enodejanko. 8. 14. aprila od 16. ure dalje pred domom sindikata železni- čarjev fHTiredi strelska družina »Železničar« streljanje z zračno puško. Pristop k streljanju do- voljen vsakomur (proti plačilu naboja). 9. Po končani proslavi bo v sindikalni dvorani železničar- jev razdelitev nagrad najbolj- šim strelcem družine >Železni- čar«. 10. 15. aprila dopoldne; a) Strelska družina Železničar priredi pred sindikalnim do- mom streljanje z zračno pu.ško (prosto streljanje proti plačilu nabojev); b) Ob 10. uri na igrišču SK Drava nogometna tekma med moštvom PPV-Ptuj in ZTP-po- staja Ptuj. Predsednik pripravi j. odbora Jože Rtipnik V Ormcžu se pripravljajo na občinski praznik Na predlog mestnega odbora ZB NOV je Občinski ljudski odbor Ormož sklenil, da se bo v bodoče vsako leto praznoval 8. maj kot občinski praznik. Predlogov za čas praznika je bilo več, vendar je bil sprejet ta datum zaradi tega, ker so 8. maja 1945. leta zavezniške in naše čete osvobodile Ormož in njegovo okolico. Odbor za izvedbo praznika je določil, da bo prvo prazno- vanje trajalo tri dni, in sicer od 6. do 8. maja. Pri tem bodo sodelovale vse množične orga- nizacije iz Ormoža in okolice. Za program je predvideno na- slednje: TVD Partizan bo pri- redil svečano akademijo, Svo- boda bo sodelovala s pevskim zborom in folklorno skupino. Predvidena je tudi lovska in ribiška razstava in zgodovin- ska razstava iz časov NOB in vse do sedaj. Odbor je obravnaval tudi predlog, da bi naj bila v nave- denih dneh živinorejska razsta- va. Vendar pa so nastali glede tega pomisleki, ker so za kaj takega potrebne daljše pripra- ve, 2M OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ Po členu 134 zakona o občin- skih ljudskih odborih in Člena 102 statuta ter sklepa Obč. LO Ptuj z dne 30. marca 1956 sklicujem ZBORE VOLIVCEV v območju Občinskega ljudske- ga odbora Ptuj po krajevnih odborih kakor sledi: Budina — Brstje: 15. aprila 1956 ob 16. uri pri Antonu Ku- harju; Vičava — Orešje: 16. aprila ob 19. uri v Kulturnem domu; Zg. Breg: 17. aprila ob 19. uri v gostilni Breg; Sp. Breg: 18. aprila ob 19. uri v Zadružni gostilni Tumišče; Kidričevo — Njiverce: 19. aprila ob 19. uri v kino dvorani Kidričevo; Starše: 19. aprila ob 19, uri v Prosvetni dvorani; Gerečja vas: 19. aprila ob 19. uri pri Joižetu Mlakarju; Kungota: 20. aprila, ob 19. uri pri Ivanu Kajzersbergerju; Slovenja vas: 20. aprila ob 19. uri pri Francu Celanu; Hajdoše — Skorba: 20. aprila ob 20. uri pri Koštomaju; Sp. in Zg. Hajdina: 21. aprila ob 19. uri v Prosvetni dvorani; Draženci: 21. aprila ob 19, uri pri Janezu Zupaniču; Zlatoličje: 21. aprila ob 19. uri pri Francu Klasincu; Apače: 22. aiprila ob 16. uri v Gasilskem domu; Prepolje — Tmiče: 22. aprila ob 8. uri pri Ekartu; Krčevina — Stuki in Rabeljč- ja vas: 22. aprila ob 16. uri pri Ehišanu Križetu; Mesto Ptuj: II. in III. teren: SZDL: 23. aprila ob 19. uri v Titovem domu; I. teren SZDL: 24. aprila ob 19, uri v dvorani OK ZKS; Ljutomerski teren: 25. aprila ob 19. uri v gostilni »Zupančič«; Ormoški teren: 26. aprila ob 19. uri v Zelezničarski dvorani; Grajena — Grajeniščak in Kr- čevina del: 26. aprila ob 19. uri v šoli Grajena; Vumpah in Krčevina del: 27, aprila ob 19. uri na ekonomiji; Mestni yrh: 27. aprila ob 19. uri v gostilni Vinarsike zadruge; Domava: 28. aprila ob 19, uri pri Dragici Murkovičevi; Pacinje — Sp. Velovlak: 28. aprila ob 19. vari pri Mirku To- bijasu; Kicar: 29. aprila ob 16. uri v bivšem KLO Kicar; Markovci — Zabovd in Nova vas: 29. aprila ob 8. uri v šoli Markovci; Podvinci: 29. aprila ob 16. uri pri Korenjaku; Spuhlja: 29. aprila ob 16. url v Gasilskem domu; Rogoznica — Nova vas, Zab- jak: 29. aprila ob 16. uri v Za- družnem domu. Za to skUcanje Zborov voliv- cev predlagam nasi]e'dnji DNEVNI RED: 1. Izvolitev delovnega pred- sedstva. 2. Izvolitev zapisnikarja in 2 overiteljev. 3. Poročilo o dosedanjem de- lu Občinskega ljudskega odbora Ptuj. 4. Voiitve šolskih odborov. 5. Razprava o predlogu odlo- ka o hišnem redu, 6. Predlogi volivcev. 7. Razno. Ptuj, dne 11. aprila 1956. Štev. 01-1318/1. Predsednik Občinskega ljudskega odibora Ptuj: Janko Vogrinec, 1. r. i | MESTNO GLEDALIŠČE PTUJ Soboi.^ dne 14, aprila, ob 19.30: I vari Potrč: »KREFLI«. drama v treJi dej i) njih. Devetič. Go- stovanje v Središču ob Dravi (Dom s Partizana«). Predpro- daja vstoisnic pri tov, Vitori- je\'i (gimnazija). N<^elja. dne !.'>. aprila, ob 16.30: Ivan Potrč: »RKEFLI«, drama v treh dejaniih. Desetič. Go- stovanje v Majšp>erku (Sindi- kalna dvorana Tovarne volne- nih izdelkov). Abonma in iz- ven. Torek, dne 17, aprila, cb 19.30: Jacoipi>o de Filippo: »NI RES, PA LE VERJAMEM«, kome- dija v treh dejanjih. Stirinaj- stič. Gostovanje v Ormožu (E>om »Partizana«). Predpro- daja vstopnic run. trgovskem podjetju ^VZOR.', Ormož. — Sreda, dne 18, aprila, ob 19.30: Ivan Potrč: »KKEFLI«, drama v treh dejanjih. Enajstič. Go- stovanje v Ljutomeru (Dom kulture). Abonma in izven. Predprodaja vstopnic pri bla- gajni kina- Cctrtek, dne 19. aprila, ob 10.30: Ivan Potrč: «KREFLI«. diama v treh dejanjih. Dvanajstič. Zaključena predstava za ptuj- sko gimnazijo. Sobota. 21. aprila, ob 20. uri: Ivan Potrč: »KREFLI«. di-ama v treh dejanjih. Trinajstič. — Zadnja večerna predstava. — Izven! Nedelja, 22. aprila, <^b 15. uri: Ivan Potrč: »KBilFtl«. dra«ia v treh dej-anjih. StirmajiBttč. Izven I Ptol. 13. apnia !Q56 Nada dr. Pavličev; Nekaj o prepovedanih, primern'!. in priporočljivih filmih za našo mladino Dovolite, da Vam na tem mestu napišem nekaj o proble- mu, ki se do sedaj, kljub po- sameznim poizkusom še ni pre- maknil z mrtve točke in kaže, da se brez sodelovanja skupno- sti in brez energične podpore Občinskega ljudskega odbora Ptuj kmalu tudi ne bo. Kakor je znano naši javnosti, je skrb za varstvo otrok in mladine v okviru občine pover- jena ustreznemu svetu. To po- meni, da ta svet skrbi ne samo za denarno podporo socialno in materialno ogroženih posa- meznikov, da podpira in pove- zuje akcije drugih forumov, ki skrbe za razvoj naraščaja ma- terialno, temveč tudi da skrbi za moralno ogrožene, da posa- meznike izloča iz škodljivih razmer in predaje sredini, ki bo dajala več garancij, da od- rastejo v dobre, koristne držav- ljane. Logična nujnost je, da ta isti svet skrbi in intervenira tudi v primerih, kjer smatra, da je ogrožen moralni razvoj in duševno zdravje ne samo po- sameznikov, temveč mladine na sploh. V imenu tega sveta sem (kot predsednica) dolžna spregovoriti vsej javnosti o vplivu kinopredstav in o obi- sku kinematografov na našo mladino. To vprašanje je že davno preraslo okvir suhega teoretizi- ranja, že davno drži, da se ogromne možnosti filma kot vzgojnega sredstva neštetokrat zlorabljajo, že davno so tudi sami starši na številnih sestan- kih zahtevali ureditev tega vprašanja, žal do sedaj brez vidnega uspeha. Vnaprej bi hotela dodati, da nikdo ne osporava ogromnega pozitivnega vzgojnega vpliva, ne bi rekla »dobrih«, temveč primernih, za razvojno stopnjo mladine in za naše razmere primernih filmov, kajti marši-' kateri umetniško visoko kvali- tetni film je lahko za gotovo razvojno stopnjo popolnoma neprimeren in izrazito škod- ljiv. Vsi smo brali v dnevnem ča- sopisju, kam zapelje mladino bujna fantazija, podprta z film- skimi zgledi. Pa saj ni treba daleč hoditi, doživeli smo že tudi v Ptuju podjetne podvige mladoletnikov pod filmskimi vplivi. Ce še marsikaterega odraslega zavede filmska mi- selnost lahko doseženih lažnih uspehov in napačno ocenjeva- nje vrednot na popolnoma na- pačna in nezaželena pota, kaj šele pri otroku in mladini, ki si šele ustvarja kriterij za poj- me dobro, slabo, pravo, krivo. Vpliv filma ima dalekosežne posledice ne samo vzgojno, temveč tudi mentalnohigiensko (na duševno zdravje). Ce stal- no ugotavljamo porast duševne neuravnovešenosti med ljudmi, če imamo vedno večje število psihopatov, distoničarjev prav med mladimi, pripisujemo ta pojav v glavnem vse hitrejše- mu tempu življenja, vse večje- mu nemiru in njegova nemala komponenta v našem sicer mirnem življenju malega mesta je dvakratni tedenski obisk kino predstav. Mnogim filmom je smoter čimbolj razvneti, raz- buriti domišljijo in uporablja- jo težka sredstva, da bi prišli do živega celo trdokožim odra- slim, ki so že toliko videli in doživeli in ki razen tega do- godke na platnu ne jemljejo tako resno, ne pomislimo pa, kako to vpliva na otroško du- šo, ki je mehka, ki še pravlji- ce jemlje za res, ki se oblikuje ob vseh sprejetih vtisih in ki gleda uboje, prevare, nasilne smrti kot žive pred seboj na platnu. Ne bom se spuščala v oceno programov našega kina, ker je to kljub temu, da bi bili zaže- leni gotovi kriteriji, končno le stvar okusa obiskovalcev in s tem v zvezi materialnega efek- ta, kar ne spada v mojo kom- petenco. Hočem samo opozoriti na stanje glede otroškega obi- ska predstav. Pri nas obstaja ifaktično samo ena omejitev ih še ta bolj na papirju. Otroci izpod 16 let ne smejo obiskova- ti zadnje večerne predstave. S tem ukrepom skrbimo pravza- prav samo za to, da bi šli otro- ci pravočasno spat, kar je tudi prav, toda vpliv filma je mi- slim isti, če ga gledajo zvečer ali popoldne in celo sami ali v prisotnosti staršev. Smatram, da se ne sme pre- pustiti samo oceni staršev, kaj je na tem področju za otroke primerno in kaj ni. Tudi pri najboljši volji i>osamezniki ni- so v stanju pravilno vrednotiti vpliv filma. Prvič že zato, ker je nemogoče, da bi si najprej sami ogledali film in potem do- ločili, ali naj ga gleda njihov otrok ali ne in drugič zato, ker če smatramo, da so pri nasi>o- trebne šole za starše, da ima- mo dovolj družin, ki niso orien- tirane v današnjem času in družbi, kako moremo zahtevati od njih, da bi pravilno vred- notili Vpliv filma. In tako ima- mo skrbne starše, ki prepove- do vsak obisk filma in druge, ki dovolijo vsakega, v obeh primerih na škodo otroku. Sma- tram, da je nujno, da se usta- novi komisija, ki bo skrbela, da bo pisalo na vsaki oglasni deski filmskega podjetja krat- ko in jasno: Film za mladino prepovedan, primeren ali celo priporočljiv. Druga naloga pa mora biti, da se tudi uvede učinkovita kontrola izdanih prepovedi. Naj končam z željo za čim- hitrejšo in energično akcijo. Taki množični nezajezeni vpli- vi so tudi lavine, ki razjedajo moralo naše mlade generacije in s tem izpodkopavajo teme- lje naše bodočnosti. Škoda, ki tako nastaja, se ne da oceniti v milijonih, ker ni cene za mo- ralo, etiko in duševno zdravje doraščajočih ljudi, za katere daje naše ljudstvo vse. iZ centra za izvenarmadno vzgojo Po zgledu drugih mest, je bil že pred letom v Ptuju ustanov- ljen na pobudo OLO »Center za izvenarmadno vojaško vzgo- jo ljudstva«, ki nosi ime po narodnem heroju Jožetu Lacku (skrajšano IVV). Zaradi objek- tivnih razlogov center še ni mogel delovati, omejil se je na razgovore o bodočem delova- nju. Center je dobil sedaj svo- je prostore v Prešernovi ulici št. 7, kjer je do pred kratkim bila uprava »Ptujskega tedni- ka«. Namen centra določa prvi člen uredbe o ustanovitvi cen- tra, ki se glasi: Da bi se omogočil nazoren in praktičen pouk izvenarmadno vzgoje ljudstva, se na območju vsakega okraja (mesta, občine) ustanovi center za izvenarma- dno vojaško vzgojo ljudstva. Center mora postati delovno mesto, kjer se bo zbirala ne sa- mo mladina, temveč tudi drugi državljani, katerim bo posredo- val osnovno znanje vojaške in civilne zaščite, s sodelovanjem vseh organizacij, ki so priprav- ljene prispevati k boljši izven- armadni vzgoji. Vse delo pri vzgoji vodi strokovni odbor, katerega naloga je pripraviti študij, koordinirati celotno de- javnost organizacij, ki sodelu- jejo v centru. V strokovnem odboru so do- slej zastopane organizacije: Zveza borcev. Združenje rez. oficirjev. Svet za prosveto, voj- ni odsek, pripadniki predvoja- ške vzgoje, protiletalslca zašči ta, gasilci. Ljudska tehnika z aero-, automoto-, radioamater- skim-, fotoamaterskim klubom. Rdeči križ, TVD Partizan, strel- ci, planinci, klub ta konjski šport, ljudska mladina. Sčaso- ma se bo strokovni odbor izpo- polnil še z drugimi drvištvi in organizacijami, tako da ne bo organizacije, ki ne bi bila za- stopana v strokovnem odboru centra. Center mora postati dom vseh organizacij, ki so zainte- resirane, da bi njihovi člani pridobili čim več znanja iz vo- jaških veščin, posebno glede najnovejših pridobitev. Vsaka organizacija bo pri- spevala centru razne predmete, slike in drugo, ki bodo pona- zorili učne predmete in dejav- nost organizacije, pomagale bo- do centru v skladu s svojo športno strokovno dejavnostjo, za fizično, tehnično, zdravstven no, moralno-politično in voja- ško vzgojo svojega članstva in s tem tudi krepili moč in ob- rambno sposobnost naše skup- nosti. Center pa bo pomagal vsem organizacijam, da razširi- jo svojo dejavnost izven okvira svojega članstva, med široke plasti mladine in ljudstva. Center bo imel zaenkrat či- talnico, knjižnico, zemljevide, reliefe, razne vrste orožja in opreme. Prikazano bo tudi naj- modernejše orožje bodisi s sli- kami, skicami, preseki, pa tudi z modeli. Ker bodo organizacije prispevale material o svoji de- javnosti, bodo obiskovalci spo- znavali ne samo delo organiza- cije, kjer so včlanjeni, temveč tudi delo drugih. Konkretno: Ljudska tehnika ima več sekcij, ki pa niso tesno med seboj povezane. Tu so: le- talci, motoristi, modelarji, ra- dioamaterji in drugi. V centru pa bo na enem mestu vse, kar spada v ljudsko tehniko tesne- je povezano. Isto velja za or- ganizacije, ki se bavijo s te- lesno vzgojo, to je športniki, člani Partizana, gasilci, konje- niki. Center bo organiziral razsta- ve, tečaje, predavanja s pred- vajanjem filmov, streljanje z zračno puško, skupne vaje, par- tizanske pohode. Izlete. Mladi- na, predno bo šla na odslužitev vojaškega roka, bo izvršila šol- sko streljanje. Možnosti so ve- like. Ptujski center IVV je še v povojih, prostori so še po- manjkljivi, težav je še mnogo. Zato pričakujemo od vsake or- ganizacije doprinos k boljšemu delu centra. V centru se bodo naši delovni ljudje idejno in telesno usposabljali za obram- bo domovine, a vse delo je pa usmerjeno v razvijanju jugo- slovanskega patriotizma in po- sredovanja vojno-tehničnega znanja širokim plastem ljud- stva. Z. V I vanj ko vel h so zakrjučili kuharski teiSaj Zadovoljnih in nasmejanih lic so tečajnice na zaključni ve- čerji stregle gostom — svojim mamicam, ki so jih povabile, da bi okusile in videle kuhar- sko spretnost svojih hčera. Kljub kratki učni dobi je tova- rišica Hrvacki Marija dekleta priučila kuharske spretnosti ter jih seznanila z dolžnostmi go- spodinjskega poklica. Za tecuj so bila na razpolago le skromna sredstva. Prostore je dala na razpolago tov Šušteršič Mari- ja, ki ji gre priznanje za ini- ciativo in organizacijo. Dr. Ju- rij Carf je s svojo prisotnostjo na zaključni večerji dal prizna- nje tečajnicam in vodstvu in iniciativo za obsežen gospodinj- ski tečaj, ki bi naj bil pod okriljem občine, vseh organiza- cij, predvsem RK in ki bi tra- jal od jeseni do pomladi. Pre- hrana je namreč nadvse važna, saj je od nje odvisna delovna sposobnost ljudi, racionalno iz- koriščanje prehrambenih pred- metov pa bi nam uštedilo mar- sikateri dinar. Skratka, kuhar- ski tečaji opravljajo važno na- logo, zato mora ženski svet iir koristiti to učno priložnost. Naše tečajnice so se tega za- vedale, s pridnostjo so zagoto- vile tečaju uspeh, s tem pa je nagrajena tudi potrpežljivost tov Hrvacki, ki je znala ustva- riti prisrčen odnos med dekleti, ki so zastopale individualni, za- družni in državno-gospodarski živelj naših vasi. S. D. VABILO Združenje šoferjev in avtome- hanikov LRS, podružnica Ptuj, ima v nedeljo, dne 15. in 22. aprila 1956, prometno predava- nje v dvorani OK ZKS v Ptuju (predavatelj tov. Cič iz Mari- oora). Predavanje se prične ob 8. uri zjutraj. Za člane združenja udeležba obvezna, ljubitelji avto športa vabljaii. Od bor Iz Podgorc IZUD »Alojz Zuran^v v Pod- gorcih je pripravilo in izvedlo v nedeljo, 8. t. m. številnim gledalcem lepo presenečenje s spevoigro =»Naj bo stara al pa mlada'. Igralci so se resnično potrudili in tako pripomogli k lepemu uspehu prireditve. Gle- dalci so ob koncu izražali upa- nje, da bo društvo igro pono- vilo. Takega razvedrila so nam- reč že precej časa pogrešali. FR RAZGLAS ' Vojašiki obvezniki, ki se ču- tijo nespospobne za službo v JLA in bolujejo na bolezni ali poškodbah, ki vplivajo na spo- sobnost službe v JLA. se naj aseboo ja\'ljo do 25. aprila 1956 vojaškemu referentu pri Občin- 3)kem Ijoidskem odboru *Ptuj, so- tva štev. 19/'II., v svrho zdrav- ruškega pregleda. Prizadeti v ^x>dročju bivših občin Hajdina, Starše, Grajena, Rogoznica in Markovci naj se priglasijo svo- jemu kralevnemu uradu. Predsednik občinskega LO: Janko Vogrinec, L r. Šolstvo v oiiini Ormož Po združitvi vseh okoliških in delno tudi občin bivšega lju- tomerskega okraja z občino Ormož, je razen drugih proble- mov nastopilo tudi vprašanje šolstva. Trudijo se šolski odbori in sveti Obč. LO Ormož jim nudi vso možno moralno in fi- nančno pomoč. Vendar še ni izgledov, da bi lahko sami in v doglednem času to vprašanje povoljno rešili. Sedaj ima občina Ormož 8 osnovnih šol z 2057 učenci. Po- uk je razdeljen na 54 oddelkov v 47. učilnicah s samo 31 uči- telji. Pri vsaki šoli deluje tu- di kmetijsko-gospodarska šola, katero obiskuje skupno, v obeh letnikih, 330 učencev. Od teh je nekaj več kot polovica (56%) kmečkih deklet. Reden obisk se suče okrog 70—100%. Nižjo srednjo izobrazbo nu- dita 2 gimnaziji in to v Ormožu in Tomažu. Ormoško nižjo gim- nazijo obiskuje 293 učencev. V 8 oddelkih, učilnic je 6, učite- ljev oziroma profesorjev pa 11. Pri Tomažu je 6 učilnic s 6 od- delki in 201 učencem ter 6 uč- nih moči. Delujeta tudi 2 otroška vrtca. V Ormožu obiskuje vrtec 43, v Vinskem vrhu pa samo 15 pred- šolskih otrok. V vseh omenjenih šolah je vključenih 3437 učencev, kar je veliko število in seveda tudi breme za novo ormoško obči- no. To pa predvsem iz razloga, ker se nahaja večina osnovnih šol v neprimernem stanju. Pri- manjkuje učiteljev in učilnic. Največje težave ima šola na Kogu pri Središču V pretekli vojni je bilo šolsko poslopje popolnoma porušeno. Sedaj je pouk samo v eni primerni učil- nici, vsa ostala »šola« pa obsta ja iz lesene barake, ki že raz- pada. Ce pomislimo, da ima šolski okoliš Kog 220 šoloob- veznih otrok, je tako stanje nevzdržno. Tega se zaveda ob- čina in tudi OLO v Ptuju, ki bo tudi s svoje strani pomagal, da se zgradi še letos primemo šolsko poslopje. Velik problem je tudi osnov- na šola v Ivanjkovcih, ki jo obiskujeta 302 učenca. Zaradi pomanjkanja prostorov se na- haja ena učilnica izven šolske zgradbe in je bila ta preureje- na iz dveh stanovanjskih pro- storov Za reden pouk je popol- noma neprimerna, saj pride na enega učenca samo 0,78 kvm. prostora. Tako ni mogoče de- monstrirati niti osnovnih učiL ki so v elementarnem razredu nadvse važna. V splošnem so prav vse šole potrebne večjih ali manjših popravil ali dozidav. Manjka dvojna zasteklitev, stranišče je nehigienično, električna na peljava je dotrajala, položiti j-, treba nova tla, prikriti streh'- itd. Tudi učil primanjkuje, po- sebno sodobnih. Odobreni pro- računi za šole pa so sedaj še minimalni in zadostujejo komaj za najnujnejša popravila in za administracijo. Velike težave so tudi z učnim kadrom, katerega je premalo, na drugi strani pa še mnogo sedanjih učiteljev ni- ma primernih stanovanj in po- gojev za prehrano. Ce bi našteli vse probleme šolstva v ormoški občini, bi morali še marsikaj napisati Za rešitev teh b( potrebno še mnogo, ne samo finančnih sred- stev, temveč tudi razumevanja vseh odgovornih oblasti, pa tu- di sodelovanje vseh občanov, ki razumejo važnost pravilne vzgoje naše mladine. V Soferii šoferlefn Šoferji prvenstveno rabimo medsebojno pomoč in tovariško i^edenje eden do drugega. Ker je naš poklic tak, da smo ved- no na cesti, bi šoferji morali te stvari vedno imeti pred očmi. F*rvo, kar bi moralo biti v zave- sti vsakega šoferja je, da je pri- pravljen pomagati svojemu sta- novskemu tovarišu na cesti. Skoraj vsakemu šoferju se do- g-o4Tra«tii: P'esna im jrabatvna ela-rha. ?-i.no—24 0n Oddaja za tojsno — na valu 327,1 m (prenos iz Z^reba). Uspeli izlet esperantistov v nedeljo, 8. aprila, so ptujski esperantiisti odšli v Kidričevo na izlet, ki se ga je udeležilo nad 60 članov, članic in tečaj- nikov esiperantskih društev iz Maribora, Celja, Rogaške Slati- ne in Ptuja. Najbolj so bili za- stopani izredno aktivni Celjani, nato Mariborčani, dočim je bi- la v ptujski slcupini pretežno mladina, ki se je šele neda-vno vključila v tečaje. Zastopnik esiperantskega društva iz Roga- ške Slatine pa je prispel s ko- lesom. Po ogledu tovarne, kjer se je skupinam razlagal proces pro- izvodnje glinice in aluminija, je bila popoldne v restavraciji pro- sta zabava. v prijetnem ra'zpoložen.ju je hitro minil čas do odhoda vlaka v Ptuj. kamor je tudi odšla siku- pina Celjanov, da bi si ogledala na. 11?IJI ILADI SVET Zveza prijateljev mladine in Pedagoško društvo LR Slovenije že šesto leto izdaja poljudno znanstveno revijo za izvenšol- sko vzgojo Mladi svet. Izšle so že tri številke šestega letnika: 1-2 in 3. Revija obravnava vzgojna in družbena vprašanja povezana z družinskim življe- njem in odraža tisto veliko skrb, ki jo ima naša oblast z vzgojo mladih ljudi. S pridom jo lah- ko rabijo predvsem starši in vzgojitelji pa tudi vsa društv in orga-nizacije, ki se ukvarjajo z nego otroka in vzgojo sploh Revija je iz leta v leto bolj pe stra, saj prinaša članke, ki ob- ravnavajo življenje v družini \v. njen vpliv na vzgojo otroka, zdravstvena vprašanja, članke, ki govore o otrokovem razve- drilu in vplivu na razvoj njego- vih sposobnosti, filmu, gledali- šču in mladinski knjigi, vpraša- nja iz našega socialnega zako- nodajstva itd. Sodelujejo naši vidni družbeni in vzgojni delav- ci ter umetniki: Lidija Šentjurc, Miško Kranjec, Franc Pediček, Vlado Majhen, dr. Slava Luna- ček, Henrik Zdešar in dr. List izhaja desetkrat letno. Posa- mezna številka stane 35 din, let- na naročnina 350 din. Knjižnica Zveze prijateljev mladine Slovenije pripravlja tu- di nove knjige in priročnike s področja vzgoje. Letos bodo iz- šle: dr. Jože Potrč: Družina v socialistični družbi, dr. Žlebnik: Ljudje med seboj. H. del, H. Pu- har: Spolna vzgoja, F. Brenk: Vpliv filma na mladino, J. Bi- tenc: Glasbena vzgoja mladine. Cena posameznim knjigam je <»d 200 do 300 din. Naročajte revijo in knjige na naslov: Uprava »Mladi svet«, Ljubljana, Tomši- čeva ulica 9. Ptui, 13. aprila 1956 Sr**^oro(lnice in njih bodočnost Samorodnice vseh vrst in ti- pov, one, ki dajo beli in črni sok. se širijo navadno v dobi vinske konjukture. Dokler bo- do kupci vin zadovoljni z vsa- ko kislo alkoholno tekočino, ki je naravnemu žlahtnemu vinu podobna, se bodo širile samo- rodnice. Kakor hitro bodo pivci in kupci zahtevni, ko bo vina na pretek v vseh kleteh, bodo tudi samorodnice izginjale, kot so se razbohotile Kaj so pravzaprav »samorod- nice«. To ime so jim dali ta- krat, ko so razni trsničarji razpečevali to divjo trto, ki si- cer sama rodi — kot sama ro- di tudi žlahtna trta. Razlika je v tem, da nekatere samorodni- ce ne ugonablja trsna uš, pero- nospora, plesen, da rodijo brez cepljenja, brez škropljenja in žvepljanja. Pravilno bi te trte morali imenovati »hibrid« ali »križanka« dveh ali več divjih trt. Zakaj pa »hibrid«? Z imenom »hibrid« nazivamo vse one trte, ki so produkt križanja dveh ali več raznih trt. Namen tega kri- žanja je, dobiti novo sorto trte z gotovimi novimi lastnostmi. Po nastopu trsne iiši v evrop- skem vinogradništvu je nastala velika zmeda. Iskalo se je iz- hoda. Razni strokovnjaki in Laiki so vzgajali nove vrste trt in hoteli vzgojiti trto, ki bi bila oc^oma v vsem Delni uspeh je bil dosežen, vendar produkt grozda ni bil niti podoben prejšnjemu žlahtnemu vinu. Razumljivo, da so hibridna vi- na poleg posebnega priokusa imela gotove škodljive snovi za zdravje človeka. Zaradi cenejše obnove in nadaljnje proizvod- ni samorodničnih vin je bila stvar jako zapeljiva. Ker se sa- moro(iiična vina dajo dobro mešati z vini žlahtnih sort do gotove mere, posebno za slabe organoleptike, je bila komerci- alna plat ugodna. Sedaj pa prihajamo v obdob- je, ko se začenjajo proizvodni stroški hibridnih vin prilagajati stroškom za proizvodnjo žlaht- nih vin. Mnogi razmišljajo, kaj sedaj ukreniti s hibridnimi na- sadi Obnova in povečanje ob- stoječih nasadov je itak prepo- vedana in nastopa čas pregle- dov, ki bo dal gotov rezultat za kršilce. Vinske kleti še niso prazne. Cena žlahtnemu vinu počasi pada. Uvedena je taksa, ki je sicer nizka, vendar raz- burja samorodničarje. Skratka, samorodni nasadi nimajo bo- dočnosti O tem naj razmišljajo vsi samorodničarji! Ker se pa pojavljajo razna vprašanja glede definicije kaj so in katere vrste grozdja rod- nih trt spadajo med samorod- nice — hitaride divje trte, in ali tudi tiste franko-amerikanke oziroma ameriko-amerikanke, ki so cepljene na znane ameri- ške podlage. Prvo nam mora biti jasno to, da zanima zaščito ljudskega zdravja samo produkt, ki ga ljudje uživajo, v tem primeru vino. Ni važno to, ali je ta pro- dukt zrastel na trti z ali brez cepljenja. Koreninski sistem, podzemno deblo tu nista važna. Pridelan rizling na vlačenici (brez cepljenja) ali pa na cep- ljeni trti, daje lahko enako- vredno vino. Ravno tako daje samorodnica — hibrid enako vino ali trta ima cepljen pod- zemni del ali raste na lastnih koreninah. Kratko povedano, sok samorodnic daje samorod- nična hibridna vina. Slišimo razne izgovore, da ni jasno, katere sorte spadajo med samorodnice ali hibride. Zato nekaj o poznanih in morda ne- poznanih samorodnicah. Poznanih in opisanih je ka- kih 10.000 vrst, bo pa dovolj, če navedem le nekaj desetin teh, in sicer: Advance, Autu- chon, Agawam, Ariadne, Alma, Azemar, Aramon, Bluve, Black- Pearl, Black-Julv, Beltoh, Bar- mes, Brandt, Bachus, Baro, Ca- nada, Concord, Cyuthiana, Cu- ningham, Clinton (klinton Clampin glabre, Dyer, Delawc! re (rdeča in bela), Dvaniana, Elvira, Gros Colman, Gamay- Coderc 3103 in Oberlin 595 (v Halozah), Harwod, Huntigton, Herman, Herbemont, Hutchison, Isabela, Jacguez dAurelle, York Madeira, Lenasqua, Labrisca, Marion, Novo Mexikana, Noah (šmarnica), Secretary, Saint, Sauverur, Tavlor, Transparent, Uhland, Viale, Črna baka 405 in druge. V naštetih samorodnicah — hibridih bi lahko našel vsak samorodničar svojo negovalko, da ne bo ugibanja ali je, ali ni prava. Franc Novak V nedeljo 15. aprila t. I. izlet v Dornavo in na Pesnico ter Moškanjce štab za proslavo X. obletni- ce Mladinskih delovnih brigad ptujske občine vabi vse briga- dirje ptujskih brigad, mladino iz ptujskega okraja ter ostalo prebivalstvo, naj se udeleži izleta na gradilišče Pesnice kjer so leta 1946-1947 delale mladinske delovne brigade. Zbirališče vseh udeležencev izleta na gradilišče Pesnice— Dornava bo v Moškanjcih na letališču ob 12. uri, od koder bo skupen odhod v Dornavo, kjer so bivale ^jfflJsdinsJte bri- gade in na Pesnico, kjer je bi- lo njihovo delovišče. Po izletu v Dornavo in na Pesnico se bomo vrnili na le- tališče, kjer bo Aeroklub Ptuj izvedel zanimiv program z nad- letanji, skokom padalca in dru- gim. Torej, v nedeljo 15. aprila 1956 ob 12. uri na svidenje v Moškanjcih na letališču. Štab za proslavo X. obletnice MDB ptu j sl^ _ot>Qiee____ i^e^^reča ne počiva Jakoba Zeraka iz Cermožiš 72 je udaril neznanec s kolom po glavi J Jože Zabavnik iz Bre- brovnika 49 je padel z lestve pri skednju in si poškodoval levico; Franc Hojnik iz Dorna- vo 6 se je z gorečim benzinom popekel po obrazu in rokah; Štefko Grmišič iz Krčevine 45 je poškodoval goseničar po gla- vi in prsih; Janezku Topolovcu iz Vel. Varnice 11 se je zapičilo v glavo koničasto orodje, ki je padlo z omare; Ivanka Planjšek iz Sp. Hajdine 154 je padla s kolesom in si poškodovala levo roko; Franc Plohi iz Ptuja si je pri sekanju drv odsekal palec levice; Ciril Matjašič iz Zabovc 86 si je pri igri s samokresom ostrelil roko in glavo; Ljudmilo Cigula iz Dornave 2 je nekdo ranil z vilami po glavi m roki; Franc Lah iz Šikol 76 je padel v šoli po stopnicah in si poškodo- val desno koleno; Liza Meglic iz Budine 31 je padla po stop- nicah in si poškodovala desno ramo; Jože Paviinič iz Rucmanc 54 je dobil pri kresu strel v no- go; Maks Sakelšek iz Stanošine 28 je padel po cesti in si po- škodoval levo nogo; , Francku Mahoriču iz Svetine 16 so nogo poškodovala drva, ki so se po- drla nanj; Ivan Merkuš iz Spuhlje 140 je padel s kolesom in si poškodoval glavo. Ivan Mihorič iz Malega Bre- brovnika 55 je padel s kamiona in obležal s poškodbami; Roza Satler, Starše 26, je padla na vrtu in si poškodovala desno no- go; Mihael Kokol s Ptujske go- re 13 si je pri delu v tovarni poškodoval desnico; Franc Rito- nja s Ptujske gore 30 je padel po stopnicah in si poškodoval levico; Stanko Lah, Vitan 24, se je pri sekanju mladolesa vse- kal v levico; mali Stanko Vrabl iz Budine 55 si je s kamnom zmečkal 2 prsta desne roke; Stanka Grandošek iz Placarja 61 je nekdo zabodel v levo stran telesa; mala Danica Vidovič iz Budine 58 se je pri padcu na- bodla na kol; mali Anton Pin- tarič s Turškega vrha 8 je padel s klopi in si poškodval levico; mali Franc Murat iz Pušenc 15 je padel pri igri in si poi:kodo- val desno nogo; mali Franc Ko- ciper iz Malega Brebrovnika 36 je padel pri igri in si poškodo- val levo nogo. Imenovanim, ki so se zdravili oziroma se še zdravijo v ptuj- ski bolnišnici, želimo čimprejš- nje okrevanje. 4 TEDNE STAR TELICEK S TREMI LEVIMI FRFiDNJIMI NOGAMI V PTUJU V torek, 10. aprila t. 1., je bil zaklan v ptujski klavnici štiri tedne star teliček-spaček, ki ga je vzredil Jože Kranj c iz Gra- dišča pri Leskovcu. Zadnji nogi je imel teliček normalni, dočim je imel od leve pohabljene prednje noge zrasli še dve skupaj zarasli prednji n:>gi, ki sta .se ločili komaj nad parklji, ki so bili normalno raz- viti. Na te tri noge teliček ni mogel stopiti. Teži se je vdala tudi normalna prednja desna noga, zato se je teliček v hlevu dvigal na levo prednjo trojno nogo le do kolena in si po njem pomagal naprej. Jedel je rad, bil svojevrstno živahen in se je tudi normalno zredil, da ga je odkupilo ptujsko podietie »Mes- nina« in zaklalo kot druga te- leta njemu enake starosti in teže. Kmetijsko gospodarstvo Dor- nava sprejme takoj v službo delavca, ki zna dobro molzti Itrave. — Služba je stalna, za- želeno je. da bi imel enoletno živinorejsiko šolo. Turistično in olepševalm) društvo v Ptuju organizira za praznik delovnega ljudstva 1. maj skupinski tridnevni izlet v PORTOROŽ z udobnim turi- stičnim avtopulmanom, in sicer preko Celja, Ljubljane in Po- stojne. V Postojni ogled svetov- no znane postojnske jame. Ce- lotni pension s orenočiščem je zagotovljen v najlepšem Palace- hotelu, ki vam bo nudil za časa bivanja na morju dobro in za- dostno hrano, preskrbljeno bo za dobro istrsko \ano po zmer- nih cenah, v nočnem baru s po- gledom na morje pa bo igral prvovrstni jazz-orkester. Z avto- busi bo možen ogled primorskih mest Koper, Piran, Izola, Fiesa, Lipica in drugih krajev. Cena izleta je 5970 din. V ce- ni izleta^ je vračunan prevoz z udobnim' turističnim avtobusom v obe smeri, 2 kompletna pen- siona v Portorožu, kosilo v Po- stojni, večerja v Trojanah ter vstop v Postojn.?ko jamo. Odhod iz Ptuja bo v nedeljo, 29. aprila, ob 3.30, s povratkom v torek, 2. maja, približno ob 23. uri. Prijave se sprejemajo do za- ključnega števila udeležencev, a najdalje do ponedeljka, dne 23. aprila 1956, pri Turistično- olepševalnem društva v Ptuju, Krempijeva ulica 2 — in pri PUTNIK - SLOVENIJA, poslo- valnica Ptuj, Kvedrov trg 1. Ptujtanke in Ptujčani! Večina prebivalcev Ptuja se za^-eda. v kakšnem pomemb- nem 7godo\'in>5,kem in kultur- nem mestu živi. Vemo pa tudi, da spada med največje po- manjkljivosti našega mesta so- liden hotel, kjer bi dobili do- mači in tuji turisti primerno prenočišče. Sedanja prenočišča ne odgovarjajo najbolj svojemu namenu, razen tega pa jih tu- di ni dovolj. Zato poziva Turistično in Olepševalno društvo v Ptuju vse Ptujčanke in Ptujčane, ki imajo primerne sobe, da jih od- dajo v času bližajoče se turi- stične sezone turistom. S tem boste pomagali dvigniti turi- zem v našem mestu, katerega si bo lahko posebno v času go- spodarske razstave ogledalo še več tujcev. Ljudski odbor ob- čine je sklenil, da tako oddanih sob ne ob obdavčil, niti ne bodo staraovalci v nevarnosti, da bi jim sobe odv2ieli. Upamo, da bo naletel ta po- ziv na ugoden odziv. Sobe lahko oddate za različno obdobje (ne- kaj dni, štirinajst dni ali pa tu- di za mesec). Prijave za sobe sprejema Put- mk. v Ptuju takoj. Turistično In Olepševalno društvo v Ptuju TURISTIČNO IN OLEPŠEVALNO DRUŠTVO PTUJ je tekom leta 1955 prejelo mno- go kritike in lepih pobud od prebivalstva. Da bi postal Ptuj prijetno mesto domačinom, go- stom in drugod pa ostal v le- pem spominu, je nujno potreb- no, da bo v bodoče naše vede- nje kultii^-nejše in naši odnc:"' do javne imovine vestnejši. Tovarna glinice in aluminija , Boris Kidrič" KIDRIČEVO sprejema dnevno prošnfe za sprejem v službo kakor tudi osebne intervencije glede službe. Sporoča- mo, da bo podjetje sprejemalo delovno silo le potom Posredovalnice za delo oziroma po razpisu v dnevnem časopisju. V bodoče podjetje ne bo več odgovarjalo vsakemu posamezniku na njegovo vlogo glede za- poslitve. TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIC< — KIDRIČEVO OBVESTILO Vsi davčni zavezanci iz pod- ročja Občinsltcea i-^jH-keon ' bora Ptuj se obveščajo, da j zadnji rok za prijavo taks r vprežna vozila, vprežno živi pse, proizvajalna sredstva ' hibridno trto 20. april 1956. Taksni zavezanec, ki ne bi d prijave ali ne bi dal točnih p'^' datkov v prijavi o svojem prc moženju zgoraj naštetih taksni predmetov do določenega ro'- bo plačal razen redne takse " polovico redne takse kot zviša no takso. Vse, ki imajo taksam zave zane predmete, pa še niso teh prijavili, pozivamo, da to nemu- doma store, a najpozneje do 20. aprila 1956. Prijave (tisko- vine) se dobijo pri Občinsken-' ljudskem odboru Ptuj ter n Krajevnih uradih Hajdina, .Stnr še. Grajena, Rogoznica in Mar- kovci. Izpolnjene prijave se oddajo pri Občinskem ljudskem odboru — Upravi za dohodke — Ptuj. Zadnji rok 20. april 1956. Občinski ljudski odbor Ptuj Uprava za dohodke Zaključek kmetijsko gospodarske šole Ptuj 6. tega meseca je končala kmetijsko-gospodarska šola Ptuj redni pouk. Šolo je absolviralo 13 učenk II. letnika te šole z najboljšim uspehom Učenke so si pridobile tako teoretično kot praktično znanje. Ob koncu so si učenke pogu.'- dale obrat »Mlekarne« Ptuj, Vet. zavod v Ptuju in pa Za- družno vinsko podjetje »Vinar- ska« Ptuj. Z zanimanjem so sledile razlaganju predavate- ljev. Učenke so bile zelo zado- voljne, saj so si pri ogledu raz- širile svoj horizont. Povrhu te- ga So si ogledale tudi še muzej t. j. arheološki del, del muzeja na gradu in pa muzej NOB. Za zaključek so učenke pri- pravile tudi majhno razstavo, in to kuharsko razstavo in raz- stavo ročnih del, popoldne 8. 4. 1956 pa je bila v šolskih pro- storih šole Ptuj proslava, pove- zana z razdelitvijo spričeval in pohval najboljšim učenkam. Tako je uspešno končal šolo zopet en letnik za naše kmetij- stvo važne kmetijsko nadalje- valne šole, saj bp gotovo vsem absolventom koristilo znanje pridobljeno v šoli pri njihovem vsakdanjem praktičnem delu. 1. Z..E. PUTNIK PTUJ PRIREJA 1. MAJA tridnevni avtobusni izlet NA PLITVICKA JEZERA preko Varaždina, Zagreba, Kar- lov ca in Slunja. Nato do Cri- kvenice, kjer bo ogled medna- rodnih AVTO-MOTO DIRK. — Prevoz v Silo na otoku Krku z motorno ladjo. Nadalje prel?o Crikvenice, Kraljeviče, Bakra, Suiaka in Reke v Opatijo. Tu- kaj prosto. Naslednji dan po- vratek preko Postojne (ogled jame) in Ljubljane v Ptuj. — Odhod 30. aprila ob 6. uri. Po- vratek 2. maja ob ca. 23. uri. Cena izleta 6200 dim. Prijave se sprejemajo do 23. aprila 1956. Javni nastopi učencev Glasbene šole v Ptuju v dneh 16., 17. in 18. aprila, vsakokrat ob 19. uri, bo prire- dila Glasbena šola v Ptuju tri javne nastope svojih učencev. Vsega skupaj bo nastopilo 35 učencev klavirskega oddelka, 31 učencev violinskega oddel- ka, 4 klarinetisti, 3 učenci od- delka za trobila, 3 violončelisti in 2 kontrabasista. Poleg tega bo nastopil pevski zbor cici- bančkov, ki ga vodi Ela Srol, s pionirskim orkestrom pod vod- stvom Emerika Senčarja. Na- dalje nastopita Pionirski pev- ski zbor in Mladinski pevski zbor, ki ju vodi Fran j o Petek, ter Mladinski orkester, ki ga vodi Drago Hasl. Vljudno ste vabljeni vsi, ki se zanimate za napredek naše mladine na glasbenem področ- ju. Programe, ki veljajo kot vstopnice, dobite v pisarni Glasbene šole. V okviru prireditev Društva prijatlejev mladine so v Ormo- žu odigrali pionirji ormioške ob- čine moštveno tekmovanje. V ■skupini pionirjev starosti od 11 do 15 let so zmagali pionirji iz Kcga, ki so vse nasprotnike premagali s 5:1. Skupno so na- brali 15 točk. II. mesto je za- sedlo moštvo Miklavž z 8 in pol točkami, III. mesto gim;nazija Ormož 7 in IV. mesto Ivanj- kovci 5 in pol točk. Ostale sku- pine niso imele rivala, in to: pionirke nad 11 let Ivanjkovci, pionirke do U let Hardek in '.Pionirji do 11 let starosti Har- dek. Organizatorji prireditve so slabo sprejeli mlade goste, ki so morali igrati v hladni o.sbi, mnogi z nepregeldnimi šahov- nicami. Tekmovanje je potekalo v športnem in tovariškem duhu, celo predstavljanje pred igro je bilo opaziti. V nedeljo, 15. t. m., pa se bo- do pionirji pomerili v Ptuju v Sindikalnem domu železničar- jev, in to v okrajnem merilu. Na brzopoteznem turnirju SD Ptuj za april je zmagal Bohak z 11 točkami, 2. ing. Zalaznik 10, 3. Pešl 9 in pol, 4. Rudolf 8 in pol. 5. Maurič 7 in pol, 6.-7. Berden in Kovač po 7 točk itd. NA PTUJSKEM TRGU V sredo, 11. aprila 1956 (za kilogram, liter ali komad) Cebulček 400, čebula 70, lu- ščeni fižol 100, luščeni grah 80 do 100, hren 80, krompir 15. pe- teršilj 60, rdeča nesa 30, redkev 20, por 40, špinača 140, koren- ček 40, koruza 35, pšenica 40, oves 50, proso 40, koruzna moka 40, koruzni zdrob 60, surovo maslo 400 zaseka 300, mleko 28, smet;ana 120, sir 40 do 80, koko- ši 400, jabolka 35, jajca 11, ki- sla repa 30, kislo zelje 25 do 40, radič 150. motovileč 200 do 300, regrat 150. MESTNI KINO PTUJ predvaja v dneh od 13. do 15. aprila jugoslovanski barvni film »BURMA« in v dneh od 17. do 19. aprila italijanski fikn »POT UPANJA«. ★ obvešča cenjene kinoahiskoval- ce, da bodo od 7. aprila t. 1. dalje kino predstave ob 18,30 in 20.30. Obiskovalci lahko rezervirajo kino vstopnice zjutraj od 8. do 8.30 tudi telefonično. Blagajna je odprta od 8.30 do 9.30 in popoldne od 17. do 20.30, ob nedeljah pa od 10. do U. ure, popoldne pa od 15. do 20.30. Za nedeljo se sprejemajo te- lefoničina naročila od 9,30 do 10. ure. Vse telefonično rezervirane v-stc^nice morajo biti odnesene do 18. ure. Uprava Mestnega kina Ptuj