lahko suvereno odločali tudi na tem pomembnem področju, bi morali bolj poznati mehanizme mednarodne menjave in nasploh ekonomske odnose s tujino,”" je dejala Tomšičeva. Seveda je beseda tekla tudi o družbenopolitični aktivnosti delavk, o njihovem delu v samoupravnih organih, obremenjenosti na delovnem mestu in doma, delovanju v krajevni skupnosti itd. Na tem področju je ne samo v Iskri, marveč v vsej Beli krajini v zadnjih letih opazen velik napredek: vedno več je delovnih, zavestnih samoupravljali^ tudi na vasi se ti odnosi z višjim standardom in uvajanjem mehanizacije, ki v precejšnji meri raztreme-njuje ženske najtežjega dela, hitro izboljšujejo; seveda pa celotno družbo prav tu čaka še precej dela. A. B. Dobri obeti za lanšpreško kapelo V njej naj bi bil čebelarski muzej za vso Dolenjsko — Spomin na Petra Pavla Glavarja V soboto so se na poziv čebelarskega društva in krajevne skupnosti Mirna sestali vsi zainteresirani za adaptacijo zgodovinske kapele v Lanšpežu, ki jo jfe zgradil nestor dolenjskega čebelarstva Peter Pavel Glavar. Navzoči so se najprej seznanili z elaboratom, ki predvideva adaptacijo v dveh fazah, in sicer bi v prvi fazi kapelo zaščitili pied nadaljnjim propadanjem, v drugi pa bi opravili najnujnejšo notranjo ureditev. Po prednačrtu bo adaptacija stala 1,2 milijona dinarjev. Za zagotovitev denarja pa bo potrebno še veliko naporov vseh udeležencev. Predstavnik Medeksa je potrdil, da je Med ek s zainteresiran za obnovo kapele in da bo gotovo sodeloval z ustrezno denarno pomočjo, kar so zagotovili' še nekateri predstavniki delovnih in drugih organizacij ter skupnosti. Zveza čebelarskih društev Slovenije je pred kratkim obljubila, da bo prevzela notranjo ureditev kapele, saj ima v svoji bogati zbirki še dovolj nerazstavljenih eksponatov, za katere je potrebno najti ustrezen prostor, kar bi tan-špreška kapela gotovo bila, saj bo v njej čebelarski muzej za področje cele Dolenjske. Na koncu sestanka je bil ustanovljen gradbeni odbor, izpopolnjen pa je bil tudi pripravljalni odbor za obnovo lanšpreške kapele, saj sc je izkazalo, da prejšnji šteje premalo članov. l PODBOJ Ob koncu ledna ae obeta deloma sončno vreme s krajevnimi plohami ▼ popoldanskih urah- V"-27~\1612 Leto XXXI ‘C VC MESTO četrtek, 3. julija 1980 '■ ;i c' list odlikovan i redom : 7 ’ SAfiOD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416- 2242 NAŠIM ZVEZNA PRIZNANJA SAMOUPRAVLJALCEV 27. junija so v Beogradu ob 30-letnici samoupravljanja slovesno podelili zvezne plakete s priznanji za uspešno samoupravljanje. Med petimi slovenskimi klubi sta visoko priznanje dobila novomeški in sevniški klub samoupravljalcev. Plaketo kluba samoupravljalcev je prejel tudi Janez Picek, družbeni pravobranilec samoupravljanja za občini Kočevje in Ribnica. V imenu Novomeščanov se je podelitve v Beogradu udeležila tudi Dragica Galič, tajnica kluba samoupravljalcev v Novem mestu. ********** |Na dan borca dan Iskre llužemberku kamen za novo — Govornik bo „ SaneDofenc * . ★ praznuje * obstoja, zato { Iskre praznovali * bo na prosla- J predsedstva CK * Dolanc, za tem pa bo £ in tovariško * JOlOOO-članski * * ■e bo na proslavo $ kofcktha. Prireditelji* a* bo prišlo okrog 8000 £ pričakujejo pa tudi * '°č domačinov in okoli- * Iskre bodo letos* ertju stabilizacij enostavno, vendar vse-* polno. 2e zjutraj ob * to® polaganje temeljnega* M noro tovarno eno in * keramičnih konden-* Ta tzdeiek je namreč * oblika keramične-* ki ga proizva- * Iskri. Na-* okrog 25 starih * - «i bo Ni Loki * SaTOontri govornik bo * fce&tva CK ZKJ Stane J Nato bo kulturni pro- * U so ga pripravili« mladinci ■ prosvetno* Izvajati bodo secital + bosta * ★ * bodo J pri-* članom * se bodo ude- * Žužemberka, * tli svoj * 13. julij, v J * Wa * Laščah* P”* partizanska* * rifli iz Duge * te* ir skupnostjo * tudi ne- *• že kar J Proslavljajo dan ★ * Zuitmbeičani. Po £ V NEDELJO V ARTIČAH. Ob zaključku republiške revije pihalnih orkestrov in bobnarskih skupin je izvajalcem, organizatoijem in občinstvu spregovoril podpredsednik skupščine SRS Jože Globačnik. (Foto: Jožica Teppey) Več kot samo zunanji blišč Na tradicionalni reviji pihalnih godb se je v Artičah v nedeljo zbralo otoli 3.000 obiskovalcev — Govornik Jože Globačnik, podpredsednik republiške skupščine Petemu praznku krajevne skupnosti Artiče so dali tokrat novo obeležje prispevki občanov za prvo krajevno etnografsko razstavo, za razstavo cvetja in za lovsko razstavo. Kulturne prireditve so se vistile ves teden in v mnogočem obogatile življenje krajanov, ki so tudi letos povabili medse godbenke, majorete in bobnarje iz vse Slove nije. Povabilu na ravijo so se odzvali pihalni orkestri iz Novega mesta, Liboj, Slovenske Bistrice, Prebolda, Metlike, Senovega, Maribora, Krške- bo obiskovalce zabaval ★ Varli pludnjL J F. KOTAR ★ Gozdarsko slavje v Kostanjevici iz 9 občin 3(Hetnice obstoja gospodarstva Brežice, sgPoupiavljanja in sto-Smananega gozdarskega It ™ območju se tedna zbralo v članov kolektiva in 3(. We*> devetih občin, v ** ***dno gospodarska “b&toja je bila to Nožnctl za srečanje 50 13*^ a. katerega delavci delavcev tud. 25. junija je bila v domu JLA v Brežicah odprta četrta regijska razstava pionirske in mladinske fotografije pod naslovom »Mladi fotografirajo 80”. Razstavije-rih je bilo kar okoli 200 fotografij, kar izpričuje veliko zanimanje mladih za fotografiranje. Na siki: prvonagrajenec (med pioniiji) Blaž Geijevič. ga, Trebnjega in Proseka pri Trstu. Prišla je tudi mladinska godba iz Logatca, z majoretami in bobnarji, katerim so se v programu pridružili bobnarji iz Artič. Največ občinstva se je zgrnilo v Artiče popoldne, kjer so z zanimanjem spremljali sprevod cvetja in glasbe, v katerem so krajani pokazali izredno iznajdljivost, medsebojno povezanost in pripravljenost za sodelovanje v skupnih manifestacijah, v prikazu živahnega utripa vasi v tej krajevni skupnosti. Pri organizaciji svojega praznika Artičani nikoli ne odpovedo. Ves teden so gostoljubno sprejemali gostujoče pevce, folklorne skipine in druge udeležence njihovih poletnih prireditev, ki jih združujejo s krajevnim praznikom v spomin na vračanje izgnanc< v, z 28. junijem. Prav zaradi izredne prizadevnosti, dobre organizacije in gostoljubnosti sta Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Združenje pihalnih orkestrov izbrala Artiče za letošnjo revija Zavzetost krajanov, njihovo enotnost in njihov delež pri širjenju kulture med občani je pohvalil tudi Jože Globačnik na zaključni slovesnosti v nedeljo popoldne. Krajani opravijo vse delo brezplačno, brez nagrad. Te prireditve povezujejo posameznike in vasi med seboj, v veliko zadoš&nje pa jim je tudi razumevanje delovnih kolektivov in pomoč republiških kulturnih inštitucij. J. TEPPEY SREČANJE : KOMUNISTOV • • V počastitev dneva borca in j 60-letnice vukovarskega kongre-: sa Komunistične partije Jugo-; slavije bo danes ob 15. uri v • Kometu občinska konferenca Zveze komunistov Metlika pripravila tradicionalno srečanje članov Zveze komunistov, ki imajo letos 30 in več let partijskega staža. Govoril bo { sekretar MS ZKS za Dolenjsko S Lojze Sterk. GOST IZ BOLGARIJE V okviru sodelovanja med ZKJ IN KP Bolgarije je 26. junija v Novem mestu predaval o »Razvoju socialistične demokracije” Živko Milanov iz Bolgarije. Političnemu a ktivu občine je razložil centralistični tip vodenja države in družbeno političnega življenja in nakazal razvojne tendence, ki se sicer, počasi uveljavljajo v Bolgariji zlasti po sprejetju ustave v letu 1971. Gost je odgovarjal tudi na tštevilna konkretna vprašanja, na koncu predavanja pa mu je predsednica komisije za mednarodne odnose Ljiljana Milenkovič izročila v spominski dar Kardeljevo knjigo o samoupravljanju. Z znanjem v praktične bitke O idejnopolitičnem usposabljaniu dolenjskih komunistov so govorili na seii MŠS - Kljub osipu so podatki spodbudni — Usposabljanje ni bližnjica do pisarn tozdih. Na jc tokrat zavest, da v*”.™ da letošnji od lanskih, nzvoju in nalogah -ti »rm,„.a ,va je na slovc- Pttdsednik komiteja IfcZT® ® PKdaistvo SRS inž. * i«. -i** da je treba v razvijati posluh za ia^!*P°vno orEaniziranost, J'*' organ izira- R^ ° vključevanje lii * E°zdovi- frav zdaj J?**®** DO f”*?* Podjetniškega ■ TOK brcz odvisnosti. * Pokazal tudi odgo- £ *» *««o p” P,anira- «N> be»v, o obdobje, ■ °entoviti dodatne ~“°nnc * redčenjem ^ novih obmo-■""estiranjem v Le idejno trdni, po marksistični teoriji široko razgledani komunisti so lahko uspešni v praktičnih bitkah za splošni napredek tukajšnje družbene stvarnosti. Idejna nepismenost namreč kaj hitro privede celo do spretnega spletkarjenja s komunisti, pomanjkanje znanja je zlasti očitno v tistih okoljih, kjer se zadovoljujejo zgolj s sedenjem na neustvaijalnih sestankih osnovnih organizacij, pravo torišče delovanja komunistov pa zanemarjajo. ponekod se dogaja, da komunisti, ki so končali politično šolo, silijo k na videz večvrednim pisarniškim poslom. D. RUSTJA Da bi bilo takih zablod čim manj, je ena od važnih nalog komunistov sprotna skrb za idejnopolitično usposabljanje. Kako je slednje potekalo v zadnji izobraževalni sezoni na Dolenjskem, o tem so člani sveta Medobčinskega študijskega središča govorili na seji 26. junija v Straškem Novolesu, kjer so sc o težavah, ki spremljajo tako usposabljanje, pogovarjali tudi s komunisti tamkajšnje osnovne organizacije delovne skupnosti skupnih služb. Številčni podatki o idejnopolitičnem usposabljanju dolenjskih komunistov kažejo, da jc v osnovnih organizacijah dokajšnje zanimanje za idejno osveščanje članov. Poleg samostojnega usposabljanja (ki je težko preverljivo) in t. i. študijskih sestankov je bilo pedagoško usmerjenega usposabljanja v okviru MŠS (šlo je za različne seminarje, občinsko politično šoki, dopisno šolo marksizma) deležnih 607 komunistov. Četudi je bil pri posameznih oblikah usposabljanja zabeležen precejšen odstotek osipa, kar gre zvečine na račun nedoslednega kadrovanja, drži, da je usposabljanje doseglo osnovni smoter, to pa je: z znanjem komuniste usposobiti za tvorno politično delovanje. Tudi vnaprej bo^treba idejnopolitičnemu usposabljanju posvečati veliko pozornost; za to seveda ne bo zadolženo le MŠS, ki bo skušalo različne seminarje približati tozdom, za tovrstno usposabljanje se morajo še bolj brigati v osnovnih organizacijah. Komunistom, ki odhajajo na daljše izobraževanje, pa-mora biti jasno, da je moč pridobljeno znanje udejaniti v neposrednih delovnih okoljih, kajti „SENTJERNEJSKA“ ZA ZAČETEK - Pesem .Sentjernejska" je postala nekakšna himna osrednje prireditve srečanja oktetov v Sentjenuju. Kot vselej jo je tudi v soboto, 28. junija, uvodoma zapel Sentjemejski oktet. Več o tradicionalnem siečanju pišemo na kulturni strani. (Foto: I. Zoran) Deset let pobratenja i Wagno Metlika: navzoča tudi delegacija občine Ronchi Slovesnosti ob 10-letnici pobratenja občine Metlika z avstrijsko Wagno - bile so v soboto in nedeljo v Metliki - se je uii-leži tudi avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Walther Lichem, ki je pnšel na sobotno akademijo; ob tej priložnosti je avstrijski konzul metliški kulturni skupnosti izročil knjižno dailo. Poleg delegacije iz Wagne je prišlo v Metlico tudi zastopstvo italijanske občine Ronchi, ki je tudi že več kot deset let pobratena z Metlika Na nedeljskem slavnostnem zboru dele- facij treh občin so govorili tudi trije upani, ki so poudarili pomen tega dolgoletnega in plodnega sodelo- vanja za razvijanje in utrjevanje dobrih odnosov med sosednjimi državami, za zbliževanje in razumevanje med ljudmi. O nadaljnjem sodelovanju je med drugim tekla beseda tudi v pogovorih delegacije lomunistov iz Ronchi-ja in Metlike; gostje iz Italije so obiskali tudi največjo metliško delovno organizacijo Beti in se pogovarjali s tamkajšnjim: komunisti. Dvodnevni obisk so gostje Iz Avstrije in Italije sklenli z ogledam sodobne šole „Inž. Janeza Marentiča” v Podzemlju, krajevni skupnosti, ki je prav ta dan prvič praznovala svoj praznik. A. B. Velik prispevek žensk Vida Tomšič v semiški Iskri — Delavci naj odločajo tudi o ekonomskih odnosih s tujino Prejšnjo sredo je semiško Iskro obiskala članica predsedstva SRS Vida Tomšič. Na daljšem pogovoru s predstavnici Iskre in črnomaljske občine so jo seznanili z gospodarskim položajem te belokranjske občine nasploh, še posebej pa z uspehi in težavami semiške Iskre, naj večje delovne organizacije v črnomaljski občini Tomšičeva se je še posebej zanimala, kako se se miška delovna DOBRODOŠLICA - V Semiču so Vido Tomšič najprej pozdravili in ji izrekli dobrodošlico pioniiji tamkajšnje šole. organizacija vključuje v mednarodno delitev dela, kakšen je vpliv delavcev semiške Iskre na izvozno usmeritev v okviru celotne Iskre in še posebej znotraj semiške delovne organizacije. „Da bi delavci res ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Št. 27 (1612) 3. DOLENJSKI LIST COCfiCOL^pLEASe. Ameriški predsednik Jim-my Carter se je vrnil v Belo hišo in odmevi na njegovo e vropsko turnejo, med katero je obiskal tudi Jugoslavijo, so domala povsod ugodni Če se v tem trenutku omejimo zgolj na jugoslo-v ansko-ameriško etapo njegove poti, je mogoče brez pridržka reči, da je več kot izpolnila pričakovanja. Pre-v laduje prepričanje, da dvostranski odnosi še nikoli niso bili tako dobri in da je sklepni dokument, podpisan ob koncu Carterjevega obiska v Jugoslaviji, najboljša listina, kar sta jih sklenili dve državi Ugodni odmevi Carterjevega obiska pri nas Jugoslavija in njena politika ter predsednik Tito, kot tvorec obojega sta z ameriške strani dobili izjemno oceno ter bili deležni neprikritega spoštovanja in nedeljene podpore. Združene države Amerike jemljejo Jugoslavijo tako, kakršna je, neuvrščeno, samoupravno in socialistično in so jo voljne podpirati pri vseh osnovnih v idikih-ozemeljski celovitosti, samostojnosti, pravici do lastnega razvoja ter dosledno spoštovati pravico do ne-v mešavanja v notranje odnose. A tudi kar zadeva širše vidike Carterjeve turneje prevladuje mnenje, da je bila koristna. Predsednik Carter je v Beogradu izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene pristati na začasne aranžmaje pri umiku sovjetskih enot iz Afganistana Moskva je ta predlog sicer zelo hitro zavrnila in tjavila, da bo ustavila delen umik svojih enot iz te države, vendar pa so opazovalci mnenja, da se je v ozračju vendarle nekaj spremenilo na bolje in da ima popuščanje napetosti sedaj nekaj več možnosti Medtem je prispel v Sovjetsko zvezo na uradni obisk tudi zahodnonemški kancler Schmidt To je prvi obisk Sovjetski zvezi na taki ravni po vdoru sovjetskih enot v Afganistan in hkrati dogodek, od katerega si tako Zahod kot Vz hod kljub ohladitvi odnosov vendarle nekaj obetata. IRAN: ZAROTA IN ODSTOP? V Iranu vre: to je. najkrajša možna ocena dogajanj v tej državi, ki je sicer dobila parlament in predsednika, ki pa se še vedno ne more umiriti v svoji revolucionarni napetosti Težava je verjetno v tem, ker si različni vplivni posamezniki in politične skupine različno razlagajo, kaj je to revolucija in predvsem, kakšna naj bi bila v posebnih iranskih razmerah. Iranski predsednik Bani Sadr je ponudil svoj odstop v erskemu voditelju Homeiniju, ki bi ga lahko ta objavil tisti trenutek, ko bi ocenil, da je predsednik zašel z revolucionarne poti Hkrati se širijo glasovi o nekakšni zaroti, ki naj bi jo pripravljali nasprotniki revolucije Zato so v državi uvedli še dodatne ostre varnostne ukrepe ter prijeli več ljudi S teheranske univerze so odstranili okoli 70 profesorjev, študentov in uradnikov, okoli 500 pa so jih postavili na cesto v ključnem ministrstvu za nafto. Obtožujejo jih, da so sodelovali z nekdanjo ša ho-v o tajno policijo in pripravljali prevrat V z adnjih nekaj dneh so usmrtili več deset ljudi, obtoženih, da so se ukvarjali s kriminalom, toda nekateri med njimi tudi s „proti-državno dejavnostjo ”. Medtem pa je usoda ameriških talcev še vedno negotova in nihče ne zna povedati niti tega, kaj se bo zgodilo z njimi, ali bodo sojeni ali ne JANEZ ČUČEK VIETNAMSKI NAPADI NA TAJSKEM - Ta taniti vasica na meji s Kambodžo je v zadnjih nekaj dneh občutil, km pomenijo gnnate m bombe: vietnamske enote, ki so zaaedovale oddelke kampučijskih partizanov, so namreč izstrelile več salv na to in na nekatere druge tajske vasi, kar je v Bangkoku sprožlo ostie proteste. Več vaščanov je bio ranjenih, tajska vojska pa je v obmejne predele takoi nnslala nkremtev. ki bi zavrnila morebitne ponovne vietnamske napade na tajsko ozemlje. Na sliki: takoj poslala okrepitev, Id bi zavrnila morebitne ponovne vietnamske napade i tajski vojski pri vasici na tajsko-kampučijdti meji. (Tekfoto: UPI) Zmaličeni odnosi na tržišču Pri obvladovanju cen smo neučinkoviti, ker s ..kartelskimi dogovori" izločamo konkurenco, proizvajalci pa z njimi branijo svoj" monopole in pridobljene pravice V letošnjem prvem polletju so cene naraščale skoraj z enako nagico kot lani. Stopnja inflacije znaša v Sloveniji nad 24 odstotkov, kar pomeni, da osnovnih žarišč inflacije še nismo začeli uspešno odpravljati. Bistveno odstopamo od dogovorjenih ciljev gospodarskega in družbenega razvoja. Zvezni organi morajo pri odobravanju cen upoštevati celo vrsto družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki vsi zahtevajo povečanje cen. V teh dogovorih cena pogosto nima več svojega družbenega smisla. Namesto da bi ekonomsko ogrožala tisto proizvodnjo, ki je najmanj racionalna, vsebujejo predlogi za nove cene vse stroške proizvodnje, tudi ekonomsko neupravičene. Takšni družbeni dogovori in samoupravni sporazumi postajajo tako navadni kartelski dogovori, s pomočjo katerih si proizvajalci prizadevajo braniti monopole, pridobljene pravice in privilegije, na potrošnike pa prevaliti vse svoje pomanjkljivosti. Izhod iz sedanjega labirinta cen je lahko le nov sistem cen, v katerem si bodo združeni partnerji Erizadevali, da bi jih uravnovesi-, hkrati pa s samoupravnimi PREGLED Skupščina Zveze združenj borcev NOV je za svojega predsednika izvolila Janeza Vipotnika, ki je v svojem uvodnem poročilu med drugim podčrtal: Ze nekaj časa z vso pravico trdimo, da je politično varnostno stanje v naši domovini zanesljivo in trdno. Na prvenstveni skrbi nam je, da takšno stanje ostane tudi v prihodnie. Da z vso politično, strokovno in na sploh ljudsko energijo, ki jo imamo, rešujemo težave, ki pomenijo nevarnost za politične in varnostne razmere. In ugoden in trden politični položaj je v tem trenutku v prvi vrsti odvisen od naše učinkovitosti in enotnosti pri urejanju perečih gospodarskih 'problemov. Odrekanje nezasluženemu Stopnjo rasti gospodarstva in družbenoekonomskega razvoja ne moremo več opirati na ekstenzivno proizvodnjo, na nepokrito porabo, na visok uvoz in inflacijo, na nesorazmeren primanjkljaj v plačilni bilanci in na čedalje večje zadolževanje v tujini. Odreči se moramo tistemu delu našega standarda, ki sloni na nezasluženem dohodku in tistemu delu dinamike v razvoju, ki vodi v vse večje in pretirano zadolževanje v tujini. Sedanji mehanizem naših gospodarskih odnosov š tujino ne more več delovati na cenenem uvozu in visoki zaščiti gospodarstva pred tujo konkurenco. Nadaljevanje sedanje prakse bi Družbeni položaj vsakega delovnega človeka na podlagi dela kot osnovne družbene vrednote in njegovih rezultatov je temelj popolnoma spremenjenih življenjskih pogojev in standarda delovnih ljudi in jamstvo njegovega stalnega izboljševanja nezadržno naraščajoče zaposlenosti, utrjevanja socialne varnosti delovnih ljudi ter njihove medsebojne solidarnosti in pomoči Tudi teh nafih pridobitev se moramo zavedati kljub vsem težavam in nerešenim vprašanjem prav zato, ker dokazujejo, da težave našega razvoja v osnovi vedno uspešno rešujemo in premagujemo. Pri odpravljanju neskladij smo bili že v' samem planiranju in v ukrepih ekonomske politike premalo odločni in preveč nedosledni Nista bili dovolj jasno postavljeni dve osnovni strateški prednostni nalogi, od katerih je odvisno odpravljanje odnosno preseganje vseh in vsakega od izvorov gospodarske nestabilnosti, od katerih ie odvisen razvoj Jugoslavije na trajriih zdravih temeljih. To je odločna in dosledna orientacija gospodarstva, zlasti proizvodnje in investicij na izvoz, na mednarodno gospodarsko sodelovanje in reševanje problemov plačilne bilance s tujino, na usposabljanje za mednarodno konkurenco na podlagi sodobne tehnike in tehnologije in organizacije gospodarstva ter naših poslovnih partnerjev oziroma državam prilagojenega finančnega poslovanja. pripeljalo državo v vse večji primanikljaj, ki je že zdaj nevzdržen. STRATEŠKI NALOGI plačilni organizacijah združenega dela z na po delu In njegovih rezultatih, Podpredsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher je imel na slovesnosti ob odkritju doprsnega spomenika Edvarda Kardelja v Trbovljah slavnostni govor, v katerem je med drugim dejal: In drugo - kar je pogoj tudi sposobnosti za izvoz — dvig produktivnosti dela v : nagrajevanjem vključno z spodaijenjem in upravljanjem s sredstvi razširjene reprodukcije, v medsebojnih odnosih organizacij združenega dela s skupnim planiranjem dohodka, vključno s skupnim deviznim prihodkom. MILAN MEDEN sporazumi in dogovori odpravljali neracionalne stroške na podlagi dohodkovnih odnosov. Dosedanje izkušnje pri obvladovanju cen pričajo, da smo pri tem delu še najmanj učinkoviti, in to tudi zato, ker je politika na tem področju najdlje od resničnosti in jo tudi z gospodarsko politiko na drugih področjih slabo uravnavamo. Temeljne organizacije združenega dela imajo sicer pravico, da odločajo o politiki in sistemu cen, v resnici pa so si pravico, da oblikujejo cene in s tem dohodek temeljnih proizvodnih celic, pridružile družbenopolitične skupnosti. Čutiti je sicer prizadevanja, da bi združeno delo prevzelo nekaj več odgovornosti Z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ureja medsebojne odnose, toda resničnih sprememb še ni Zaradi tega se urejanje tržnih odnosov čedalje bolj maliči. Po eni strani prihaja do grobe administrativne delitve dohodka, ker administracija tišči cene v svojo pristojnost in po lastni, dokaj svojevoljni presoji reže dohodek. Po drugi strani pa prevladuje tržna samovoljnost, ki TELEGRAMI spravlja v nevarnost dogovorjeno primarno delitev dohodka, to pa postaja vse bolj usodno za tržni mehanizem in za politiko razvoja našega gospodarstva. Sistema in politike cen se lahko lotimo le s stališča, naj združeno delo relativno samostojno snuje medsebojne gospodarske odnose na enotnem jugoslovanskem ftgu, vendar ne po takšni poti kot doslej, ampak na nov način. Pri oblikovanju cen vse besede v prihodnje ne bi smele imeti le dveh stvari: proizvajalci, ki zahtevajo višje cene, in zvezni organi, ki njihove zahteve zavračajo ali odobravajo. V takšnem sistemu določanja cen so neenakopravni občani kot potrošniki morali v največ primerih sprejeti odločitve brez razprav o njihovi upravičenosti ali primernosti. Cene bi morale biti tudi element ali del načrtovanja gospodarskega razvoja: sistem cen je nujno treba povezati z dohodkom in dohodkovnimi odnosi, hkrati pa upoštevati socialno politiko in življenjski standard. Zelo pomembno bi bilo, če bi pri določanju cen presegli prakso in logiko, ki zahteva administrativno posredništvo. VINKO BLATNIK Iz zadn)ega"Pavlihe.. SESTANEK VODITELJEV NAJBOLJ RAZVITIH zahodi«« držav, ki Je je končal nun*’ teden v Benetkah, je imel svoji vsebinJki gospodar** politični plati kajpak tudi ti*» zakulisno, ki nikoli ne {*“« sklepne dokumente in o«*"’ zgolj v spominu udeležen«* Med takimi dogodki so ® zabeleženi tudi naslednji: g®®:, h (čoln, ki ga po neštevM® beneških kanalih poganjajo ni možje) je seveda simbol **P mesta, zgrajenega na vodiin*** so domačini tudi Pre<*'^*'|jj se bodo ugledni gostje na kraj sestanka (na enem i*®*: otokov) z gondolo. Tako » tudi storili, razen ameri*|*P predsednika, ki so mu njegove varnostne služi* namesto gondole-barkačo , ameriške šeste flote. Go**" kajpak ni protestiral *aj naposled vsak gost pravico, ^ ravna po svoje (in v Benetk**’, bili med sestankom hrJJj varnostni ukrepi zaradi boj*1® pred teroristi Rdečih briga® drugih terorističnih *k*Kj vendar pa so svetovali amen*®: mornarjem, naj se poprej *, dobra seznanijo z vodi'®" tokovi okoli otočka, na kn*«® je bil sestanek. Toda svariD r bodisi prišlo prepozno, bodi*P niso dovolj upoštevali, je namreč da je morala bark* trikrat ponoviti pristajalni ver, predno se je po#«*J" izkrcati ameriškega predseduj - ki je povrh vsega bil ne**: tudi sam pomorski častnik,®)? poveljeval atomski podm0®^ d... If NASLEDNJA ZGODBA ® POVEZANA s predstavnikom® tisk ameriškega predsednika’ *r je pozno zvečer končal ™ delo, je liotel večerjati in r mu je povedal, da i . Chancellor party v nek*J hotelu. No, Judy PoweD, . tiskovne službe Bele hiše. I mislil, da prireja zabavo Chaj1^ llor, urednik znane televizij**! družbe NBC in njegov o*® prijatelj. Torej je odšel v hote* povedal, da je prišel na zabavo Toda glej šmenta, zabavo * prirejal novinar Chancellor, več kancler Zvezne repub*V Nemčije (v angleščini Chancellor) in Powella, ki sevem ni bil na seznamu vabljenih niso pustili noter... < FRANCOSKI PREDSEDN®! VALERY GISCARD D’ESTA ING se je zameril šefu kuh“y hotela Gpriani, kjer je stan« ^ med sestankom. Namesto, d* | za obed naročil kaj iz jedii*^ lista tega hotela, Id slo* £ izbrani beneški kuhinji, u HI n* dvakrat zapored naročil i zrezek jem. s praženim kro’ MADRID - .Namesto pristopa paktu NATO bi te Španija motala opredeliti za to, da postane stalni opazovalec v gibanju neuvrščenih,” je v intervjuju za ugledni madridski časopis »El Pkis ’ izjavil generalni sekretar socialistične delavske partije Španije FeSpe Gonzalez ter tako odgovoril na nedavno napoved Suareaoue vlade, da bo Španija v naslednjih dveh letih postala članica severnoatlantske vojaške zveze. HANOI — Kot poroča vietnamska tiskovna agencija, je zunanje ministrstvo režima v Phnom penhu izdalo sporočilo, v katerem poudarja, da se je vlada v Phnom penhu pripravljena pogajati s Tajsko o problemih, ki zanimajo obe državi Sporočilo pa zav-ača krivdo za naj novejše spopade na tajsko kam-pučftid meji na Tajska in prt vi da so te spopade organizirali s pomočjo reakcionarnih sO v Pc kih min Zadpji čas je, da se odločimo: grem® morje ali ne?! * ^ ■ ■ "* j;’ A S^ClNI na pomoč brigadirjem - y C.lik terena pri kopanju vodovoaa Žuie K° em*)er*c 50 krajani Šmihela pri akei; ejku zadnjo nedeljo pripravili skupno 2 '°' v kateri je udarniško delalo 40 brigadirjev dn».eI.ta^orn®cov BIH s Prevol in prav toliko a°mačmov. (Foto: J. Pavlin) I V ‘TlvfMvpSsl'*! o*- "■ GOZDARJI ZA JUBILEJ - 30Jetnico GG Brežice, 30-letnico samoupravljanja so gozdarji počastili z razstavo del & ovnih samorastnkov gozdarskih strokovnjakov Janeza Černača in Boštjana Koširja ter lesenih skulptur kiparja Staneta Jarma v Kostanjevici. (Foto: J. Teppey) BOGATA DEDIŠČINA - Razstava makedonskega vezenja in narodnih noš v galeriji Posavskega muzeja je dragocen prispevek k boljšemu spoznavanju jugoslovanskih narodov. To je prvi prikaz makedonskega vezenja v Sloveniji. Razstava je bila odprta 26. junija. (Foto: J. Teppey) TRI RAZSTAVE - Kustodinja za noše in vezenine z etnografskega inštituta v Ljubljani dr. Marija Markovič je v Artičah prisrčno pozdravila vse ljubitelje starin in množico obiskovalcev, ki so si prišli ogledat etnograMto, lovsko in cvetlično razstava (Foto: Martin Zupančič) kako je bil _ PORABLJEN SAMOPRISPEVEK? p kn* 5311X3prispevkom, ki je bil v n> ey*i občini uveden od 1. ju-1974 do 31. maja lani, je ju, ’ zbranih skupno ’233.532j50 din. Ta denar so ^Jele krajevne skupnosti, in si-• KS Kočevje (za gradnjo ba-f1®) 12,324,608,05 din, KS Kudnik-Šalka vas 1,829.200 £?- KS Kostel 808.265,65 din, j. lv»n Omerza 1,262.000 din, Poljanska dolina 680 000 tP1* KS Stara cerkev 1,528.000 l>n' KS Struge 460.000 din, KS kočevska reka 424.000 din, KS ^»Imca 353.612,10 din in KS **ga 530.000 din, medtem ko bUo za manipulativne stroške . »rabljenih SDK 33.846,70 din. r\ • » v v Sejmišča Kaj je z novomeškimi naložbami? Po popisu ob koncu prvega četrtletja je znašala vrednost vseh naložb v novomeški občini skoraj 4 milijarde dinarjev — Tedaj je bilo v gradnji 63 naložbenih objektov — Le dva ustavljena Ob koncil prvega četrtletja je imelo 38 investitoijev v novomeški občini prijavljenih 63 investicijskih objektov (41 gospodarskih, 22 na področju družbene dejavnosti), katerih skupna predračundta vrednost je znašala s prekoračitvami vied blizu 3 milijarde 736 milijonov dinarjev. Primerjava s stanjem v lanskem tretjem četrtletju pokaže, da se je naložbena dejavnost letos zm»njfe»la za 8 odstotkov. NOVO MESTO: V ponedeljek je m novomeSkem tejl^ču J pd- vladio pravo "fkdaniim vrvežem Naprodaj te £-i P?letno? } mltvUo- »d tri 153 pujskov in 12 Hodanih mesece starih prašičev, ara*- ^ ~ Prašii«- ,do L300 din, starejši BRp?l^350do 2.300 din. vrvei . : Tudi je bil sejemski Ptoiia:-n^ai'* živahen kot sicer. V »M tri* bilo 388 pujskov in 16 UoniT rnesece starih prašičev. Puiilri * ^ n^njalo 287 živali; itareiši10 P° 63 do 65 din-VHobL •****& pa po 33 do 35 din Iaam žive teže. 94,7 odstotka celotne naložbene vsote je odpadlo ob koncu marca na gospodarstvo in le 5,3 odstotka na družbene dejavnosti. Investitorji so iz lastnih virov zagotovili nekaj nad milijardo in 260 milijonov dinarjev, iz tujih virov pa kar 2 milijardi 476 milijonov več kot 66 odstotkov celotne predračunske vrednosti naložb. Od tega je bilo največ kreditov (za milijardo 963 milijonov), drugi viri pa so bili: z družena sredstva (okoli 494 milijonov), z republiškim zakonom zagotovljena sredstva (14 milijonov), krajevni urno prispe vek, proračun in skladi družbenopolitičnih skupnosti (3,7 milijona dinarjev). Investitorji so sklenili za prijavljene naložbe za milijardo 144 milijonov dinarjev pogodbenih del ali za 52 odstotkov predračunske vrednosti vseh naložb. Prekoračitve pogodbenih naložb so znašale ob koncu marca 67,5 milijona dinarjev. Sicer pa je bila vrednost pogodbenih naložb zagotovljena z avansi, krediti domačih izvajalcev in zavarovanjem plačiL Podatki povedo, da je bilo ob koncu prvega četrtletja opravljenih za 928 milijonov pogodbenih investicijskih del, ki so bila v glavnem tudi plačana. Se ne opravljenih del pa je bflo za milijardo 83,6 milijona dinarjev. Poleg tega so investitorji opravili za 18,9 milijona dinarjev del v lastni režiji, tako da je bilo vseh naložbenih del opravljenih za 964,8 milijona dinarjev ali 25,3 odstotka vseh po predračunski vrednosti. Pri nekaterih večjih naložbah v novomeški občini' prekoračitve niso bge prijavljene pristojnim službam, oziroma so sami investitorji izjavili, da pekaračitev ni (Naknadno so Ugotovili, da so.) Med takimi sta tudi dva največja objekta: izgradnja druge faze tovarne avtomobilov v 1MV (predračunska vrednost milijarda 746 milijonov dinarjev) in obrati za proizvodnjo bazičnih farmacevtskih surovin tovarne Krka (vrednost 810,9 milijona dinarjev). Oba objekta sta v izgradnji do polovice predračunske vrednosti Glede na zakon o začasni prepovedi vlaganja v negospodarske in neproizvodne objekte je bilo Kmetijski nasveti Kot bi metal bob ob steno nedavn^H'^ praženih držav Amerike Jimmy Čarter se v Pomišljal11 *Pteryjuju za jugoslovansko televizijo in ,.Politiko” ni prip0lT}o’] Je našteval poglavitne naravne danosti, ki so °meniti rš ^ 50 postale gospodarska velesila, najprej fedlcokda-0 ameii^ce zemlje. Pri nas iz odgovornih ust ** deželi ^ • ta*co 0(Hočno, kaj kmetijstvo in zemlja pomeni- ^nici Se čudnega ni, če je ta gospodarska dejavnost v pednost tat106110 “P^^jena, četudi ima zdaj na papirju *ttietiistvn c *cot energija in surovine (v Sloveniji dajemo za Pri nas s.aro° 2,9 odstotka družbenega proizvoda!) P* ^i ninroV . r®ta’ rodovitne zemlje nimamo na pretek, zato ^ oris ti tj Tnl *rbneie gospodariti z njo in jo čimbolj ^gače 0(13 ne. mnogo preveč jo pozidamo ali kako ^ Pospravi?!!!1?^0 “goMmo, pa tudi z njiv, ki jih obdelujemo, kot bi lahko, sed je že bilo izrečenih o koristnosti strniščnih 1 ^vKOV 70 J J . uuu U.ICV/C11U1 U RU1UU1U5U sinustiuil j/P. toda if„trPt^ov'tnost in godnost tal, zlasti pa za gospodarjev 4a 111 ka?i»irv bob ob steno. Statistični podatki čmo na J;000 ka Pl. smo še pred dvema deletletjema zasejali ^mečlra P3 komaj še 14.000. Ob tem pa imajo ^tijske ZCmij|C?SP0^arstva| v povprečju komaj 3,6 hektarja *** Prouči^Sp°d?,ska usta,itev nas bo iz dneva vdan boli silila, „ °*°rnini gospodarsko možnost in se ne zadovoljimo s >i$«ni n“8v°rorOIn’ ^ da se to in ono ne izplača. Tudi »J*, stmiščne ^ ** I^Plača. seveda s pogojem, da ne ptidehije-lr, i 0 ročne«, j6!1 ^ k°t krma malo vredna, zahteva pa “V, ki jih u Na st,piščih je treba zasejati donosnejše *0Jnem f mogoče pridelovati s stroji. Ob tako bogatem k P°darski »»u« skupno premorejo naše kmetije, je Potrebovali,Tl ,puščati PolJa neobdelana. Kakšne dokaze bi u 23 tako trditev? Inž. M. L. * * M * * * * * * * * * * * * * * * i * * * * * * S s * * * * * * i * * * * * * * nekaj časa vprašljivo, ali sme zavarovalnica Triglav v Novem mestu nadaljevati gradnjo poslovne stavbe. Kmalu pa so ugotovili, daje investitor plačal več kot 65 odstotkov predračunske vrednosti in nad 80 odstotkov gradbenih del, zato se je gradnja lahko nadaljevala. Z naložbo pa nista smeli začeti L8 — Temeljna dolenjska banka, ki ima v načrtu ureditev poslovnih prostorov v Žužemberku, in ne ZKO s preureditvijo centralne kurjave. v Domu kulture v Novem mestu Medtem ko je banka prijavo svoje naložbe umaknila, ima ZKO fe vedno izločena sredstva za centralno ogrevanje v Domu kulture. I. Z. „Uspel” referendum Ostala je črna pika Na območju Gore nad Sodražico v ribniški občini so pred kratkim izvedli referendum za dodatno zbiranje sredstev za posodobitev vaških cest na tem območju. Referendum je uspel. Občani bodo odplačevali samoprispevek v denarju ali lesu. Kljub uspelemu referendumu pa je le zabeležena tudi črna pika. Vaščani vasi Janeži namreč niso prišli glasovat. Politične organizacije bodo zdaj raziskale, zakaj je prišlo do tega nesporazuma, še bolj pa bi bilo prav, če bi nesporazum oziroma sporne zadeve odstranili že pred referendumom. Prebivalci Gore tudi niso zadovoljni, ker bodo samoprispevek plačevali le domačini, ne pa lastniki hiiš na Gori, ki žive v Ljubljani in drugod, ter lastniki vikendov. Seveda bi bilo prav, da bi samoprispevek plačali tudi ti, vendar ne v celoti, pač pa sorazmerno s tem, koliko bodo uporabljali ceste. V nekaterih drugih občinah so to zadevo že uredili tako, davikendarji plačujejo okoli četrtine samoprispevka stalnih prebivalcev, in to bi lahko bil vzor tudi za ribniško občino. J. PRIMC r~ A ! Rotacije po naše EN HRIBČEK BOM MIRIL- Ureja-Tit Doberšek Zavrt zgodnji razvoj peronospore Letošnje hladno vreme je Zavrlo zgodnji razvoj peronospore, zato so šele sedaj nastopili pogoji za razvoj te nevarne bolezni vinske trte. Cas inkubacije, to je čas, ko je treba škropiti, se je zaradi toplote in mokrote zelo skrajšal Za lažje razumevanje te trditve navajam čas inkubacije pri različni toploti: - pri toploti 21, 22 23 in 24 C je inkubadja le 4 dni; - pri toploti 19 20, 26 in 27 C je inkubacija 5 dni; - pri toploti 17 in 27°C je inkubacija 6 dni; - pri toploti 16 C je inkuba-ega 7 dni; - pri toploti 15 in 29 C je inkubacija 8 dni; { - pri toploti 14 C je inkuba-cjja 10 dni; - pri toploti 13 C je inkubacija 11 dni; - pri toploti 12°Cje inkubacija 13 dni. Pri nižji toploti peronospora nima pogojev za razvoj. Ti podatki naj bodo vinogradnikom v pomoč, da bodo lažje določili čas škropljenja Kot sem opisal že v prejšnjih številkah Dol lista, se mora čas škropljenja vinske trte ravnati po življenjskih pogojih razvoja bolezni Čim ugodnejši so pogoji za razvoj glivice peronospore, tem bolj se čas razvoja bolezni krajša. Vidimo, da je najkrajša inkubacijska doba pri toploti 21 do 24 C, ko znaša 4 dni; to pomeni, da je v času 4 dni pri ugodnem razvoju bolezni treba Škropiti Življenje glivice peronospore vsako leto opazujejo antipero-nosporne postaje, pri nas Kmetijski inštitut Slovenjje v Ljubljani Na podlagi teh opazovanj napovedujejo po dnevnem časopisju in radiu čas škropljenja, po katerem se velja vsaj okvirno ravnati. Pri tem je treba upoštevati,. da napovedi antipero nosporne službe večkrat ne morejo upoštevati inkubacije, ki jo povzročajo lokalne plohe. Iz izkušenj vemo da je na primer v Trški gori močna ploha, v 3 km oddaljenem Novem mestu pa ne pade kaplja dežja, in obratno. Zato se ni mogoče vedno stoodstotno zanesti na te napovedi Vinogradnik mora sam presoditi, da bo, če je vroče in dežuje,, nastopila okužba trte po pero-nospori in da je v takem primeru treba trto zaščititi pred okužbo s ponovnim škropljenjem, čeprav take napovedi ni Letos na primer pogrešimo pri napovedih Kmetijskega inštituta za škropljenje proti peronospori ravno napotila za dolenjske vinogradnike, saj dosedanja opozorila tega zavoda vejajo v glavnem za Primorsko in Štajersko. Če je suho vreme brez dežja, pa čeprav je vroče, ali pa če 10 noči hladne kot letošnjo pomlad, ni potrebno škropiti, čeprav je trsje v bujni rasti in so mbdke dolge, ker v takem vremenu ni pogojev za razvoj bolezni. Do sedaj so vinopadniki čas škropljenja trte uravnavali v glavnem po rasti mladik in so prvič škropili, ko so poganjki dosegli 10 do 15 cm dolžine, kar pomeni v normalnem razvoju trte od aede maja dalje. Drugič so kropili ko so bli vidni grozdiči, to je v začetku junija, v času pred cvetenjem trte. Tretjič Stropi mo po .cvetenju trte in nato v presledkih po 14 dni, če je lepo vreme; če je deževno, pa pogosteje. Te običaje je treba prilagoditi opisanim (fcjtfvom navoja bolezni in tako bomo tfeft pravi čas škropljenja. Za zatirajte peronospore m do vojne poznali in uporabljali le modro galico, ki jo nekateri fe vedno smatrajo za najboljše sodstvo za zatirarqe te bolezni Danes uporabljamo tudi druga kemična sredstva, zlasti argandte fungicide. Kemična industrija uvaja vedno nova kemična sredstva za varstvo rastlin in tudi nova sredstva za varstvo trte proti perono-sporl Zato je treba zailrdoralaa strokovnih revjjah In vrstna obvestila in se vodil za uporabo, ki stvom priložena. Dostikrat dražje sredstvo ni Vsak ftmgidd je bi, preden je bil dan v promet, prežzkufen in je uspešen pri pravilni in pravočasni uporabi Katero sredstvo je najboljše, nam v svojUi navodilih ne pove niti Kmetijdu inštitut, saj bi s tem nebo te vplival na konkurenco med proizvajalci teh škropiL Tako kot kemična nam industrija ve škropilne naprave. O Mmbbk vostih se prepričamo na letnih razstavah kmetijske moka-nizacije na Po mirt kem sejmu v Gontfi Radgoni ali pa v jeseni na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ob prflki vinskega sejma. Tudi za škropilne naprave velja, da najdražje niso vedno najboljše. Pred nakupom Scropilnic se posvetujmo z izkušenimi strokovnjaki praktičnimi vinograd-nlcl lci se razumejo na kmetijsko mehanizacijo. d. T. DOLEMJSfTI LIST ŽELEZNIK SEKRETAR ZK * Ribnica podelil srebrne M1*®] * zveze sindikatov zaslužnim * kalnim delavcem. Prejeli so JH * Ivan Barbič-tozd Jelenov i» , * Janez Cešarek-INLES Ri^J * Albina Grivec-osncvna * lenja vas in Janez Novak-®*',1 DA BO LEP ZA OTVORITEV! - V Izrečena pohvala in graja Ribniški klub, ki je bil ustanovljen kot drugi v Sloveniji, delovno proslavil praznik SPREJEM ZA BRIGADIRJE - 29. junija je krajevna skupnost Ortnek, Velike Poljane priredila slavnostni sprejem za mladinsko delovno brigado „Maj potem ogreva termoaki"1 *fp» peč ali pa že opisana topi ka. Ta izvedba je zelo jtf vendar ima le malokdo vodo z ustrezne zajeziMl • ^ nji stari mlini ali ž»l£ B 7 J j potokih so imeli ^ pM Danes na teh mestih khk° of napravo s propdersk0 4 manjših padcih, pri P3^ tut%l pa lahko vgradimo BanU'v r Ing. Sole je to navodila, kako si to v reviji Obramba in zašči«-ti * , Poleg naštetih mož vlj8joi posameznih pnmenh P" b4 K mnoge druge, kot je plifl*^ odpadkov, proizvodnj ^ biomase in podobno. ^ pa velja, daje lažje in mo, ^ ti tisto energijo, ki jo , jjb .. dovajati novo, kar p° j^edn® j> povsod morali P0** siste'I,0,fr»- zomost izolacijam t« nih pre« i(1 vračanje energije od jh v čcvalnih sistemov h* ^ Št 27 {1612)3. kultura im izobraževanje SPOMIN PISATELJA — Dramski krožek osnovne šole v Vavti J'aa je za konec šolskega leta in v spomin na pokojnega pisatelja J™ dramatika Leopolda Suhodolčana predstavil z njegovo r°dejanko „Narobe stvari v mestu Petpedi”. (Foto: O. Vuica) Omalovažujoča Sevnica Osamljeni nastopajoči na reviji gasilskin orkestrov nami je drnga republiška revija gasilskih pihalnih orkestrov ter 0 Kotrajne priprave nanjo. Ni moj »men, da bi za uspeli nastop pel . 0 godbenikom in organizator- ko? tCr 8ovoril 0 pomenu te ultume prireditve. Rad bi opozoril 5 na omalovažujoči odnos občanov evniee in okolice do nje. ■j | . °ki pihalnih godb so v soboto, junija, že od 13. ure dalje vabili "“ revijo. Sevničani, H so hiteli po akupih in vsakdanjih opravkih, "lso J®zali posebnega navdušenja in u^nja organizatorjev, da prireditev e do dobro obiskana, se je kasneje Ksničila. Zelo lepo okrašeni prirejeni prostor za sevniškim gradam Je res ostal skoraj prazen. Ob takšnih trenutkih, ki žal v evnici niso redki, se nehote vsiljuje Prašanje, komu je namenjena prire-ltev. za katero godbeniki žrtvujejo na stotine ur svojega prostega časa z BRUSNICANI PRAZNOVALI '5. junija je krajevna skupnost Hišnice slavila krajevni praznik v sPOmin na junijske dneve 1942, ko italijanski okupatorji požgali "Hišnice in ko so padle v tem kraju t*Ve žrtve. Pred šolo Vinka Paderšiča -Ba treje se je zbralo precejšnje število krajanov. Po slavnostnem govoru, ki ie imel predsednik sveta KS Ma tevž Franko, je že četrtič letos vo^^Pavi-,6^' Pevslci zbor> ki ga domači * Sodelovala sta še pevski zbor.'0 PEK in mladinski koncu prireditve so domači: • Q izvedli mokro vajo, nogo-tiimirimu klubu Ratež, ki je na v malem nogometu dosegel kiauJ?**10’ P* so podelili pokal “^vne skupnosti. Grešniki i Valite Do narave brezčutno, cel° nesramno početje avtoprevoznikov b. 50 Gorjanci dragocen in 0 rekoč neizčrpen vir dobre da J*- Vode’ so v® deli že naši D .ni Predniki. Od tu pride tem Ttdinova bajka o zdravil-_ učinku goijanskega izvira Poučne, pa pripovedi, da *ain 0 ^ 1)0 g013 odprla, voda ^fla se^ far. klon; časih, zelo nena- fisti h Ce ne cel° sovražnih ZfilovVek^wne0krnjeni naraY1-posegi, nJegwa biiuinA ? samovolja in zaskr- *Udi ov*dnost ogrožajo v0(je dragocene vire pitne *asehi "a P”mer mislijo tisti mrtvP™ avt0Prev°zniki, ki v ceste na vu*™ Stare Španske n0 .. Vahti menjujejo motor- sou«xie m P1* tem staro olje more Jr»,P° ~eh? Tega olja ne filter ? noben naravni Vode. j ko Prej prodre do madpi; p?te?n' ko se bodo oljni v na^P°J?vUl’ *® bomo odprli St°pičahn v°"l0Vih ^‘je v m0 2ao ,. °dovodne pipe, bo- Poz„o?nah *k *n krik. Pre- po*/ ^’.Verjetno kakršen koli načine n VS^ na tako nevame naletel na “n^ažujemo narave, mu vzhiM^I ušesa ali kvečje- Prijatel.Vv l P°Smeh’ * nekaJ da b0 „ia naiavc sklenilo, Vah»i in ■'dcžural°" "a Hvalce w °Zalotiti onesna- ^^n^morgaSm.50 PrijaVil0 A. BARTELJ željo, da bi drugim ljudem nudili uro ali dve prijetnega razvedrila in kulturnega doživetja. Revija je uspela. Grenak priokus pa je vendarle ostal. V imenu organizatorja druge revije gasilskih pihalnih godb in orkestrov Slovenije naj se ob tej priložnosti zahvaljujem pokrovitelju, predsedniku gasilske zveze Slovenije prof. Božiču ter vsem delovnim kolektivom in občanom, ki so z denarjem ih delom pripomogli k uspešni izvedbi. T. G. V DRUGI POLOVICI LETA DOMA, V KOČEVJU Polovico društvenega delovnega programa za letos v zvezi filatelističnimi razstavami je kočevsko Filatelistično društvo že izpolnilo. Sodelovali so na IV. festivalu filatelistične mladine Jugoslavije v Mostaru, občinski razstavi v Slovenskih Konjicah, Krškem in pri otvoritvi šole v Šempasu pri Novi Gorici. Najbolj so bili delavni pionirji in mladinci. Prejeli so skupaj 27 odličij in diplom ter več daril. Drugo polovico leta bodo razstavljali doma, in to za občinski praznik in ob 70-letnici ustanovitve prvega telovadnega društva v Kočevju. Prikazali bodo samo športne teme, na razstavo pa bodo povabili tudi ostala društva, ki imajo take z biike. Posebna društvena razstava pa bo 21. novembra. Posvečena bo trem še živečim in še delovnim članom -ustanoviteljem društva ter 75-letnici mentorja mladinskih oddelkov društva. A. A. pisma in odmevi „Prvo cvetje” v spomin na maršala Tita Spominska številka glasila osnovne šole »Jurij Dalmatin” iz Krškega V teh dneh so izdali pionirji in mladinci osnovne šole »Jurij Dalmatin ” iz Krškega pod vodstvom učiteljev spominsko številko svojega glasila Prvo cvetje. V njem so objavili nad sto literarnih sestavkov Skrb za kruh Kdaj nova pekarija? Kočevska pekarija ima že dalj časa težave s peko krulia. Dela namreč v zastarelih prostorih, z izrabljenimi pečmi in s stroji, ki se pogosto kvarijo. Zato učinek delavcev ni tak, kot bi bil, če bi delali v normalnih pogojih. Kočevski kruh je bil vedno znan kot dober. Pečejo ga tudi veliko različnih vrst, tako da imajo potrošniki večjo izbiro, kot v kakšnem drugem, približno enako velikem mesta Od predvojnih let se je število prebivalcev na sedahjem območju mesta najmanj podvojilo. Takrat je bilo v mestu najmanj pet pekarij, danes pa imamo le eno. Kolektiv pekarije je pripravil načrte za novo, večjo pekarno. Izbrali so tudi že lokacijo zanjo. Pogosto je bilo že rečeno, da se bo njena gradnja zdaj zdaj začela, a ni še nič. Zadevo bo treba pospešiti, sicer se nam lahko zgodi, da bomo spet ostali brez kruha ali pa ga vozili iz Ljubljane, kar se je že zgodilo. Za oskrbo s kruhom pa ni odgovoren le kolektiv pekarije. Ce bomo ostali brez kruha, bo to družbeni in ne zasebni problem. A. ARK0 GLASBENI VEČER Oddelek novomeške in črno-1 maljske glasbene šole v Metliki je ob koncu šolskega leta pripravil v metliškem kulturnem domu nastop. Pokazalo se je, da učenci metliškega oddelka najraje igrajo klavir, harmoniko, trobento, klarinet in flavto. Vredno je tudi zapisati, da so učenci obeh dislociranih oddelkov prvič nastopili skupaj; prejšnja leta ie1 namreč oddelek črnomaljske glasbene šole pripravil svoj večer, novomeški pa svojega, kar je porajalo sume o ne ravno najboljših medsebojnih odnosih. Kaže, da je zadnji skupni nastop napravil konec takim govoričenjem. Bo za telefon? Radi bi 9» v Cerovcu. Črešnjevcu in Krvavčjem _____________vrhu_____________ Že več let sl vaščani Črešnjevca, Ce rovca, Krvavčjega vrha in okoliških vasi v krajevni skupnosti Semič prizadevajo, da bi dobili boljše ceste do svojih vasi, vodcv6d in telefon. Tako so letos vaščani prispevali telefonske drogove, skopali jame Od Metlike preko Krvavčjega vrha In Cerovca do Črešnjevca in drogove postavili Vsa stvar pa se je ustavila, ker PTT zahteva 350 tisočakov preden se loti napeljave voda, toliko denarja pa vaščani sami ne morejo zbrati Pomoč sta jim obljubili se miška Iskra in črnomaljska Kmetijska zadrug?, kljub temu pa to ne bo dovolj. Seveda bi vaščani radi denar čim prej vplačali, saj se boje podražitev. Za začetek bi bili zadovoljni, če bi vsaka vas dobila »mo po en telefon. Ljudje pravijo, da bi morala pomagati tudi občina, aaj $o prav te vasi po vojni zelo malo dobile. F. DERGANC Dolenjska pela ž okteti Na 9. srečanju nastopilo 36 oktetov iz vse Slovenije „To pevsko srečanje ni samo dokaz, da slovenska pesem živi, ampak ie tudi spodb"ida za rojevanje novih pevskih skupin,” je na začetku osrednje prireditve letošnjega, spominu na predsednika Tita posvečenega (devetega) srečanja oktetov, ki je bilo 28. junija popoldne poleg šentjemejskega hipodroma, poudaril Uroš Dular, predsednik občinske konference SZDL v Novem mestu, govoreč v imenu družbenopolitičnih organizacij novomeške 1 občine in pokroviteljice delovne organizacije IMV. Na glavni prireditvi, ki jo je posnela tudi ljubljanska televizija, so posamično nastopili okteti s po eno pesmijo. Na koncu je združeni zbor, sestavljen iz vseh oktetov, ki so se udeležili letošnjega srečanja, zapel pet pesmi pod taktirko Janka štovanju in obljubam, ki so jih zapisali najmlaiši ob smrti svojega voditelja tovariša Tita. V uvodnem delu, ki ga je napisal ravnatelj šole tovariš Niko Žibret, beremo: ..Učenčeva duša je še nepopisan list papirja, zato so zapisi naših učencev ob spominskem izidu Prvega cvetja izviren odsev spoštovanja in ljubezni, trepeta in ponosa in vsega tistega, kar mladi začutijo ob besedi TITO. Zapisi so nastajali ob razgovorih pri pouku slovenskega jezika in družbenomoralne vzgoje spontano, nenaročeno, zato čutimo v prispevkih učencev stisko ob težki bolezni ljubega predsednika, žarke upanja ob ugodnih poročilih iz Kliničnega centta ter vso pristno bolečino najmlajših. Zato preberimo prispevke in podoživeli bomo občutja, ki se lahko porajajo le na tisti strani človekovega življenja, ki mu pravimo vstop v življenje.” Izdajo Prvega cvetja, ki je natisnjeno v 1300 izvodih, je podprl mecen p Avsenaka, umetniškega vodje Se n-tjernejskega okteta. Sicej se je Srečanje oktetov 80, kot se je imenovala ta pevska manifestacija, rojcna*pred devetimi leti’ v Šentjerneju na pobudo Šentjemejskega okteta, začelo z večernimi koncerti v petek, 27. junija, v osmih krajih. Razdeljeni v skupine so okteti peli: v Dolenjskih Toplicah, Kotu pri Semiču, Metliki, na Mirni, v Novem mestu, na Otočcu, Prevolah in v Škocjanu. Prireditvi na rob še tole: najbrž bi kazalo prestaviti srečanje oktetov' na poznejši čas, morda na september, saj ne gre, da bi bilo tudi poslej komaj teden po šetviškem pevskem taboru, še zlasti ne glede na njegov najnovejši koncept. Morda bo prav prihodnje leto, ko bo še ntjernejško srečanje obhajalo 10-letnico, priložnost, da bodo okteti peli na drug dan kot do zdaj. I. Z. Pet orgelskih večerov Kostanjevica jih prireja že četrtič — Imenitna mednarodna udeležba — Zadnji večer bo posvečen J. S. Bachu V kostanjeviški samostanski cerkvi od sobote, 28. junija, spet pojo or$e, ki jih je za izvedbo letošnjih, že četrtih orgelskih večerov posodila tovarna Cav. Francesco Zanin iz Codroipa pri Udinah. Temu italijanskemu proizvajalcu orgel pa se morajo Kostanjevičani zahvaliti tudi za tovrstne prireditve v svoji obnovljeni baročni cerkvi v prejšnjih letih. Prireditelja - 25. dolenjski kulturni festival in Galerija Božidar Jakac - sta pripravila pet orgelskih večerov, ki se bodo zvrstili do 1. avgusta. Na njih bodo nastopili mednarodno znani in priznani mojstri, ki jih je pridobil slovenski orgelski umetnik Hubert Bergant. Prvi nastop je že mimo: v sobota 28. junija, je v Kostanjevici namreč koncertirala Almut Roessler iz Duesscldorfa, docentka na glasbeni visoki šoli v tem nemškem mestu. Obiskovalci so prisluhnili orgelskim sMadbam Bacha, Mozarta, Francka, Regera, de la Motta in Alaina. Naslednji orgelski večer bo 5. julija, koncertantka pa bo Maria Valeria Biganti, umtniška direktorica „Les amis de Porgue” v Neaplju in znana organizatorica orgelskih festivalov v tem mestu na jugu Italije. Spored tega večera sestavljajo Frescobaldijeve, Bassanijeve, Waltherjeve, Bossijeve in Franckove skladbe. 11. Julija bo koncertiral nemški orgelski mojster Johannes TUsch iz Lippstadta, tudi sam skladatelj. Izvajal bo dela Muffata, Marcella, Wa-londa, Mendelssohn - Bartholdyja, Brosiga, Lamennsa in Karg - Elerta. Tusch je med drugim znan tudi kot umetniški svetovalec pri izdelavi orgel nemške proizvodnje. v naše šole, delovni kolektiv Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj Krško, za kar se mu se posebej zahvaljujemo. S L A VKO S MF. R DEL Ge rjevič) -■ ■ t PRVI REKORDERJI - Če bi bilo na račun preobilne moče letos vsaj malo več toplo, bi si lahko obetali izredno gobje leto. Tudi sicer gobarji ne ostajajo v teh dneh praznih rok, kot na primer Ivan Godler iz Brežic, ki ima med bogato bero tudi dva težja primerka, 65 in 55 dkg težka jurčka (Foto: Oskar 18. julija bodo Zaninove orgle v kostanjeviški samostanski cerkvi pele pod prsti italijanske glasbenice Liliane Medici Turrini iz Padove, docentke na Frescobaldijevem konservatoriju v Ferrari. Za koncert je gostja izbrala Pachelbelove, Bachove, Waltherjeve, Beethovnove, Boell-manove in Sowerbyjeve skladbe. Kot zadnji bo v Kostanjevici nastopil znani slovenski mojster Hubert Bergant, redni profesor na Akademiji za gjasbo v Ljubljani. Na sporedu bodo samo Bachova dela, zato so prireditev naslovili „Večer Johana Sebastiana Bacha”. TOPLO SPREJETA - Nemška gasbenica Almut Roessler iz Duesseldoifa je s sobotnim orgelskim koncertom v Kostanjevici navdušila občinstvo. Igrala je v samostanski ceikvi, ki je. bla za to priložnost spremenjena v reprezentativno razstavišče avtorskih tapiserij iz zbirke Tovarne dekorativnih tkanin , .Dekorativna** iz Ljubljane. (Foto: Jožka Teppey) Zavoda ne bo Sklep novomeške ZKO S sprejemom predloga o izboljša -nju organiziranosti in delovanja ZKO novomeške občine 'je konferenca delegatov ZKO na seji 27. junija v mali sejni dvorani novega muzeja NOB v Novem mestu dokončno zavrnila pobudo delovne skupnosti ZKO o ustanovitvi kulturnega zavoda, la bi se imenoval Dom kulture v Novem mestu. Po sklepu skupščine bo delovna skup-t nost še naprej delovala pod okriljem * ZKO kot njena strokovna služba. Skupščina je na tej seji sprejela tudi samoupravni sporazum n medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med ZKO in delovno skupnostjo. VRT KULTURNIKOV V Svečah na Koroškem so v nedeljo, 29. junija, odprli vrt slovenskih koroških kulturnikov. Doprsne kipe je izdelal akademski kipar France Gorše. Doprsja kažejo podobe naslednje deseterice koroških kulturnih delavcev: škofa Modesta, škofa Antona Martina Slomška, Matije Majerja - Ziljskega, Antona Janežiča, Prežihovega Voranca, Frana Ellerja, Ivana Grafenauerja, Vinka Zwittra, Pavla Kernjaka in Milke Hartman. TAPISERIJE V KOSTANJEVICI V samostanski oerkvi v Kostanjevici je od prejšnjega tedna odprta razstava tapiserij iz zbirke ljubljanske tovarne Dekorativne. Tapiserije so nastale po predlogah slovenskih likovnih umetnikov. Tako so kot avtorji tapiserij zastopani naslednji likovniki: Zvest Apollonio, Janez Bernik, Janez Boljka, Bogdan Bor-i čič, Riko Debenjak, Herman Gvardjančič, Oskar Kogoj, Silvester Komel, Vladimir Makuc, Kiar Meško, Franc Novinc, Marjan Pogačnik, France Slana, Mojca Smerdu, Jože Spacal in Rudi SpanzeL „TABOR” TUDI V GRADCU Šentviški pevski tabor je bik) .slišati" tudi v metliški občini. Letošnja zamisel organizatorjev, naj zbori, sodelujoči na taboru, pred tem gostujejo po ostalih dolenjskih krajih, je privedla v Gradac mešani pevski zbor Lisce iz Sevnice. Skupaj z metliškim mešanim pevskim zborom Beti so peli tamkajšnjim krajanom debelo uro, prireditev pa je popestrila Irena Sumina, ki je povedala nekaj pesmi slovenskih pesnikov. Neugnano, neutrudno ustvarjanje Marko Bulc odprl 13. tabor likovnih samorastnikov Jugoslavije Slovesno, a hkrati prisrčno domače vzdušje začetka XIII. tabora likovnih samorastnikov Jugoslavije v Trebnjem je bilo 26. junija zvečer v avli trebanjske osnovne šole na las podobno enakim slavjem v preteklih letih. Marko Bulc, vodja delegacije SRS v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ, je v pozdravni besedi povedal, kar občutimo vsi in nosimo v sebi Letos se prvič s stisko v srcih zbiramo v Trebnjem brez največjega samorastnika Jugoslavije, kiparja naših narodov, tvorca miru in neuvrščenosti - tovariša Tita. Vse njegovo bogato življenje je bilo eno samo samorastništvo pred vsem svetom - od ilegalnega dela pred vojno, revolucije, nastanka prvih ljudskih odborov v NOB tja do samoupravljanja in neuvrščenosti. Z | delom je nenehno potrjeval, da je vsa družbena bit naše stvarnosti navezana na interese ljudskih množic. Ko moramo letos umiriti burno kipenje vsega našega življenja, je dejal med drugim tovariš Bule, moramo hkrati vedeti, da stabilizacija ni nazadovanje. Gre za novo prevrednotenje dela in znanja, hočemo nove kvalitete. Marko Bulc je zatem čestital udeležencem in vodstvu trebanjskih srečavanj in poudaril dosedanji razvoj tabora, ki dviga likovno nadarjenost ustvarjalcev, duhovno bogastvo naroda in svobodno umetniško ustvarjalnost. Poudaril je Se 'posebej njegov pomen pri bogatenju slovenske in jugoslovanske kulture in zaželel udeležencem novih uspehov. Med starimi znanci tabora smo ta večer lahko pozdravili Greto Pečnik, udeleženko vseh dosedanjih taborov, ,baka” Frančiška Petelinšek je dobila veliko zlato plaketo tabora, tu pa so bili med drugimi tudi Martin Kopričanec, Boris Lavrič, Pero Mandič, Sandi Leskovec, Rudi Stopar, Franc Tavčar in drugL Prijetno je bilo slišati Ivana Matoša in Romano Rek, ki sta izvajala koncert za klarinet in klavir C. M. v. Webra, oktet Boštanjskih fantov pa se je predstavil z izborom lepih pesmi Proti koncu je zaradi neurja zmanjkalo elektrike. V temi so vsi zbrani zapeli pesem o Jugoslaviji, in ko se je spet prižgala luč, je blestelo tudi v očeh najmlajše udeleženke tabora, Marie Isabel O ta tora Lopez iz kolumbijske Bogote, ki je tokrat prvič med nami, tisto hrepenenje, zaupanje in navdušenje, ki na tako svojski način druži ustvarjalce, ki najdejo pot v Trebnje. TONE GOŠNIK Pred ribniško kolonijo Na likovniškem srečanju Janka Trošta, ki se bo začelo 7. julija, bo ustvarjalo sedem slikarjev in trije kiparji Ribnica se pripravlja na proslavitev 9004etnice svoje ustanovitve. Temu dogodku posvečajo že zdaj pomembne prireditve. Med take šteje tudi drugo srečanje likovnikov, ki bodo v naslednjih dneh ustvarjali v ribniški občini, imenuje pa se po domačinu, znanem kulturnem delavcu in slikarju Janku Troštu. Na drugo srečanje, ki bo trajalo od 7. do 11. julija, so povabili deset ustvarjalcev, in sicer 7 slikarjev in 3 kiparje. To so: Jože Centa, Lojze ^julija 1980 Čampa, Marin Berovič, Marijan Pliberšek, Coro Skodlar in Aladar Zaharijaš iz Ljubljane, Viktor Goričan iz Zagreba, Ferdo Mayer iz Kamnika, Stane J ar m iz Kočevja in Milan Cirovič iz Ribnice. Tudi tokrat poudarjajo, da ima sečanje namen zbližati likovne ustvarjalce z občudovalci likovne umetnosti. Likovniki bodo upodabljali značilne pokrajinske motive iz Ribniške doline, zanimivo krajino in ljudi, ki v njej živijo. Obveznost vsakega udeleženca je, da odstopi prireditelju po eno svojo stvaritev in da pripravi svoja dela za razstavo oziroma javni ogled. DOLENJSKI UST Spomini na osvobajanje Dolenjske in Ljubljane ter na bitko pri vasi Orle, kjer je posebno hud krvni davek plačala Gubčeva brigada KRVAVELI PRI ORLAH, NA PRAGU SVORODE Jutri je dan borca, ki ga praznujemo v spomin na tisti 4. julij 1941, ko je politbiro CK KPJ izdal ukaz vsem partizanskim odredom, naj začno oborožene akcije. Vstaja se je začela, razplamtela po vsej Jugoslaviji in se po štirih letih končala z zmago in osvoboditvijo. V čast praznika objavljamo zapis, ki obravnava sklepne boje za osvoboditev Ljubljane, v katerih je na pragu svobode v boju za Ljubljano padlo mnogo borcev iz dolenjskih brigad, Gubčeve in Ixvstikove. Dogodke je pisec obnovil deloma po lastnih spominih, deloma pa po pripovedi Staneta Škrlja, komisarja Gubčeve brigade. Po zavzetju nemško-domobranske postojanke v Kočevju sta obe diviziji VII. korpusa slovenske partizanske vojske -petnajsta in osemnajsta - prejeli ukaz, naj zasledujeta umikajočega se sovražnika proti Ljubljani, oziroma naj mu ne dovolita, da bi se kjerkoli preuredil za obrambo. Diviziji naj bi očistili hribovito ozemlje med dolenjsko in kočevsko magistralo in se pred glavnim mestom združili za končni napad na to pomembno cestno in železniško križišče. Naša bojna enota, se pravi udarna brigada Matije Gubca, prodira nekje v sredi široke pahljače, ki jo sestavljajo Levstikova, naša, Cankarjeva XII. in XV. belokranjska brigada, za nami pa se pomika korpusno tepništvo. Napredovati nam je torej vzdolž kočevske ceste, ob kateri je sovražnik posejal vrsto bolj ali manj utrjenih postojank - od Kočevja, prek Ribnice in Velikih Lašč pa tja do turjaškega gričevja. Podoba je, da ima sovražnik svoje posebne načrte. Postojanke padajo druga za drugo že. ob prvem stiku z našimi predhodnicami, tako da naše topništvo, skoraj ne pride do besede. Zvečine je zaposleno z obstreljevanjem tankovskih zaščitnic, ki nas skušajo držati na primerni razdalji. Vzlic temu jim ne damo miru. Široka in prašna kočevska magistrala je živa podoba naraščajočega razkroja sovražne vojske. Povsod leži odvTŽena vojaška oprema, orožje, zaboji z municijo - ob cesti pa deli konjskega prateža in volovske vprege in vse drugo, kar pomeni začetek konca. Manj razveseljiv je pogled na posamezne skupine civilistov, peš ali z vozovi, ki jih pušča za seboj bežeča soldateska. Kam? - jih vprašujemo, to gomilo človeške nesreče. Čeravno se zavedamo, da nihče med njimi nima povsem čiste vesti, jim ne prizadenemo ničesar žalega. Glavni krivci in povzročitdji vse te zmede so ''jo zvečine že poprej popihali na varno, v Ljubljano ih še naprej, ne zavedajoč se resnice, da so si za vedno izbrali usodo izobčencev iz lastnega rodu. Na turjaških vzpetinah pri vasi Raščica se znova spopademo z močnejšo pehotno zaporo, podprto s tanki, ki jo po večurnem boju le potisnemo s položajev. Prvotna predvidevanja, da bo že tu prišlo do večjih bojev za dostope v ljubljansko ravnino, so se izkazala kot netočna: sovražna obramba je popustila, čim je stopilo v akcijo naše tepništvo. Čeravno nam grozi nevarnost, da bomo izgubili živi stik s sovražnikom, je vedno bolj očitno, da je brigada kot celota na koncu svojih moči. Ho treh dneh in nočeh bojev in forsiranih pohodov od Kolpe do barjanskih spustov je borcem treba dati krvavo zasluženi počitek, pa četudi samo za nekaj ur. Zavijemo s ceste in se utaborimo okrog zaselkov Podplanina in Škrlovica. Jurišno četo pošljemo naprej kot zavarovanje pred morebitnimi presenečenji, brigada pa brez večerje utone v spanje pravičnega, ki je opravil veliko delo. IZNENADA, OPOLNOČI Malo pred polnočjo pridrvi na konju divizij sli kurir: komandant in komisar brigade - takoj na štab divizije! Zakaj še ni vzpostavljena radijska zveza? - stoji v depeši. „In to ti je počitek!” se potožim komandantu Kramariču, ki se je pravkar vrnil z obhoda predstraž. ..Tovariši z divizije so menda prepričani, da smo se do sem pripeljali z luksuznimi avtomobil L “ Komandant ne reče nič. Zajahava konje in se v diru spustiva za divizijskim kurirjem. Spotoma premišljujem, kaj tako važnega nama bodo povedali v diviziji Prejkone naju bodo oštevali, ker ne sedimo sovražniku na vratu in ga ne gonimo do iznemoglosti. Prišli naj bi pogledat, v kakšnem stanju so borci, pa bi ne bili tako neučakani! - V najglobljem kotičku duše pa se mi porajajo bedaste in predrzne misli. Če bi nama dejali na diviziji na primer v tem smislu: Ne zamerita, tovariša, da vaju kličemo sredi noči, toda - vojne je konec. Nemci in belogardisti so žc položili orožje in Ljubljana nas nestrpno pričakuje ... Kaj je v tem nemogočega? Hitler je že pred tednom dni obračunal sam s seboj, Rusi in Američani se objemajo na Labi, četrta armada je osvobodila Trst - mi pa še vedno oprezujemo okrog Ljubljane kot mačka okrog vrele kaše! Rezek „Stoj!” straže pred divizijskim poveljstvom me opozori, da smo še vedno v vojni. Vstopiva v veliko kmečko hišo, kjer bo divizijski posvet. V predsobi zapazim v medlem soju leščerbe tri zvezane vojake v nemških uniformah in s slovenskim grbom na rokavu. „Tile pa niso podobni delegaciji švabobrancev, ki bi nam prišli ponudit vdajo," namignem komandantu Kramariču, kijih pogledaš prezirljivim nasmehom. Prostorna izba je že polna komandantov brigad in drugega,poveljniškega kadra, ki nama poželijo veselo dobrodošlica Živahno pozdravljanje in hlastne pogovore o preteklih bojih prekine načelnik korpusne-ga štaba, ki napove začetek posveta. Na mizi pred seboj ima specialko, na kateri so vrisane debele puščice in položaji, do katerih sta se prebili obe diviziji z njihovimi brigadami. Po kratiš uvodni besedi preide na tisto, kar je vzrok, da so nas tako nemudoma sklicali na posvet OBETA SE SRDIT BOJ „Iz izpovedi tistihle domobranskih ‘zamudnikov’, ki so jih zajele naše izvidnice, pa tudi iz lastnih obveščevalnih virov je mogoče s precejšnjo gotovostjo sklepati, da bomo na položajih južno od Ljubljane naleteli na resen sovražnikov odpor. Izvecfeli smo tudi, da so napravili Nemci na vseh ljubljanskih vpadnicah močne zapore in da pošiljajo vse umikajoče sc domobranske kolone na že omenjene položaje, kjer se z vso naglico utijujejo. V obrambni razpored so razen težkega pehotnega orožja uvrstili tudi tanke, v zaledju pa imajo tudi tri ali štiri topniške baterije, od katerih je ena dalekometna na ljubljanskem gradu. Kako odgovoriti na ta najnovejši sovražnikov izziv? ” Med poveljniki brigad je završalo. Kakšne pripovedke so to, čemu verjeti besedam ujetih domobrancev? Kdor je na lastne oči videl vso to polomijo na vseh dolenjskih in kočevskih cestah, ne bo nasedel vestem, po katerih naj bi sovražnik sam tiščal glavo v zanko, ki se bo vsak čas zadrgnila okrog njegovega vratu! - V napad in sicer takoj, še preden se sovražniku ohladijo pete! „Prav, če ste za tako odločitev”, povzame z vidnim zadevoljstvom besedo divizijski komandant Tomič, „tudi jaz sem za to, da sovražniku ne damo priložnosti za organizirano obrambo. Opozarjam pa, da jutri zarana še ne moremo računati na podporo našega topništva/ ki ima velike težave s prevozom orožja in municije na ustrezne položaje za njihovo delovanje.” „Pusti to, komandant, tudi do sedaj smo marsikaj postorili -brez njihovih pihalnikov. Preden bodo izračunali tiste njihove elemente in druge ceremonije, bomo mi že opravili svoje," prepričuje navzoče poveljnik jurišnega bataljona. „Prav nič me ne veseli, da bi prišel pod granate lastnega topništva, kar sc mi je že zgodilo.” ..Oprosti, tovariš," ugovaija operativni oficir topniške brigade, ,.pozabljaš, da top ni puška. Kolikor se spoznam na pehotne zadeve, menim, da imamo pred seboj nasprotnika, ki se utrjuje po vseh pravilih krožne obrambe. Morda ne bi kazalo kar tako podcenjevati in zavračati našo pomoč. Naše baterije bodo nared, čim najdemo ustrezne položaje in ugotovimo, kje so sovražnikove odporne točke. Pa tudi kje so njegovi topniški položaji - če jih bo treba nevtralizirati. Ne nasprotujem takojšnjemu napadu, vendar dajte nam možnost, da koristno posežemo v boj.” »Trenutek posluha, tovariši,” se vključi v živahno besedovanje komandant korpusa, ki do sedaj ni posegal v razpravo. »Vesel sem odločnosti in požrtvovalnosti. Menim pa, da je prav, če vas obvestim o hudi tragediji, ki se je zgodila pred nekaj urami na Turjaku - dober streljaj pred našimi izvidnicami. Belogardistična policija je privlekla iz turjaških zaporov večje število naših najboljših aktivistov, ki so jih aretirali v Ljubljani, in jih na zverinski način pobila v gozdu, nedaleč od gradu. - Vprašujem se, ali se morda ne pripravlja nekaj podobnega tudi našim ljudem v samem mestu, pa čeravno že trkamo na njegova vrata?” Trenutek molka - in že plane kvišku Šubic, poveljnik Levstikove brigade: »Tu ni kaj pretresati in onegaviti Ob zori napademo, pa če bi se moral s svojimi borci sam prebijati do mesta!” »Tako je!” se pridružijo tudi ostali poveljniki V napad! V skladu z navodili korpusnega načelnika so se komandanti brigad hitro sporazumeli glede osnovne zamisli celotne akcije. Levstikova in Gubčeva brigada gresta v čelni naskok, ostale brigade pa bodo izpeljale obkoljevalni manever na krilih sovražnega obrambnega razporeda. V temno majsko noč se razleže konjski topot. V ZADNJI BOJ Prvi sončni žarki so s prečudovito svetlobo pozlatili brigado, ki je že nared za pohod. Brigadni orožar je razdelil strelivo in ročne bombe, intendant pa za nameček debelo pest cigaret na vsakega borca. Minometalska baterija si daje opravka z mulami, vezisti pa z radijskim oddajnikom, da sc med potjo kaj ne skazi. Bataljon za bataljonom se hitro spusti proti Šmarju, kjer nas že čaka divizijski komandant Tominc z najnovejšimi napotki. Sledi še dodatno navodilo političnega vodstva: komunisti in skojevci na čelo bojnih oddelkov, politkomisarji in delegati pa k težkemu orožju! Se kratek posvet z bataljonskimi poveljniki - in brigada gre v svoj zadnji boj. Komandant Anton razprostre specialko prek kolen in me povabi, naj prisedem k njemu na parobek. »Vrag jim mater švabobransko," se jezi v pristni bclokrajinščini, »dobro so se vgne-zdili, ti hudiči! Poglej karto: nekaj gozda imamo še pred seboj, nato pa čistino do same vasi Orle. Če jih ne porinemo s položaja v enem naletu, se nam slabo piše. Levstikovci imajo lažjo smer napada, po gozdu, skoraj do sovražnikovih položajev. Dogovoriti se moramo za sodelovanje, za primer, če bi se kaj zataknila” Komandant da poklicati vezista z radijskim oddajnikom in zahteva zvezo s sosednjo brigado. »Zdravo, Miran! Ste že pozajtrkovali? Ob sedmih začnemo, ne? ” »Pozdravljen, Anton - in hvala za vprašaije! Moje bojne izvidnice so se že napotile k sovražnikovim predstražam, če dobijo le-tamkaj za pod zob oziroma pred puške. Tukaj najbolj sitnarijo tisti, ki smo jih dobili iz pete prekomorske brigade -njim je vedno morje do kolena. Nenehno se hvalijo, kako so izganjali ustaše iz dalmatinskih in liških postojank. Danes bomo videli, kaj znajo in zmorejo", se oglasi znani glas po etru. »No, da, do sedaj so se kar,dobro izkazali v bojih na Kočevskem - le da sose imeli takrat hfemci in švabobranci še kam umikati. Sedaj so pa kot v vreči. Poslušaj, glede na to, da imate vi lažjo pristopno smer za napad in boste verjetno prej načeli sovražne položaje - pustite kakšen bunker tudi za nas.” »Nič ne skrbi, razdelili si jih bomo po bratovsko," odgovori Šubic. »Tako je prav, Miran, za to uvidevnost te povabim na malico na Orlah. Moji rojaki iz belokranjske brigade so mi poslali cel sodček pristne metliške črnine, kaj meniš o tem? ” »Imenitno, Tone. laz pa te zaprotiuslu-go popeljem drevi na večerjo k .Figovcu’ sredi Ljubljane. Kar mene se drži, ko pridemo v mesto, da se ne izgubiš. Saj vem, da nisi bil dalj od Novega mesta.” Veseli besedni dvoboj med obema poveljnikoma prekinejo zapovrstne detonacije. »Ali slišiš, Kramarič? Tole je prejkone pošiljka za nas, po zračni pošti in priporočeno. Moram na položaj - srečno!” Brigada pospeši premik tistemu zloglasne n grmenju nasproti ... ,,PRIPRAVE“ NA MITING Nekje na sredi poti proti izhodiščnemu položaju za napad nas začno prehitevati borci iz jurišne čete. »Tovariš komisar!” - skoči iz kolone slok mladenič, odloži strojnico in izvleče iz žepa precej oguljeno razglednica »Že vso pot se prerekamo in ugibamo, kje nam je udariti Med nami je samo eden od Ljubljane, pa še ta je iz okolice.” Fant mi pomoli pod nos kičasti fotografski izdelek s spodbudnim podnapisom »Pozdrav iz Ljubljane!” Malce neugodno mi je priznati, da se tudi sam ne morem orientirati na osladni slikanici »Seveda, to je Ljubljana, saj znaš prebrati, kaj piše spodaj. Kod bomo udarili, vprašaš? Kot ponavadi, tja kjer ti bo najprej zažvižgalo okrog ušes," skušam obrniti odgovor na šaljivo plat »Tisto bomo že opravili - na hitro in po gubčevsko", se zasmeje dolgin in nadaljuje v pojoči dolenjščinl »Takole smo se dogovorili: Tekmovali bomo, čim osvobodimo Ljubljano, se zberemo vsi, kar nas je iz Mirenske doline in izpod Gorjancev, pod veliko lipo, ki stoji menda sredi mesta. Potem bodo Sentruper-čani zapeli eno narodno -Stoji, stoji Ljubljanca, Ljubljanca, dolga vas - mi Šentjemejci pa tisto: Tam v Ljubljanci so pa take, k’tere imajo rinke zlate, ki se svet’jo kakor luč, da vid’jo fantje v temno nuč ... »Tudi jaz hočem biti zraven, četudi nimam posluha - bom pa samo usta odpiral”, pojasni samozvani kulturnik s strojnica »Taka je torej, petelini šentjemejski", se delam strogega, »tiste, ki se s\et’jo kakor luč”, vam brenčijo po glavi, še preden ste dobro povohali Nemce in domobrance, ki so se postavili vmes. Fant zavihti na ramo strojnico, kot bi bila iz papirja. „Pa brez zamere, tovariš komisar, na miting pa le pridi, saj si naš rojak, ali ne? ” - In že je odpetal za svojimi tovariši... »Naj živim še sto let," premišljujem, »takih korenjakov najbrž ne bom vidci, / nikoli več. - Kaj mi lahko ponudi bližnja svoboda v zameno za vse to, kar bo že jutri neponovljiva preteklost? ” SOVRAŽNIKOVA BOJNA SREČA Korak za korakom se brigada približuje tisti ločnici, kjer na specialki peidc zelena barva v belo in ko bo treba pogledati stvarnosti v oči. Napetost v borcih raste kot vedno, dokler ne poči prvi strel, ki pomeni začetek akcije. Še slabe četrt ure je do sedmih, ko naj bi se brigada razporedila na izhodiščnem položaju za napad. Grmenje topovskih izstrelkov, pomešano z rezgetanjem strojnic in pokanjem pušk na naši levi, postaja vedno močnejše. »Šubic s svojimi že napada," se čudi komandant brigade, »čemu tako zgodaj? Sedaj smo na vrsti mi. Prvi in drugi bataljon v strelce, tretji na levo krilo v rezervo. Hitro naprej!” Bataljoni se v teku razvijajo v strelsko vrsto, ne da bi se menili za detonacije težkih min, ki prično deževati s sovražnikovih položajev. Zavedajoč se, da je treba čimprej iz območja sovražnikovega zapornega ognja, se bataljoni v skokih poženejo naprej in z glasnimi »Juriš -hura!” planejo iz gozda. Streljaje iz vseh cevi, se borci kar najhitreje vzpenjajo v pobočje - da bi se čimprej približali sovražniku na razdaljo, kjer bodo varni vsaj pred njegovimi minometalskimi in topniškimi izstrelki. Sovražnik odgovarja z vsem, kar ima na voljo, da zavrne siloviti napad. Pod silovitim ognjem branilcev se naša strelska vrsta razdeli na več skupin, ki vsaka zase pritiska navkreber. Desnokrilni bataljon pod poveljstvom neustrašnega komandanta Risa je že skoraj na razdalji ročnih bomb, ki bodo opravile tisto glavno. Tudi sam se pridružim centralni napadalni četi, ki je v manjšem zastoju. Ko mi že začne primanjkovati sape, se z glavo naprej zvrnem v krater, ki ga je pravkar napravila topovska granata. V trenutkih neprostovoljnega premora skušam ugotoviti, kako potekajo stvari. Napad je, kot kaže, zaustavljen nekako sredi pobočja, vendar se posamezne skupine skušajo z občasnimi juriši prebiti naprej. Po vsej verjetnosti lahko največ pričakujemo od Risovih bombašev, ki v skokih napredujejo po grebenu in so že uničili eno izpostavljeno strojnično gnezda Tako, tako, Gubčevci -še malo, pa bomo zagrabili fašiste za vrat! Tedaj se zasliši na sovražnikovem položaju zamolklo brnenje. Tanki! Izza hiš se privalijo jeklene pošasti in zasujejo z gostim strojničnim in topovskim ognjem Risovo bojno skupino, ki se je vrinila v sovražni obrambni razpored. Kako se upreti tem nestvorom, ki za železnim oklepom sejejo ogenj in smrt? Bojna sreča se počasi, a' zanesljivo obrača v prid sovražnika, ki stopnjuje ognjeni pritisk. Nenehno raste število ranjenih in mrtvih borcev, ki se žilavo upirajo, prezirajo smrt in nevarnosti, ki prežijo na njih z vseh strani. V dolini pod seboj zagledam komandanta Kramariča. Osebno vodi v boj še zadnji, rezervni bataljon, da bi morda rešil, kar se še rešiti da. Toda pravega zanosa ni več. Borci se sicer disciplinirano pomikajo navkreber, pri tem pa zadevajo na tiste, ki skušajo zvleči s pobočja ranjene tovariše in jih spraviti na varno. Tudi ta zadnji napa je ustavila jeklena toča - vsak nadaljnj meter osvojenega zemljišča bo treba plaea s krvjo in življenji junaških borcev. Komandant brigade spozna, da je prenehati s tem brezuspešnim podetjeoi kov, iz trdo preizkušene udarne Matije Gubca, ki jim je bilo v tem *,v spopadu prizaneseno. j,jV& ■ m UMMMI Ljubljana pozdravila osvoboditelj« Trije motki in dve ženski, oboieni v mladem sadovnjaku v neposredni bližini domačij. KJE? ZAKAJ? , avtor fotopefg, odlikovat, i železnim križcem koze, govedo in ia kaj. KJE JE BIL POSNET Ho, (7> do. v KATERI VASI? siMfeS '1612) -Slede na slog poslopij- na Hrvatskem? Ooreča vas ob žeiesniik i progi. KATERA? September 1943. Italijanski okupatorji so bili prisiljeni položiti orožje. Glavnina krvavih bratov v orožju slovenske krvi je bila razbita. V Novem mestu zbrani belogardisti pod vodstvom stotnika Vuka Rupnika so se pred uničenjem izmaknili v Za-meško in si v Nemcih našli novega gospodarja. Nastopila je šesttedenska svoboda, med katero so nemška bombardiranja Šentjerneja, Novega mesta, Črnomlja pa spet Novega mesta, Mokronoga ... napovedovala, da bo boj do končne zmage še dolg in krvav. Za časa drugega osvobojenega ozemlja so bili, uresničeni pomembni odloki: oblast na osvobojenem slovenskem ozemlju je prevzela Osvobodilna fronta, izvoljeni so bili odposlanci za kočevski zbor, mobilizacija je omogočila okrepitev starih in ustanovitev novih brigad in partizanska vojska je krenila v ofenzivo proti Savi. Toda temni oblaki so se že zbirali nad Dolenjsko in se 21. oktobra 1943 prelomili. Z izhodiščnih položajev v Kostanjevici je nemška vojska z domobranskimi vodniki pričela izvajati prvo fazo ofenzivnih operacij, imenovano VVolkenbruch I (prelom oblakov). Militarizlrani ..nadčlovek” na ..banditskem ozemlju” ni prizanesel niti civilnemu prebivalstvu. V mrliških knjigah v Kostanjevici, Šentjerneju Novem mestu, Črnomlju, Trebnjem, na Čatežu ... so popisane cele strani z imeni ustreljenih, obešenih ali drugače pokončanih. O pobijanju, obešanju, požiganju in ropanju v teh dneh skoroda ni doKumentamih fotografij, pa še te so sovražnega izvora in so le nekatere dokumentirane. Ivan Jurčec-Tomo, Ere dvoj ni in zlasti medvojni partjjski i skojevski delavec v naših krajih, se je ponovno dejavno vključil vprizade-vanja za čim boljšo predstavitev našega narodnoosvobodilnega bega in ljudske revolucije v stalni razstavni zbirki v novem oddelku NOB Dolenjskega muzeja. Posredoval nam je serijo fotografij iz tistih krvavih dni, kijih je posnel oficir 162. pehotne »turkestan-ske” divizije. Celjski fotograf Josip Pelikan, ki je film razvil, se je zavedal pomena posnetkov, zato je izdelal po en izvod fotografij zase ter jih pošteno skril. Ivan Jurčec-Tomo je že v začetku leta 1975 poslal fotografije uredništvu tednika TV-15, kijih je nekaj objavilo v rubriki »Fotografija z vprašanjem”. S pojasnili so se oglasili štirje bralci, od katerih sta dva pravilno dokumentirala fotografijo obešenega partizana na Pluski pri Trebnjem. Naša poizvedovanja so ta podatek potrdila, kakor tudi, da v nobenem primeru fotografije ne kažejo obešenih partizanov na Rifljevi hruški v Ločni ali na Kastelčevem (sedaj Vovkovem) vrtu v Mačkovcu pri Novem mestu. O obešenih v Mačkovcu je v mrliški matični knjigi župnije Otočec zapisano: Janez Rozman, borec, Trščina (tedanja občina Tržišče), star 30 let, obešen, 26. oktobra 1943. pokopališče Otočec; Jože Rodič, borec, Tomažja vas, star 42 let, obešen, 26. oktobra 1943, pokopališče Bela cerkev. Za ostale fotografije nismo dobili ustreznih podatkov. Glede na pot 162. pohotne »turke-stanske” divizije obstaja možnost, da so nekateri posnetki nastali na Hrvatskem, kajti 303. pehotni polk te divizije je v prvi fazi ofenzivnih operacij prodiral s črte Jastrebarsko-Krašič-V. Erjavec-Karlovac proti Beli krajini Morda pa $o bili narejeni že po končani ofenzivi kje na Štajerskem? Povrnimo se k zločinu na Huski! Mladega partizana so esesovci ujeli ob koncu oktobra ali v začetku novembra 1943 v bližnji vasi Luža, kjer je sam stražil strelivo. Upravičeno se nam zastavlja vprašanje: je bila vmes izdaja, da so ujeli ravno njega, po čigar obleki niso mogli zanesljivo sklepati, daje partizan. Namreč ko je partizan zaslutil nevarnost, se je, neoblečen od pasu navzgor, zatekel k eni od hiš v vasi in si pri gospodinji izprosil srajca Pred nočjo so ga prignali v hišo Andreja Andoljška na Pluati, kjer se je nastanila nemška komanda, in ga zasliševali Po kratkem postopku so ga obsodili na smrt. Odvedli so ga pod jablano pri hiši Janeza Andoljška, ki so jo, ker je bila že trdna noč, osvetlili z avtomobilskimi lučmi. Od nekod so prinesli lestev, s pomočjo katere je nemški vojak na vejo privezal vrv. Medtem je partizan žalostno klical: „0, Marija, kaj bo pa moja mama rekla!” Toda zaman je pričakoval milosti Dva vojaka sta ga trdno prijela za roke in ga dvignila v nastavljeno zanko. Tfelo je obviselo, nato pa ga je eden od vojakov s puškinim kopitom močno udaril po glavi. Nemški vojaki, ki so obešali partizana, so v bližnji hiši Sred svojimi tovariši kfohotaje opona-di njegove besede „0, Marija...” Kot je povedala Terezija Kek, je obešeni partizan visel dva ali tri dni. Nanj so privezali tudi napis vdovenšfi-ni (verietna vsebina: Tako se dela z banditi!), ki sta ga morala na zahtevo Nemcev izdelati dva domačina. Za esesovci so prišli oddelki turke-stanske divizije. Na prošnjo so domačinom dovolili, da so partizana sneli in ga pokopali kar v bližini Še pred zimo so ga partizani prekopali, vendar iz mrliške matične knjige župnije Trebnje ni razvidno, da bi bil pokopan na tamkajšnjem pokopališču. Naključje je hotelo, da stara jablana, na iatero so Nemci obesili partizana, naslednjo leto ni ozelenela in se je posušila. Kdo in odkod je obešeni partizan? Ivanka Bončina je v glasilu TV-15 zapisala, da so Nemci partizanove dokumente zažgali kar na tleh sobe v Andoljškovi hiši in da so domači v ostankih pepela lahko prebrali le besede »občina Lož”. Navedla je tudi, da se je kasneje v vasi oglasila njegova mati, ki je sina prepoznala po opisu obleke, za kar pa nismo dobili potrditve. Zato se obračamo za pomoč na vse, ki bi nam pri tem lahko pomagali z ustreznimi podatki: tako pri fotografiji obešenega partizana kot pri ostalih na tej strani objavljenih fotografijah. Podatke pošljite na oddelek NOB Dolenjskega muzeja v Novem mestu. ANTCN ŠTAMPOHAR (TELEVIZIJSKI spored PETEK, 4. VII. Olabod 1 10.15 POROČILA 10.20 ZlVE NAJ VSI NARODI, skrajšan posnetek zaključnega nastopa pevcev na taboru v Šentvidu 10.55 ZBOR REZERVNIH VO- ■JKT m to JAŠKIH STAREŠIN JUGOSLAVIJE, prenos slovesnosti iz Čačka 12.00 PARTIZANSKE PESMI 12.40 POROČILA 14.00 TENIS, prenos tekmovanj za ženske iz VVimbledona 17.10 POROČILA 17.15 MI SMO SMEŠNA DRUŽINA 17.30 PTIČJE STRAŠILO 18.00 DOMAČI ANSAMBLI: PIHALNI ORKESTER F. PUHARJA 18.30 OBZORNIK 18.40 RADOVNA Televizijska reportaža bo prikazala naravne lepote Radovne, alpske doline, o kateri govoiijo, da bo kmalu spremenila svojo podobo, saj menda obstajajo načrti o zajezitvi istoimenske reke. Ljubitelji planin in neokrnjenih naravnih lepot pa so kajpak zoper take posege. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 TITO, VOJNA IN REVO- LUCIJA, dokumentarna oddaja 20.45 JADRANSKA SREČANJA 22.15 V ZNAMENJU 22.30 KO POMLAD ZAMUJA, film Kosovski vojni film z gornjim naslovom je Ekrem Krycziu posnel po motivih partizanskega dnevnika Kadila Hodže. Gre za prikaz revolucije na Kosovu, v ospredju so stvarni dogodki, film pa prinaša tudi dokaj dramatično zgodbo, ne zanemarja doživljajev borcev in človeške usode laže tudi s šaljive plati Igrajo Hadi Šehu, Ir2ruk Begoli, Abdurah Shala, Enver Petrovci in drugi 17.25 Test - 17.40 Poročila -17.45 Pojemo herojem - 18.15 L. Ristič: Goran (televizijska drama) -19.30 Dnevnik - 20.00 Glasbena oddaja - 20.55 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Tito in film - 22.10 Mali koncert - 22.35 Igrani film SOBOTA, 5. VII. Olabod 14.00 TENIS, prenos tekmovanj za moške iz Wimbledona 17.15 POROČILA 17.20 ALADINOVA ČAROBNA SVETILKA, risani film Pravljice iz 1001 noči so silno privlačne za filmske ustvarjalce, rado pa jih gleda mlado in staro. Tokrat se bo moč zabavati ob francoskem risanem filmu, narejenem po eni najbolj znanih orientalskih pravljic. 18.30 NAS KRAJ 18.45 ROBINOVO GNEZDO, humoristična nadaljevanka 19.10 ZLATA PTICA, pravljica 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 S. Aleramo: ZGODBA O LINI 21.00 MUPPET SHOW (gostuje Helen Reddy) 21.25 TEMNA ZVEZDA, film Sredi 22. stolega se nekje v vesolju nahaja vesoljska ladja Temna zvezda. Njena naloga je, da najde in z atomskimi bombami uniči krhke zvezde. Na ladji je tudi žival s tujega planeta, vesoljci jo imajo za zabavo, a žogi podobna zverinica jim jo večkrat zagode, zaradi njene nagajivosti in celo zlobnosti se znajdejo na robu propada. Taka je na kratko vsebina ameriškega znanstveno-fan-tastičnega filma, ki ga je zrežiral John Carpcnter, igrajo pa Brian Na relle, Dre Pahich, Cal Kunilholm Dan 0’Bannon, Joe Sannders in drugi 22.45 TV KAŽIPOT 23.05 POROČILA 16.10 Test — 16.25 Jugoslavija : Španija (prenos rokometne tekme za jugoslovanski pokal) — 17.45 Kontaktna oddaja - 18.30 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 Večer ob filmski glasbi — 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Feljton - 21.40 Športna sobota - 22.00 Dokumentarni film NEDELJA, 6. VII. ©labod 9.20 POROČILA 9.25 VIKING VIKI 9.50 UGRABLJEN 10.15 CEZ TRI GORE ..., PESMI JUGOSLOVANSKIH NARODOV 10.45 ODPISANI 11,35 TV KAŽIPOT S 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 in 15.55 POROG LA 16.00 RAZVOJ POPULARNE GLASBE 16.50 BALIJSKI PRINC Reportažni zapis nizozemskih televizijcev bo na dokumentarni način prikazal življenje na indonezijskem otoku Baliju, kjer so izredno močno zakoreninjeni nenavadni običaji, med njimi tudi verovanje v posmrtno življenje. 17.40 ŠPORTNA POROČILA 17.45 SAMO ENKRAT ŽIVIŠ, film Junak tega ameriškega filma je nepridiprav, ki se dobro zaveda, da bo moral v zapor, če ga bo spet kaj polomil. Zato se'odloči za pošteno življenje, poroči se in najde zaposlitev v neki garaži. Tamkaj pa ga gospodar kmalu obtoži za nečedno dejanje, ki ga junak kajpak ni storil. Znajde se v zaporu, toda uspe mu pobegniti in z ženo se skušata prebiti v Ka nado ... Pred tremi leti je ta film, ki razgalja ameriško družbo, biča njen policijski sistem, posnel Fritz Lang, glavni vlogi pa igrata Henry Fonda in Silvia Sidney. 19.1Č RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 S. Jankovič - A. Isakovič: TRENUTEK 20.50 RAZDALJE IN BLIŽINE Kako živi dandanašnji kmet, tisti ki mu zemlja 'pomeni lauh, ki orje s traktorjem, je hkrati strokovnjak za hmelj, živino, za sadje in tako dalje, ki dela od jutra do večera. O tem bo govorila oddaja. 21.20 V ZNAMENJU 21.35 RISANKA 21.40 PORTRETI: MARJETKA FALK 21.55 ŠPORTNI PREGLED TOREK, 8. VII. ©labod 17.35 POROČILA 17.40 COLARGOL, lutkovna oddaja 17.55 GLASBA NARODOV: TAHITI 18.25 OBZORNIK 1&35 PO SLEDEH NAPREDKA m PONEDELJEK, 7. VII. Olabod 1 17.40 POROČILA 17.45 VRTEC NA OBISKU: NA SPREHODU m Ka j >o doživeli malčki na kratkem sprehodu, bodo mladi gledalci izvedeli iz oddaje, ki bo prikazala tudi lepote narave. 18.00 BIOLOŠKE URE številni strokovnjaki po svetu zavzeto raziskujejo t. i. biološki ritem živih organizmov. Zanimivi poizkusi in dognanja ameriških znanstvenikov so zabeleženi v dokumentarnem filmu, s katerim so ZDA sodelovale na letošnjem beograjskem mednarodnem festivalu znanstvenega in tehničnega filma. 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADINSKA ODDAJA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 M. Novkovič: UGRIZ Vaščani so razpeti med prvinsko navezanostjo na rodno zemljo in željami da bi odšli po svetu za boljšim kruhom. Tako junak beograjske televizijske drame, ki jo je Bahrudin B. Cengič posnel po scenariju Milice Novkovič, zapusti ženo z dvema otrokoma in odide na delo v Nemčijo. Na zemlji gara žena, s poslanim denarjem pa družina začne graditi novo hišo. Osamljena ženska je privlačna za graditelje, taka razmerja pa kajpak marsikaj porušijo. Igrajo Gorica Popovič, Dragomir Felba, Marko Nikolič, Liljana Krstič, Aljoša Vučkovič in drugi 21.05 SODOBNIKI 21.35 V ZNAMENJU 21.50 MOZAIK KRATKEGA FILMA: PAUL JACOBS IN ATOMSKA BOMBA Tokiatna oddaja bo govorila o raziskavah morja, posneli pa so jo na ladji Andrija Mohorovičič, ki je sodobno opremljena a tovrstno raziskovalno delo. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 16.15 Dnevnik - 16.30 Nedeljsko popoldne - 19.30 Dnevnik - 20.00 Gore sveta: Andi - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Mclntosh (ameriški igrani film) 20.00 V 2IVO: ZA POSUTI ZAPOSLENE Današnja oddaja bo ubrana na temo prizadevanj za ustalitev gospodarstva. Povabljeni poznavalci gospodarskih stanj bodo g°v0|j gospodarnih naložbah, o kratlco^j nem in dolgoročnem načrtovani* t prihodnost, o vključevanju 9» pa domače iznajdljivosti in usM?; nosti v prizadevanja za gospodarjenje, o učinkovitem nem času in še o čem, kai W| moralo še kako brigati, pogosto ne. 21.20 EMILE ZOLA 22.20, V ZNAMENJU 17.40 Dnevnik v madžaršito* 18.00 Dnevnik - 18.15 0W oddaja - 18.45 Narodna 19.30 Dnevnik - 20.00 ZaMJ glasbena oddaja - 21.00 V. danes, jutri - 21.10 Rdeči Pfr kikirika (dokumentarna odd»J* 22.00 Poezija „ U 8ti do SREDA, 9. VII. V petdesetih letih so v ZDA izvedli vrsto poizkusov z atomsko bombo, na kraj eksplozij pa so pošiljali vojake, da bi se urili v razmerah, kakršne bi narekovala morebitna atomska vojna. Kratek film bo govoril o cinizmu ameriške vojske, ki je svoje ljudi tako rekoč zapisala smrti O tem nečednem početju je hotel novinar Paul Jakobs izvesti anketo, ugotoviti, koliko preizkusnih vojakov je zbolelo za rakom in podobno. To delo je bilo za novinarja usodno, za posledicami radioaktivnosti je umrl, še preden mu je uspelo zbrati dovolj obtožujočih podatkov. Film o Jacobsovern raziskovanju je pred dvema letoma posnel Jack Wills. Olabod i 17.40 POROČILA 17.45 UMETNOST NA JUGOSLOVANSKIH TLEH 18.10 FESTIVAL MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV V CELJU 18.40 OBZORNIK 18.55 NE PREZRITE 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 IGRE BREZ MEJA, reporta- I ža o jugoslovanskem sodelujočem mestu 20.05 IGRE BREZ MEJA, prenos iz Martine-France 21.35 KARNEVAL v RIU, zabavnoglasbena oddaja 22.05 V ZNAMENJU 17.40 Dnevnik v madžarščini -18.00 Dnevnik - 18.15 Pisani svet - 18.45 Zabavna medigra - 19.30 Dnevnik - 20.00 Televizijska drama - 21.15 Včeraj, danes, jutri -21.25 Iz Šolskega sporeda - 21.55 Resna glasba ČETRTEK, 10. VII. Olabod 1 17.50 POROČILA 17.55 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE 18.25 OBZORNIK 18.35 NA SEDMI STEZI 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: KRUTA OKLAHOMA Film z gornjim naslovom je pred sedmimi leti posnel ameriški režiser Stanley Kramer, pripoveduje pa o času, ko je pred dolgimi desetletji zlato mrzlico zamenjalo mrzlično iskanje nafte. Spremljali bomo boj posameznika, ki je (kljub temu da je pnvica na njegovi strani) neuspešen, aj mu nasproti stoji mogočna družba. Poznavalci pravijo, da je tudi ta Kramerjev film preveč suhoparen, razumski in zato umetniški neprepričljiv, ton privlačnosti pa mu daje izvrstna igra Faye Dunaway, Georgea C Scotta, Johna Millsa, Jacka Palanca in Woodrowa Parfeyja_ XII K 21.55 V ZNAMENJU 22.10 GLASBENI MAGAZIN 17.40 Dnevnik v madžarščini 18.00 Dnevnik - 18.15 OtrO» oddaja — 18.45 Poezija - HM Dnevnik - 20.00 Neposredni stiki; 22.00 Včeraj, danes, jutri PRVI RADIJSKI PROGRAM PETEK, 4. VII. 8.08 Pionirji - heroji 8.40 Mladina poje za dan borca. 9.05 Iz jugoslovanski simfonične literature. 10.05 Spomini predsednika Tita. 12.10 S pesmijo po Sloveniji 13.20 Južna Afrika, boj se nadaljuje. 13.50 Z ansamblom Bojana Adamiča. 14.05 Humoreska. 14.25 Koncert pihalnega orkestra milice iz Ljubljane. 15.15 Z našimi solisti v slovenskih operah. 16.00 Slovenski delež v vstaji jugoslovanski! narodov. 16 JU Pesmi svobodnii oblik jugoslovanskih avtorjev. 17.05 Poje Partizanski invalidski pevski zbor. 17.25 Od tod samo krvavi punt poznamo. 18.00 Popularne glasbene teme iz slovenskih filmov. 19.45 Minute z ansamblom bratov Avsenik. 20.00 Proti morju k svobodi 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Godala v ritmu. 2230 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Popevke s slovenskih festivalov zabavne glasbe. 0.05-4.30 Nočni program. 17.40 Dnevnik v madžarščini -18.00 Dnevnik — 18.15 Dan Borca - 18.30 Šola za junake - 18.45 Glasbena medigra — 19.00 Športna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Zaključni koncert jugoslovanskih zborovskih slovesnosti (prenos iz Niša) - 21.00 Igrani film - 22.35 Dnevnik - 2Z50 Glasbena oddaja SOBOTA, S. VII. 8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z radiom na poti, 10.05 Sobotna matineja. 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Svetovna reportaža. 11.40 2^apojte z nami 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (Tadej Sluga: Pomen prekinitev tasti pri pridelovanju semenskega krompirja). 12.40 Veseli domači napevi 14.05 Kulturna panorama. 15.30 Zabavna j^asba. 18.00 Škatlica z godba 18.30 Iz dela GMS. 19.35 Mladi mostovi. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Z lahkimi notami po naši domovini 0.05—4.30 Nočni pro-> gram. NEDELJA, 6. VII. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Marjan Marinc: Strel). 8.41 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši? 10.05 Panorama lahke $asbe. 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne godbe. 14.05 Humoreska tega tedna (G. Courteli-no: Dve kratki). 14.25 S popevkami po Jugoslaviji 15.10 Pri nas doma. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Listi iz notesa. 16.20 Gremo v kino. 17.05 Priljubljene operne melodije. 17.50 Zabavna radijska igra (Marjan Marinc: Inšpektor Ris ne miruje, 6. del). 18.32 Na zgornji polici 19.45 Glasbene lazgfednicc. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05—4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 7. VII. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.40 Pesmice na potepu. 10.30 Poletno branje. 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (Edi Senegačnik: Zamenjava satja in satnic). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem od m. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Na ljudsko temo. 18.25 Zvočni signali 20.00 Iz naše diskoteke. 21.05 Poletni diver-timento. 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiov. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza. 19.45 Minute z ansamblom Puharja. 20.00 Slovenska ze^j pesmi in besedi 20.30 S sol>s j ansambli JRT. 21.05 Radijs^J, (Robin White: Vojaki). 2230 ” j in godala. 23.05 Lirični u, yjjt 23.10 S popevkami po JugoSl 0.05-4.30 Nočni program. SREDA, 9. VII. M' 8.08 Z glasbo v dober dan* 0i# Počitniško popotovanje od stf81 strani 8.45 Radijski pevCl . , mikrofonom. 9.05 Z poti 11.35 Znano in 12.10 Veliki zabavni orkestri- ^ Kmetijski nasveti (Miroslav Re^ ()t Prireja mesa v Sloveniji). izvirih ljudske glasbene uin®t8vlir 14.05 Razmišljamo, u*\ #0 mo... 14.25 Naši posluj*/ tajo in pozdravljajo. 15.30 w glasba. 18.00 Zborovska 8* > prostoru in času. 18.15 N 18.30 Kaj radi poslušajo-Koncert za besedo (Mise Srečanje z Božidarjem Kan 21.05 Odlomki iz W. A-opere Don Juan. 22-* ijjt* slovenskih pevcev zabavne . ^ 23.05 Lirični utrinki. ^ pred polnočjo. 0.05 -4-program. ČETRTEK, 10. VII g 3„ 8.08 Z glasbo v Mladina poje. 9.05 Z i: l i 1C 7«nnn lil radi0*? „o. Mladina poje. 9.03 ■, jo bij4 JV. poti 11.35 Znano in P%1^ 12.10 Znane melodije- * • p** tijski nasveti (Slavko qA * Irnipfikfv!) V hribih)* 10* TOREK, 8. VII. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Mladi koncertant. 9.05 Z radiom na poti 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti (Mitja Kocjančič: Tehnološka vrednost vinskih sort grozdja v posavskem vinorodnem rajonu). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Operne arije in monologi 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj. tijski nasveti (Slavko g 0i kmetijstva v hribih). • , i# do vasi. 14.05 K,onCjLni P°*j Vs» poslušalce. 14.40 Jezi jg.oO , ri. 15.30 Zabavna £jasbl,a. I*-zemlja bo z nan“ ,Zi(, se v^i0ui Lokalne radijske pos aJ nSainb ,ef jejo. 19.45 Minute * < Atija Sossa. 20.00 2 •<£ domačih pesmi “ “ Literarni večer ^ del). 21.45 Lepem^an^.10 Zaskrbljujoča negotovost Vprašanja sodišča v Novem mestu, ki zaslužijo posebno pozornost družbenopolitičnih skupnosti Temeljno sodišče v Novem mestu z enotami, v Brežicah, Črnomlju, Krškem, Novem mestu, Sevnici in Trebnjem se po dobrem letu delovanja srečuje tudi z vrsto vprašanj, ki zaslužijo posebno pozornost in ukrepanje družbenopolitičnih skupnosti. dežura/ poročajo J»<*A STEKLENINA - Metli-do ^mki 50 23- jun‘ja pridržali Jakli* •nltv® 28-letnega Martina D_x u Križevske vasi. Nadpov-Na n° VeSe* * ie v gostišču do« kjer mu niso hoteli jakjji ! z ^koholom. Razočarani kar m k Za^e' nabijati steklenino, Prekrške P"Ven.i nK.™« _—i nnn nje> na območjih iz virov in talnii voda pa so predpisi še bdj strogi. Republiški sekretariat za urbanizem je zaradi tega Togrelu že od leta 1971 prepisal natančne in stroge pogoje za graditev čistilnih naprav. Vse odpadne vode bi moral Togrel spdjati v nepropusten lovilni bazen. V kritičnem času je Togrel gradil novo tiiprekatno greznico za odpadne vode, pri čemer se je delno porušil kanal, ki preprečuje, da bi voda pronicala v tla. Zato je odpadna voda tekla neposredno v gramoznico, s tem pa ogrožala talno vodo v rezervatu, ki je življenjsko pomemben za vso regija Višje sodišče je menilo, da prvostopenjsko ni upoštevalo družbene nevarnosti dejanja. Zato je Togrelu in direktorju Janezu Avšiču zvišalo kazen. Sicer je naj višja možna kazen za tak gospodarski prestopek milijon dinarjev za pravno osebo in 30.000 za odgovorna u najprej obsojen na plačilo 3.000 v*5ie sodišče mu jo je U N lihiT3 6-000- ^topek Togre-rezervatu ° ■Une* kude posledice: v Polju bi lJu1'06 Vode na Kr5kem to za,n 0 okužai podtalnica In obratih' 6r S0 de*avc> v tovarniških ščaii Statnoznice Velika vas izpu-Porul^T*8 k betonarne čez janto n v odPrto gradbeno tem h * netlalcovanem in nezaščite-uslriaHuE gramoznice pa so imeli oljem k ^ sodov z opažnim z "laščnL^ ?mlj0 močno prepojilo in maja 1978 S° * dogajal0 aprila izPUfc°" 0 v°dah določa, da je za ki U( nle. otlplak in drugih snovi, 8nejo onesnažiti vodo, po- PADEL z balkona IN SE UBIL 29. i,*°?aln.icah P1* Metliki so na' Jrin‘ia 0R°li ^ste zjutraj našli mwc:°^u nedograjene hiše Pteisk : tne8a Zlatka Muca. Muc so ugotovili, da se je vina PJfJ^ieg3 bil Remec drugi (52,5), tudi štafetd 4x100 m je zasedla drugo mesta Florjane je s preskočenimi 194 cm potrdil, daje res v odlični formi, Hudoklin pa je s 632 cm osvojil tretje mesto v skoku v daljavo. Tretji je bil tudi Lapanje v metu kopja (49,88 m). Primc je osvojil zlato medaljo v metu diska m je orodje zalučal 46,02 m, lar sedem metrov dlje kot drugouvrščeni, v metu kladiva pa je bil drugi z rezultatom 31,26 m. Sega je osvojil Na republiškem finalu atletskega finala za mlajše mladince in mladinke so mladi Novomeščani dosegli nekaj izvrstnih rezultatov. Igor Sega je zmagal v teku na 100 metrov s časom 11,1 s, Primc pa v metu diska s 45,60 metra. Srebrni medalji sta osvojila Florjane z novim dolenjskim rekordom za mlajše mladince v skoku v višino (196 cm) in Sega v teku na 400 m (50,3 s). Lapanje je bil tretji v metu kopja z 48,48 m, tretje mesto je zasedla tudi štafeta 4x100 m (45,2). V teku na 400 m se je izkazal Remec z osebnim rekordom 5.1,5 s, pionir Kočevar pa je v teku na 1.000 m dosegel dolenjski pionirsk i rekord s časom 2:39,3. Hudoklin je s skokom 616 cm zasedel četrto mesta Pri dekletih je dosegla lep uspeh Borja Eržen, ki je v teku na 100 m z ovirami dosegla nov dolenjski rekord za mlajše mladinke s časom 15,8 s in osvojila zlato medaljo. Ponovno se je odlično odrezala Greta Hren‘v skoku v daljino: s skokom 521 cm je bila druga; srebrno medaljo je osvojila tudi Glavičeva v metu krogle, orodje je vrgla 10,02 m daleč. še srebrno medajjo v teku na 200 m s časom 22.8 s. Novomeška prvakinja za letošnje leto v metu kopja je postala Violeta Bunc; ker je še začetnica, njen rezultat 34,34 m veliko obeta. Botja Eržen je na 100 m z ovirami s 16,3 s zasedla tretje mesto. Sedem mladih novomeških atletov je torej osvojilo 11 medalj, kar je svojevrsten uspeh, še bolje pa bi bilo, ko ne bi bila poškodovana Greta Hren, ki bi imela glavno besedo v skoku v daljina J. P. ODLIČEN ŠPRINTER — Mladi novomeški atlet Igor Sega (na fotografiji s svojim treneijem) je najhitrejši mlajši mladinec v Sloveniji; v teku na 100 metrov je zmagal na republiškem prvenstvu, kjer je osvojil še drugo mesto v teku na 200 m. DOLENJSKI UST N ! 1 * * i JAZ, MORILEC? Pravijo, da sem bil pijan, ko sem se zaletel.v voz. Jaz o tem ničesar ne vem. Slišal sem samo, da je nekaj počilo, videl, kako so leteli po zraku koščki stekla in kako sta tista dva, ki sta bedela na hlodih, kot pajaca zletela v zrak: enega je vrglo med konje, drugega na njivo. Kako sta bila smešna, to bi morali videti! Pa voz! Nihče se ni zmenil, da bi ga odmaknil. Moj avto je bil čisto razbit, moj lepi novi kadet Tisti tip, ko sem ga vozil, je bil tako čuden .. Hlod, ki gaje zadel v glavo, ga je potisnil nazaj - bnr - odvratno, vam rečem! Briga me, če ima tri majhne otroke, to je njegov problem. Saj sva skupaj pila v tisti gostilni in tekmovala, kateri bo popil več brizgancev. Bil je zraven, ko sem rekel: -Sedaj bova pa letela, da bo veselje! Celo smejal se mi je in rekel, da ne znam hitro voziti. Jaz, da ne znam voziti? ! Nihče več naj mi tega ne reče, prosim! Meni, ki sem se šel včasih zabavo s pešci tako, da sem v polni hitrosti zapeljal čisto blizu, pritisnil na hupo . .. .Oh, Kako bedast obraz so ;ini........... delali! Včas Ah, saj je kateri celo padel, pravim. Kdor ni okusil. kako si močan in 4 * * * * * * * * * * * * * * * * * * * Ž s I 5 ! I neustrašen za volanom, ko ga imaš pod kapo litrček ali dva, ta sploh ne ve, kaj se pravi uživati. No, in tako ne vem, zakaj so mi rinili pod nos tisti zoprn balonček in mi pozneje puščali kri, če so pa videli, da sem komaj stal na nogah Kdo pa se ne bi majal, prosim vas, če bi zlezel iz razbitega avtomobila, kjer je vse polno krvi, zraven pa še en mrtvec! Prav lahko bi počakali s tistim pihanjem vsaj en dan, da bi prišee malo k sebi. In pa zoprna vprašanja, če je bil voz osvetljen. Kaj, vraga, vem, če je bil! Ce bi videl kakšne lučke, bi videl tudi voz, ne? Sploh pa, kaj iščejo vozovi na cesti in spravljajo v nevarnost poštene ljudi? Konji in neumni kmetje s0 za kolovoze pa pika! Zato še kako dam prav tisti ženski, ki je vpila iz avtobusa, ki smo mu ustavili pot, da bi treba vse kmete potolči. Neki tip jo je nagnal nazaj v avtobus. Treba bi ga bilo prebutati! Nato mi. je nekdo rekel, da sem morilec. Jaz - pa 0 morilec? ! Se nikoli nisem nikogar ubil. Še mački ne bi zavij J vratu, kaj šele, da bi ubil človeka. Ta, ki mi je to rekel, se bc ^ še zagovaijal. Ni kar tako, če rečeš človeku morilec. Zal mi t je, da mu nisem kar tam dal eno na gobec. Sicer pa je bil tudi on krvav. Menda ga je po glavi steklo od mojega avtomobila prav mu je? Tistega zraven mene pa so naložili v rezilca. Bedaki' Mrtveca - pav rešilca! Vsak pametni bi lahko vedel, daje Človek, ki se zaleti s 100 km/h v hlod na mestu mrtev. Pa zijala! Koliko se jih je nabralo! Prihajali so iz avtomobilov na obeh straneh ceste in bedasto zijali vame kot v deveto čudo * - Le kako je mogel ostati živ, pa še nič mu ni? , sem slišal t od nekod. O, hudiča! Po njihovem bi moral biti torej jaz ^ mrtev. Nato me je nekdo potrepljal po rami: - Vse bo še £ dobro, nič ne maraj! - O prijatelj dragi, ti nisi pozabil name! 2 In na vse noči, ki sva jih skupaj prekrokala. £ -Ne meni se zanje, - mi je Sr rekel, popil boš mleko! J Kakšno mleko neki? Lahko se ga sicer nalokam, ampak * pihal sem že, pihal in tisti balon je bil kot trava. Nato sem * videl, kako je moj prijatelj nekaj ogovaijM miličnika, pa mu zelenec ni pustil do besede, nazadnje je še zakričal- Kaj se mešate v zadevo? Saj pravim, iz vsega skupaj so delali tak pomp, navsezadnje pa je bila čisto navadna prometna nesreča, v kateri je -s eden pozabil dihati. Saj takšne nesreče se dogajajo vsak dan ^ mar ne ...? ’ * K m e SVETU OKOLI SOLZNI MARATON - Rosie Ruiz bi bila rada ena prvih žensk, ki jim je uspelo preteči maratonsko progo. Za-enkrat je svoje sposobnosti izkazala predvsem solzami. Hudo je jokalaj ker so podvomili o njej. Ze drugič se je namreč pojavila na cilju maratonskega teka, prvič v New Yorku in drugič v Bostonu; toda nekateri od tekačev zatijujejo, da se je maratonska Rosie v tek vključila šele malo pred ciljem. Podobno dokazuje tudi magnetoskopski posnetek, na katerem ni mogoče zaslediti nobene ženske med tekači. Sumljiva pa je bila tudi sama Rosie, saj je na cilj tega napornega atletskega preizkusa pritekla sveža kot rožica. POŽENŠCENJE RASTLIN — Sovjetski strokovnjaki so odkrili, da rastline ženskega spola dajejo večji pridelek, zato so iznašli postopek, s katerim spreminjajo rastlinam spol. Gre za posebno toplotno obdelavo semen. Moški del rastlinstva niti protestirati ne more! UKANJENA ORLICA - Čuvajem živalskega vrta v Limburgu je "spelo prevaliti j gologlavo orlico. Po več neuspelih poskusih so ji ukradli jajce in ga dali v inkubator, kjer je zagledal beli dan eden od redkih gologlavih orličev v ujetništvu. Orlica namreč lasten zarod, ko je še v jajcih, uniči. Za radi te navade so bili ameriški orli tako redka pojava. Na prevaro ljudje menda prej niso pomislili, čeprav bi težko zapisali, da človeštvo z njo nima izkušenj. POZABLJIVI KIRURGI - Nedolgo tega so malezijski kirurgi operirali 79-letno žensko in ji iz telesa pobrali 15 cm dolgo pinceto, katero so pozabili v starki pred 20 leti, ko so jo prvikrat operirali. Kdo ve, kaj so pozabili tokrat? Počakajmo naslednjih 20 let! ČEŠNJEVA VAS - V romunski vasi Ciresoaia že stoletja velja običaj, da mora oče ob rojstvu otroka zasaditi češnjevo drevo. Nič čudnega torej, če okoli vasi raste dandanašnji že blizu 65.000 češenj, očetom v ponos, otrokom pa v slast. Krka je za nezdravo konstatirana (Toliko) smo se veselili nad ugodno rešitvijo vodovodnega vprašanja, toda po dolgem času smo še vedno pri upanju in nič dalje. Ne vidimo še nič razkopavati, tudi cevi ne voziti. Novomeški vodovod nima biti za kakovo potrato, da bi samo razvajene sitneže zadovoljil, naš vodovod je živa potreba; brez vodovoda nam bivanje tu, vsaj včasih, neznosno postaja. Krka je za nezdravo konstatirana, studenci pa so ob letošnjem dežju poplavljeni in mnogokrat je komaj vodo od kave ločiti. Naj bi nam merodajni gospodje to že enkrat izposlovali ter se na prizadevanje našega župana ozirali. (C e r v) kiseljak sc je pri nas v toliki meri namnožil in v toliki množini prikazal v vinogradih na trtah oziroma na grozdu, da preti uničiti gotovo polovico, če ne vsega grozdja, katerega nam trta obeta, ker pri nas do zdaj nismo imeli nobene uime. Ubogi vinogradniki, kaj nam pomagajo vse ceremonije okoli novega trtja, ako nam bog svojega svetega blagoslova ne da. (L e t o s) je po Dolenjskem v mnogih krajih jako dosti češenj, jabolk, hrušk. Kjer ni mogoče češenj v denar spraviti, kaže pač iz njih izborno žganje češnjovko napraviti. Češnje so v ta namen tim boljše , čim sladkejše so. Najboljše so popolnoma dozorele divje. Pravilna naprava češnjovke je popolnoma jednaka pravilni napravi slivovke. Posebno sloveče žganje napravljajo iz češenj v S vicu, kjer mu češnjeva vodica pravijo. (Lj ubij anski) grad, ki je od potresa prazen, se bo popravil ter zopet za kaznilnico rabil. Stroški poprave so prevdaijeni na 12.000 goldinarjev. (Nadvojvoda) Franc Ferdinand poročil se bo danes z grofico Zofijo Chotek. Ker nevesta ni cesarskega rodu, je cesar zahteval od najvodvode prisego, da otroci ne bodo imeli pravico do prestola. Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. julija 1900) Rožnati stvor Gojitelji poskusnih živali ustvarili golo miš V številnih laboratorijih po svetu vsako leto konča življenje Aa milijone poskusnih živali. Znanstveniki jih uporabljajo, da na živih organizmih preveijajo teoretične izkušnje ali pa na njih odkrivajo povsem nove, še ne zamišljene stvari. Med najpogostejšimi prebivalci znanstvenih laboratorijev so miši, podgane, mnrski prašički, zajci in opice. Zaradi hitrega razploda in „bistroumnosti” so za številne razi&ave najprimernejše prav sicer nadležne in nezaželene miši. Četudi je marsikje m:ši preveč, jih je za znanstvene raziskave težko dobiti. Nič nenavadnega ni torej, da so nastali posebni centri za vzrejo poskusnih živali. Največji na svetu je ameriški Charles River. V letošnjem letu bodo v laboratorije poslali več kot 18 milijonov poskusnih živali, med njimi pa bo tudi miš posebne vrste. Gre za golo rožnato miško, kakršne doslej mati narava ni poznala. Nastala je s slučajno mutacijo, zdaj pa izrodek sistematično gojijo naprej. Prednost uboge kreature je v tem, da nima priželjca, žleze, ki pri sesalcih, torej tudi pri človeku, vpliva na tvorbo protitelesc in s tem na odpornost oq>anizma proti zunanjim vplivom. Ker niš nima te žleze, je idealna za proučevanje škodljivega vpliva različnih snovi. Organizem gole miške ne odkloni nobenega transplantanta in tako na nji zlahko preskuša jo, kako se obnašajo različni zločesti tumoiji. Pri Charlesu Riveiju gojijo rožnate gole miške v posebnih pogojih. Njihova prebivališča morajo biti povsem sterilna, saj se |ih prime prav vsak bolezenski povzročitelj. Gola rožnata miš ž Ivi le za poskuse. V naravi bi takoj poginila. Tak&ie oblike je imelo najstarejše poznano žm» bitje ••*** Življenje iz pradavnine Tri in pol milijarde let star fosil v kamenju iz A*sV&' Mikroorganizem je „dihal" ogljikov dioksid Pretekli teden je skupina raziskovalcev v Los Angelesu sporočila, da so odkrili fosilne ostanke najstarejšega živega bitja na svetu. Gre za okamenino celičnih verig, katerih starost so z radioizotopskim meijenjem izračunali na 3,5 milijarde let. Celične verige so našli v kamnih iz Avstralije. Skupina raziskovalcev je že pred meseci nabrala nekaj zelo starih kamenin na območju zahodne Avstralije, ki ga domačini imenujejo Severni tečaj zaradi odmaknjenosti; in nepriljudnosti, vendar niso vedeli, kaj se v Naravnost v srce Zamašek v venčni dovodni-ci ne pomeni več nujne i smrti Srčno kap, dandanašnji zelo pogosta bolezen, lahko povzroči poleg diugega tudi zamašek, ki zapre srčno venčno dovodnico. Srčna mišica ne dobi za življenje po-' trebnega kisika, zato začne odmirati. Od tega, koliko tkiva srčne mišice odmre, je odvisno, ali se bo bolnik, kateri je utrpel srčno kap, še postavil na noge ali pa ne bo preživel. Evropski in ameriški kardiologi v zadnjem času praktično preizkuša jo nov način preprečevanja srčne kapi: v venčno arterijo vbrizfpjo encim streptokinase, ki zamašek raztopi. Injekcije streptokinase so sicer uporabljali že prej, vendar so ga vbrizgavali v krvni obtok tako, da je encim krožil po vseh žilah. Raztopil je zamašek, hkrati pa je povzroča! nevarne notranje izlive krvi. Pia v zaradi tega so se uporabi tega radikalnega sredstva, če se je le dalo, raje izognili Zahodnonemški zdravnik Klaus Peter Rentrop pa je med prvim* z ačel vbrizgavati talilni encim direktno v zamašeno venčno arterijo. Postopek izvede s pomočjo dolgega, upogljivega katetra, ki ga uvede v srčno arterijo, lego pa nadzoruje s flouroskopom. Ko je naprava na mestu, zdravnik vbrizg-ne encim, ki tako deluje le na nevarni strdek. starih kamenuuii natančno preiskovanje f*. kroskopom je peljalo do izjemna®« "J Geološke, kemične la 1*^ raziskave so ključke. Preprosti i J nizmi so živeli JcooHf f jardno let po na stank* planeta, a so že ikaai F, šnjo stopnjo razvoja. njaki niso pričakovali nerazvitosti življenja v lak® T, nji dobi Celice so šetf* središčnih jeder, vaafctlL že poznale znamenja ranja v veqe skupine, naši okamenjene v l&P verigah. j Kemične analize so da so starodavni nizmi najvetjetnge abKVj ogljikov diokadL. po <£***!] mogoče sklepati, da sposobne fotosinteze. Iz^ geoloških plasti pod **nizmi strokovnja so primitivni organizmi pod tenko plastjo tofdc Najnovejše odkritje jej membno za poglobitev vega vedenja o nastanku »J nja. Drobceni fosili boi0% kovnjakom pomagali zapletene procese, ki strahotno davnimi časi v „{Kajuhi”, gošči snovi, iz katere je v_____ trenutku nastalo žavffenje. nagrobni napis usmiljenka novica izpiemmjas dragulj posiedniV Tni živalske „ usfnicp. odskoči tev — tW44JI44WlU!rr nedn.avt zveza g Lmesto egipta mm mltfcna Ižiicfal sesalcev svedre las večanje mtim umetnost čarter o. novico icadka fitnst sekss tem več narosvob liof U bos.pre mogovnik ozvezdje rtas ok man bor avtomob tovarna zenska.ki se bori Vsa skrivnost je v človeku pred 8.000 leti so iskafi vodo z rogovilasto palico — Moderni bajaničarji porabljajo palice iz steklenih vlaken in plastike — Bajanice ne trese skrivnostna ___________________________________________ moč Sl New vsako poletje pestila pa je leto za letom sililo meščane k »»Mia. Sm>— Ukradene brisače in kultura BI VOLILI obratne delavske svete ali jih ne jji? V večjih kolektivih o tem burno razpravljajo. Mnenja „za” in „proti” se brusijo. Kdo ugovaija? Največkrat upravna vodstva podjetij in tisti člani DS, ki so se znašli z njimi na isti črti. Drobili bomo sredstva, posamezni obrati si bodo delili prevelike plače, na ta račun bodo slabeli skladi — to so najčešči „dokazi” onih, ki trdijo celo to, da bi bili obratni DS Škodljivi. Negodnega otroka ne moremo pustiti samega na cesto; obratnim delavskim svetom bomo zato vnaprej določili njihove pristojnosti. Ni torej prav, da takoj zavpijemo: „Ne bo šlo, sredstva bomo drobili, delili preveč plač in slabili sklade!” VELIKI NEPOZABNI dnevi so za nami. Z nedeljsko slavnostjo je množica več kot 20.000 navdušenih gledalcev in 8.00 nastopajočih dala zletu bratstva in enotnosti 'najlepši zaključni pečat. Tradicionalno sodelovanje zletnih okrajev je dobilo z uspešnim VB. srečanjem v Novem mestu nov zalet, ki ga bodo izpodbudne besede visokega pokrovitelja in navzočnost množic in dragih gostov plemenitile do novih medsebojnih obiskov. VEČKRAT BEREMO, da je bilo kje kaj polomljeno, zaradi raznih brezvestnežev, da je bilo drugje spet kaj ukradeno (n. pr. brisač- iz stranišča novomeške kavarne), skratka, naletimo na primere, ki jih ne bi napravil niti <*lovek z nizko kulturno izobrazbo. Včasih pravimo, da manjka kulture, idealizma in ne vem česa še vse: toda kje bo človek vse to dooil, če ne v dobri knjigi, igri, filmu? Tako se nam maščuje premajhno vlaganje v knjižnice in ostale kulturne ustanove. V AMERIKI SE vse bolj uveljavlja sistem bančnega poslovanja s tekočimi računi vseh zaposlenih ljudi in plačevanje s čeki tudi za manjše nakupe v trgovini in drugod. Pripeti se, da kdo poskuša vnovčiti ček, ki nima kritja v banki. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 23. junija 1960) E. tako tesne, da se niti S pomočjo ilaM pampi in lastnih sredstev E <*«E 18QjOOO debijev za najrazličnejše geološke ter utaje ^obddh vodnjakov1, vendar je bilo vse da » H aM, aonl podzemnih zalog vode pa v Nev Sharonu odločili,da c z mfce «no^M) in dvoradjivo zadevo. Najeli so la tajanje proti pfcičžhi 500 dohijev v _ kopljejo. Ko so na v je izkazalo, da je v n jem ponovno podzemne vode, kova je au svetm Hjudi * i----- '°WnwMegjj6foa jposaftnioSt-ja, ,aa je m> več ki inmj© ihajaničkT- Oto* _ le «11» «e fh *e ugank* w»de i fcujimino je«a*o J*™« tofflk® te atoncSkii rad; na ^ jjamalh -garanja Alffla* so vnei -tajgami raneantdnoč “»i , da je tudi Mojzes, leo je s pafico udaril po skali in je pritekli voda, opravil le običajno lujjaaiEarrfco delo in da so kasneje pii|iwwl o tem zavili v kopreno čudeža. Izročilo pravi, da je tudi Maqgk9d fa* Isaac Newton svoje sposobnosti v baja-austvm. O nenavadnem pojavu sta: tudi izumitelj T. Edini genialni fizik A. K iste in. adm- jMsdmšal sta bia prepričana, da je ikrita v električnem ali cUbonia^KtKni polju, oziroma v občatpvosri posameznic ov na1 spremembe v jakosti teh polj. Geologi sicer pravijo, da vode ni teiko nafti in da je treba le dovolj globoko kopati, vendar pa sami bttae trditve prevečkrat postavijo mabž. Santo bajaništvo je videti zelo preprosto. Bajaničar vzame v roke baja ni lo - ta je dandanes najrazličnejših oblik in iz nzličnih snovi, od plastike in steklenih vlaken do kovine - nato pa z njo v rokah hodi po zemljišču, kjer naj bi našel vodo. Ko pride nad podzemni vodni tok, začne bajani-ca v rokah močno poskakovati, trese se in včasih se celo sunkovito iztrga iz rok. To je znamenje, da je bajaničar našel, kar je iskal. Danes so raziskave prišle že toliko daleč, da je jasno, da ne trepeta bajanica, ampak da bajaničar sam nezavedno stresa palico. Toda kako pride do tega nezavednega procesa, znanost še ni pojasnila, kar pa seveda ne pomeni, da se bajaništva na vse kriplje otepa. Znano je, da so ameriški vojaki med vojno v Vietnamu s pomočjo bajanic odkrivali podzemne rove, mine in pasti. V borbi za življenje so pač opustili znanstveni dvom in raje poprijeli za praktično plat stvari. V Sovjetski zvezi so se še bolj odkrito lotili bajaništva. Ne rečejo m" več bajaništvo, ampak ga bolj strokovno imenujejo biofizična metoda odkrivanja rud, podzemnih voda in nafte. Na kongresu v Pragi leta 1973 je profesor Aleksander Bakirov odkrito pove- dal, da je z biofizično metodo precej lažje, predvsem pa občutno ceneje odkrivati rudna in naftna ležišča kot z običajnimi poskusni-! mi vrtinami. Seveda služi bajaništvo le kot dodatna pomoč pri znanstveno neoporečnih geoloških raziskavah na tleh in iz vesolja. Fizik Z. V. Harvalik je opravil več poskusov s prostovoljci in prišel do ugotovitve, da bajaničarji zaznajo drobne spremembe v magnetnem zemeljskem polju. Sposobnost bajaništva so izgubili,, če so jim glave zavili v aluminijaste folije. Harvalik domneva, dal bajaničar nezavedno zazna spremembe, nakar možgani pošiljajo impulze v mišice roke in te prično premikati predmet, ki ga bajaničar drži v rokah. „Bajanice ne premi-. ka nobena skrivnostna sila!” zaključuje Harvalik. Tako naj bi bila skrivnost delno pojasnjena, zagonetno pa ostaja še vedno bajaništvo preko zemljevidov. Navedimo samo najbolj po-i z nan primer iz leta 1950. Bajaničar Henry Gross ej na zemljevidu Bermudov označil tri mesta, kjer naj bi bile zaloge podzemne vode.. Geološke raziskave so trdile drugače: na Bermudih ni nobenih zalog pitne vode. Na otokih so se za poskus vseeno odločili izkopati i v odnjake na mestih, ki jih je označil bajaničar. Posledica: našli so dovolj pitne vode. Bajaništvo tako kot še nekatere človeške sposobnosti čaka, da po-; stane dostopnejše razumu. A dokler znanje še ni doraslo človeko-i vim lastnim močem, ostaja skrivnost in kot tako mikavno in čarobno. rouMjsmusr umno im , poS^EDNJI MOHIKANEC .Kak. p. * poglavar dalj^ ^ 1 * pripeljal kV »>»-■ - Unkas vadifa**1 j»!« t!« Je je Unkas vzditm** r vi veste, da j* jjjji j. ljeni Lisjak- ** t£i »Tedaj poj* * ** nepravično***-* 140 »Bodi usmiljen. Lisjak,« je poprosil Hey-*lrt »we ti damo, kar želiš!« — »Lisjak Potrebuje samo maščevanje,« se je glasil od-S*vor- »Keš* jo, veliki Orel!« je tedaj obupano viklikail major. Toda poglavar je samo zrna-J*® * glavo: »Možje ne govorijo dvakrat.« — **** j«.« se je oglasil Natty, »toda Lisjak, ali ^•e bi hotel namesto ženske ujetnika, kot sem ju?« ZGODBA VASA | NI VEČ TISTI, POLETNI | ^ \r ti čir,, nmrla metpir* onVif Ziiitrai nrirlpm iščem iilfčke. ^ 141 Mingo je nestrpno odbil velikodušno Stezosledčevo ponudbo in zgrabil Coro, ki se je poslavljala od objokane sestre. V usodo vdana je stopila za njim, tedaj pa jima je zastavil pot Unkas in oznanil Lisjaku: »Zdaj sije sonce nad nami, toda ko zatone, pazi na svojo glavo!« Mingo pa se je le posmehljivo zarežal in odvedel jetnico. Vedel je, da mu zdaj ne bodo sledili. V tišini gozda rastejo gobe. Zjutraj pridem, iščem jutčke. Lepo obarvane, trde, jesenske. Veliko odkritje, cela družina { je skupaj. Z nasmehom jih odluščim od zemlje. Capljam ^ naprej, kot lovec na jelena iščem jurčke. Molčeči, brez £ napak gledajo izza skale. Iz tal rastejo novi, skriti očem $ zunanjega sveta. J Gozd kaže nova znamenja. Razveselijo dežnikarice. Nemir ^ v meni se ne ustavi. Sončni žarki tipljejo megleni svet, S predirajo meglo. Polno gozdnih čarov je na tleh. Prijetno diši ^ po trohnobi in vlagi. Z roko brkljam pod smrekco, iščem > eobe. Kakor, da puhti megla iz zemlje, razblinja se. Omamlja toplota sonca. Obstanem za košato smreko, veje ima pri tleh. Okoli sebe čuva mladice. Videti je kot koklja s piščanci. Zazrem se v prikazen, v obliki stare cunje je obešena na vejo Slišim pritajeno šumenje. Dve sklonjeni postavi se pomikata naprej, iščeta gobe. Nista me opazili. Skrivnost dveh duš je odšla naprej. V grlu žgečka megla in hlad, močno kihnem. Jesenski gozd je slovesen. Krvavordeče barve bukev se mešajo z barvami jelš, topol, trepetlik in brez. Temne smreke in jelke dodsgajo k temu vzdu^u svoje. Caplam v jelšev gaj ob vodi. Lansko leto sem našel v njem polno gob. Skozi mrežo iz vej zagledam divje race. Igrajo se na vodi in pod vodo. Potaplajo se, plavajo, čebljajo. Pod nogami poči suha jelševa vejica. Divje race odlete ena za drugo. Vodni krogi ostanejo, umirjajo se. Gladko površino vode prepljuskne ščuka, plane po iibici, golta. Veter giblje visoke trave, trga listje. Lahko frli po presvetljenem zraku. Poslušam šepetanje padajočega listja in glas vran, razmetanih nad drevjem. Poslednje muhe se krotko pasejo na močvirnih jesenskih travah, potepam se med drevjem. Vsako drevo stoji na svojem mestu. Blodim med košarastimi smrekami, ki imajo veje skoro pri tleh. Na iglice ielk in smrek igra veter svoje melodije. Breza drgne ob bukev, čudne glasove daje od sebe. Posut z iglicami in listjem capljam naprej. Tla so postlana z novonapadlim listjem vseh mogočih barv in z odmrlimi vejami dreves. Poslušam poslednje jesensko pelje ptičev. Iščem gobe in ne vem, če bom še kaj našel. Siničke dolgorepke obirajo drevesno skorjo in tiho čebljajo. Ciciban kliče: „Že že te vidim, pridi, pridi, pridi! To ni več nabiranje gob. Doživljanje življenja v jesenskem gozdu, vročična blodnja. • 1' Nisem sam, zapozneli jelen se oglaša. Grozi s svojim mogočnim rogovjem. Oči dežnikaric spet zabliščijo. Krasijo pritalni svet mahu in dobre gozdne zemlje, pokrite z listjem. Poedina drevesa, čudno oblikovana, polnijo oči. Duplo stare. lipe pri studencu je prazno. Mladiči so odleteli na jug. Šepet kril žuželk v zraku je proti poldnevu vse močnejši. Korak se ustavlja v mahu, lisičke, vse rumene, ponijo oči. lipa, razcefrana od strele, ima polno gob na sebi. Z molčečimi debli in skalami pri studencu sem sam. Tako ^ mi je dobro, tako je prav. Objema me prastara zvestoba gozda z zelenimi vejami jelk, smrek in bukev. Nemir me prevzema, nenehno padanje listja. Ena sama slovesna zmeda jeseni je to. Mlada smreka pri studencu je zrastla, se rahlo dvignila. Glas, ulit v bron, slišim iz Stare cerkve. Jug bo, toplo je v zraku. Drevesna žaba napenja svoj meh, naznanja prihod dežia. Hrošč se tiho in nevede premika po smrekovi skorji proti vrhu. Ozračie se komaj zaznavno zaziblje. Krila jereba plahutajo, usede se na debelo vejo. Čez poseko se vleče nsica, krmari s kosmatim repom. V tihi šum gozda zavita sloka, leti skozi zrak kot strelica. Odpira se blag pogled na stare lipe pri Rožnem studencu. Obrezane, polomljene in bolne so. Košaraste smreke polnijo prazen prostor med ielšami. Šepet kril kačjih pastirjev v zraku se umirja. Pajkove mreže pa postale vidne. Polne kapljic slane ne lovijo več muh. Krepi me svež zrak, duh po vlagi in trohnobi. Jesenske barve listja, hoja po mehkem mahu in mir. Ciklame še kljubujejo. Voni ni več tisti sveži, poletni. Sonce-smrek in jelk leže na tleh, rišejo nazobčane piramide. Nikamor se mi pravzaprav ne mudi. Stopam po stari ^ gozdni poti domov z vrečko gob v roki. Leteči glasovi sivih J vran me pozdravljajo. Premrle ptice na vejah, šepetajoči £ glasovi vetra. Pozvanjanje odmrlih vej in vejic, udarjajočih ob ^ debla in tanka pisava ptičjih nog. PETER VOVK * Razveselijo dežnikarice ... O cesti, ki vrača življenje Krajani Lok in Zaloga posodabljajo cesto, ki jih povezuje s Stražo, središčem KS Razširitev in posodobitev ceste, ki povezuje vasi med Stražo in Novim mestom na levem bregu Krke, je bila dolgo načrtovana. Od besed k dejanjem so prešli pred leti, ko so se za boljšo povezavo s svetom zavzeli prizadeti krajani. Izvalili so gratbeni odbor in mu naložili izvedbo. UDARNIŠKA NEDELJA - V nedeljo, 29. junija, so se krajani Zaloga množično udeležili prostovoljne delovne akcije na cesti, ki jo posodabljajo od Lok do njihove vasi. (Foto: I. Zoran) 1 % S I ■#. Prvič plakete 304etnico samoupravljanja so proslavili v novomeški občini v več delovnih kolektivih. 27. junija, na dan samoupravijalcev, je bflo v veliki dvorani Doma JLA skupno slavnostno zasedanje v seh zborov občinske skup ščine, izvršnih organov družbenopolitičnih organizacij, izvršnih odborov SIS, predstavnikov delavskih svetov in članov skupščine Kluba samoupravijalcev. O pomenu zakona o delavskih svetih, ki je pomenil uvedbo samoupravljanja pri nas ter o nadaljnjem razvoju samoupravnega urejanja vseh zadev pod Titovim vodstvom je govoril predsednik občinske skupščine Marjan Simič. Pri tem je poudaril, da so bili prvi delavski sveti v novomeški občini ustanovljeni že pred sprejemom omenjenega zakona 27. junija 1950. Na slovesnosti, ki se je je udeležilo več sto ljudi, je podelil predsednik občinskega sindikalnega sveta Stanc 2unič plakete samoupravljanja petim delovnim organizacijam in šestnajstim posameznikom. Plakete so priznanja Kluba samoupravijalcev občine Novo mesto, letos pa sojih podelili prvič. Dobili so jih: Labod, Novo-teks. Pionir, Novoles in Gozdno gospodarstvo ter posamezniki: Franc Redek in Anton Kralj iz Novolesa; Anka Petrovič iz Laboda; Peter Kumer, Franc Pavlin in Milan Jakše iz Novoteksa; Vilma Manček iz Tovarne zdravil Krka; Milan Bukovec in Jože Piletič iz IMV; Roman Jevšek, Ivan Gričar, Anton Gazvoda in Ka rel Košir iz. SGP Pionir; Lojze Padovan iz SDK; Ria Bačer iz CZP Dolenjski list in Anica Šuštaršič iz OS Novo mesto. Na slavnosti je predsednik občinske skupščine Marjan Simič podelil državna odlikovanja 33 občanom. Prejeli so jih: medaljo dela: Viktor Barbo, Stelka Cečelič, Ljudmila Dular, Dominik Kren, Jože Krese, Rudolf Rustja, Martin Uhernik, Jožefa VraneSč, Frančiška Zupančič in Jožefa Zupančič; red dela s srebrnim vencem: Jože Beg, Avgust Bradač, Alojz Damiš, Ana Erlah, Ivan Hribar, Herta Huebscher,. Alojz Ilenič, Igor Jelnikar, Albina Kosec, Jožica Pavlin, Janko Popovič, Jože Rajh, Frančiška Simič, Slavica Škrubej, Marija Sobar, Marjan Sonc, Anton Vrstovšek in Marija Zveglič; red zaslug za narod s srebrno zvezdo: Milena Kostrevc in Ivan Pavlin; red republike z bronastim vencem: Marija Novak in Milena Popovič; red dela z zlatim vencem: Franc Kump. Del ceste od Straže do Sel so posodobili letos. Opravljena dela cenijo na 900.000 dinarjev. Krajani Sel in Hruševca so v raznih prispevnih oblikah dali 650.000 din, v kar je všteto tudi njihovo brezplačno delo na trasL Večji delež so primaknile delovne organizacije in krajevna skupnost Kilometer in pol dolgo cesto, ki povezuje Loke in Zalog, so začeli širiti 16. junija. Večja zemeljska in druga gradbena dela so zaupali metliški obrtni zadrugi Krajani so ali bodo zbrali: 236.000 dinarjev od vseh gospodinjstev, 470.000 dinarjev iz krajevnega samoprispevka, 300.000 dinarjev iz dodatnega samoprispevka, 120.000 dinarjev je vretho 4000 m2 brezplačno odstopljenih zemljišč, prav toliko pa tudi prostovoljno delo na cesti Skupni prispevek obeh vasi, Lok in Zaloga, ki štejeta vsega 73 gospodinjstev, je vreden 1,246.000 dinarjev. Sicer pa tudi tu pomagajo delovne organizacije in krajevna skupnost Predsednik gradbenega odbora Lado Lavrič iz Lok ima v sovaščanih Dragu Rebi in Alojzu Dergancu ter Martinu Dergancu iz Zaloga najtolj zagrete sodelavce, vsi pa predstavljajo srce, ki spodbuja in vodi akcija Povedali so, da bo cesta od Lok do Zaloga letos usposobljena za promet. Za zdaj bo makadamska, ter si 'asfalta brez izdatnejše pomoči širše družbene skupnosti ne morejo privoščiti, bo pa dovolj široka in utrjena. „Hkrati s cesto bi radi uredili kanalizacijo in odtok vode iz zamočvirjenih zemljišč. Loke in Zalog ležita na poplavnem območju, zato voda ostaja in onemogoča normalno življenje. Posebno Zalog je bil do zdaj ob visokih vodah za več dni popolnoma odrezan od drugih krajev. Zato bomo tudi cesto dvignili tako, da je voda ne bo več ogrožala," sta povedala Lado Lavrič in Martin Derganc. Predsednik gradbenega odbora je še pripomnil: „Zadnji čas je, da smo se lotili te gradnje. Problemi so postali že tako pereči, da je krajanom splahnelo vsalo upanje na boljše čase. Kar smo imeli komuna-lij, so bile na predvojni ravni. Razen slabe elektrike in nekaj kanalizacije ti dve vasi ne premoreta nič, kar bi krajanom dajalo upanje. Z dograditvijo ceste naj bi se življenje v teh krajih na obrobju Straške krajevne skupnosti šele prav pričelo. Upamo pa, da ne bo ostalo samo pri tem." L ZORAN POSODABLJANJE Z MINA*® - Posodabljevalcem ceste L®e —Zalog se kamnito zemlji^ močno upira, zato morajo sk®*j minirati. Za kompresor t** stopi tudi Franci Plut, član občinskega komiteja ZK- »Delamo odločno premalo!” Podatki kažejo, da znaša povprečni delavnik v novomeški občini ne 7 marveč le 5,4 ure - Izgubljanju delovnega časa napovedujejo boj, ki naj bi pritegnil slehernega zaposlenega Do prav osupljivih podatkov o izrabi delovnega časa so prišli, ko so dali pod drobnogled največje Nagrajena vzornost „Gorjanci" nagradili vzorne in zaslužne voznike Sindikalna konferenca »Gorjanci" iz Straže je 27. junija pripravila proslavo v počastitev 30-Ietnice samoupravljanja in tradicionalno podelitev značk in priznanj najzaslužnejšim voznic om in delavcem. Zlate in srebrne značke »Gorjan-ci“ podeljujejo v kolektivu že od leta 1964. Letos jih je prejelo kar 56 delavcev. Posebna komisija je izbrala voznike v tovornem in avtobusnem prometu, ki zadnji dve leti niso povzročili prometne nezgode in so Ne gre za vajeti, marveč za pomoč Občinska konferenca ZK spet razpravljala o delovanju mladih v novomeški občini Kakih 270 tipkanih vrst je obsegalo gradivo, na podlagi katerega je občinska konferenca ZK v Novem mestu 24. junija razpravljala o organiziranosti in delovanju mladine v novomeški občini po kongresih ter sprejela sklepe. V novomeški občini je bilo lani vsak dan na bolniški povprečno 1.000 delavcev ali 4,3 odstotka vseh zaposlenih. Če bi prišteli še dneve porodniškega, rednega in izrednega dopusta, bi bila povprečna dnevna odsotnost z dela še za nekaj odstotkov večja. g ospodarske organizacije Krko, Novoles, Pionir, Novoteks, IMV in šentjernejsko Iskro, Zdravstveni center, občinsko skupščino in novomeške osnovne šole, kjer je skupaj okoli 14.800 zaposlenih. Tako je bolezen zahtevala skupni izostanek z dela skoraj 270.000 dni, kar pomeni, da je bilo vsak dan odsotnih z dela povprečno 8601 delavcev. Delavci so imeli povprečno po 21,5 dneva rednega in nekaj več kot en dan izrednega dopusta. Največ ji izredni dopust so imeli v Pionirju, in sicer nekaj več kot štiri dneve na delavca. 552 žensk je na porodniškem dopustu preživelo 99.460 dni. Podatki pokažejo, da je dejanski izkoristek delovnega časa znašal namesto 7 le 5,4 ure na dan. Tu niso upoštevani sestanki med delovnim časom, posvetovanja, seminarj’, odhodi delavcev iz delovnih organizacij zaradi privatnih opravkov itd. Podatki pa pokažejo še naslednje: če bi bolniške do 30 dni zmanjša li samo za 10 odstotkov, bi pridobili več kot 16.900 novih delovnih dni. To pomeni, da bi se v hipu zmanjšale potrebe po nič manj kot na delu vzor ostalim. Območna zavarovalna skupnost Triglav je za nagrade prispevala 40.000 din. Zlata odličja so do sedaj več kot desetkrat prejeli: Janez Samsa (14-krat), (pokojni) Albin Vovk (14-krat), Ivan Gril, Ivan Hritnr in Jože Mlakar (12-krat). Letos so zlato značko prvič pripeli sedmim voznikom: Zdravku Hadžiču, Štefanu Kastelcu, Josipu Krajačiču, Francu Luzarju, Matiji Peterlinu, Ivanu Prazniku in Jožetu Žnidaršiču. Srebrno značko je prejelo 16 voznikov, 27 voznikov pa denarno nagrada Na proslavi so podelili plakete vzornim delavcem. Prejeli so jih: Janez Samsa, Franc Potočar, Franc Kump, Rudi Cimski, Alojzija Boh te in Jože Mlakar. J. PAVLIN 54 delavcih. Prihranek bi bil vec Kot očiten. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da kliče prav to področje p° učinkovitih ukrepih, katerih učinek bi bil prav gotovo zelo pomernbeit in ne samo simboličen prispevek k stabilizaciji. V tem smislu so zastavili besedo tudi razpravljale! na občinski partijski konferenci 24. junija in pozivali k večji delovni zavesti in disciplini. Menih so, da je potrebno narediti premike vsaj na področjih, kjer jih lahko. Menili so, da bi kazalo boljšo izrabo delovnega časa nekako stimulirati. Seveda se vsi tudi zavedajo, da bodo ukrepi le malo zalegli vse dotlej, dokler ne bodo povsod uvedli plačevanja po delu in rezultatih dela. Vsekakor bodo imele sindikalne in partijske organizacije dovolj dela tudi v času bližnjih dopustov. Še posebej skrbno pa se bodo morale pripraviti na obravnavo polletnih obračunov gospodarjenja, ko bo poleg besede o dohodku razprava tudi o celotnem poslovanju, vštevS zaposlovanje, izrabo delovnega časa, uresničevanje družbenih dogovorov in samoupravnih spon izumov, izpolnjevanje nalog v sedanjem srednjeročnem obdobju in pripravo novih planskih dokumentov. j z. r~ Člani konference so se v celoti strinjali z ugotovitvami, da je ZSMS v občini zdaj mnogo bolje organizirana kot do nedavnega, to pa se kaže tudi v delovanju, ki je učinkovitejše. Seveda so še hibe, te pa gredo delno tudi na rovaš ZK, ki je posvečala premajhno pozornost mladim, še posebej mladim komunistom, ki bi morali biti idejno in akcijsko jedro v ZSMS. Mladim so odprta vsa pota v pore družbenopolitičnega življenja in samoupravljanja, vendar pa tega še ne morejo ali ne znajo izrabiti in uveljaviti svoje interese. Kje in zakaj se zatika, bo pokazala analiza, ki jo bodo naredili pod vodstvom osnovnih organizacij ZK. Premiki so nujni, še zlasti bo potrebno odpraviti kratek stik med študenti (štipendisti) in klubom novomeških študentov, saj se zdi, da se mnogi izogibajo akcij, ki jih organizira ta klub. Med drugim se kot rdeča nit vleče iz leta v leto ugotovitev, da se mladi z višjih in visokih šol ne vključujejo v mladinske delovne akcije v zadostnem številu in po mnenju občinske konference ZK slabo upravičujejo družbeno pomoč (štipendije) pri študiju. KMETIJSKI GLAVOBOLI V novomeški občini pridelajo kmetje skoraj 4870 ton krompirja več, kot ga sami porabijo. Tržni presežek je tudi pri mleku. Velik primanjkljaj pa se kaže pri tako imenovani samooskrbi prebivalstva pri moki, zelenjavi, sadju, svinini, perutnini in celo pri jajcih. Predlagajo intervencijske ukrepe, s katerimi bi izbolj-šali oskrbljenost s pridelki Kakšna naj bo nova petletka Krke? O stabilizacijskih nalogah in razvojni usmeritvi novomeške tovarne zdravil je bila prejšnji teden beseda na problemski konferenci komunistov te delovne organizacije Komunisti novomeške tovarne zdravil Krke so na problemski konferenci, ki je bila 2S. junija popoldne v sejni dvorani gami hotela na Otočcu, podprli usmeritve delovne organizacije za lednje plansko obdobje 1981 — 1985 in napore, da dobi Krka svojim dosedanjim dosežkom na domačem in tujem trgu ustrezen razvojni načrt Na večurni konferenci so oblicovali vrsto stališč in sklepov, ki nalagajo komunistom, kako ddovati v osnovnih organizacijah oziroma tozdih, da bodo razvojne naloge tudi uresničene. S pripravo novega srednjeročnega plana v „Krki” nekoliko kasni-jo. Povedali so, da zategadelj, ker so se zamudili z načrtom za leto 1980. Slednjega so zavoljo težav z devizami in družbenih ukrepov za povečanje stabilnosti gospodarstva lahko sprejeli šele maja. S pripravo novega srednjeročnega plana ka-srijo deloma tudi zato, ker bi radi vnesli vanj tudi vse organizacijske spremembe tozdov in delovne skup posti, ki jih nameravajo napraviti letos. Iz usmeritev je razvidno, da bo naložbena dejavnost Krke živahna zlasti na farmacevtsko-kemičnem področju, pri predelavi nekovin in na področju zdraviliškega turizma in gostinstva. Z dokončanjem tako imenovanega Programa 64 in obrata v Ljutomeru se bodo bistveno povečale zmogljivosti za proizvodnjo zdravil. Potrebe pa narekujejo, da bodo začeli ob koncu novega srednjeročnega obdobja graditi nov tabletni obrat Večje naložbe bodo še: premestitev obrata za zelišča v Ločno, prenova obrata za izdelavo kozmetičnih preparatov, zgraditev obrata za pripravo otroške hrane, novih prostorov za ekstrakcijo zdravilnih zelišč in prostorov za pred-klinične raziskave, zgraditev novih zmogljivosti za bazično proizvodnjo, dograditev skladišč in podobno. Do leta 1985 naj bi dokončali rekonstrukcijo bivše steklarne Inis in jo usposobili za proizvodnjo iz ci arijskih materi- alov (fina steklena vlakna). Naložbe so predvidene tudi v gostinstvo in zdraviliški turizem. Se posebej naj bi prišle na vrsto Šmarješke Toplice, ker je to zdravilišče, kot smo slišali na problemski konferenci, edino v Sloveniji, ki ga še niso prenovili in posodobili Vlaganje v to dejavnost se, kot zatrjujejo, splača. Akoravno gre za naložbo, ki daje učinke nekoliko kasneje, so največ vredne devize, ki jih prinaša zdraviliški turizem. Devize pa so Krki še kako potrebne. Sicer šteje Krka že vrsto let med tiste, ki svoje izdelke izvažajo. Letos je načrtovala, aa bo iztržila na tujem nekaj nad 41 milijonov dolarjev. Devize potrebuje v prvi vrsti za kritje uvoza surovin. Na zahodnoevropskem, ameriškem in japonskem trgu z izvoznim iztržkom ne more pokriti uvoza s tega območja. Zato je njena nadaljnja usmeritev »zagledana” prav v povečan izvoz na zahodni trg. Ko bodo končane predvidene naložbe, naj bi na ta trg pošiljali za 10 milijonov dolarjev bazičnih surovin kot do zdaj. NEDAVNO ZGRAJENI DIMNIK - znanilec novega razvoja novomeške tovarne zdravil. Ob še tesnejšem sodelovanju z lastnimi raziskovalci pa naj bi v novem srednjeročnem obdobju dosegli, da bi Krka vse preparate izdelovala v celoti doma in nič več v kooperaciji z drugimi. Naloga znanstvenoraziskovalne dejavnosti bo ob tem, da se zagotovi čim hitrejši prenos razvojnih dosežkov v proizvodnja Zato so se odločili to dejavnost v prihodnje še bolj podpirati Na problemski konferenci so komunisti ocenili, da so nekatera predvidevanja za novo petletko precej drzna in vsega ne bo moč uresničiti Posebej so se zavzeli, da bi znova pretresli naložbeni načrt in ga zasnovali na uresničljivejših izhodiščih. j. ZORAN NAGRAJENI ZA VESTNO OPRAVLJANJE ODGOVORNEGA POKLICA - Podeljevanje značk „Gorjanci“ pomeni preventivo za varnejšo votijo in prispevek k boljšim rezultat poslovanja v OZD ,,Goijanci“. (Foto: J. Pavlin) Novomeška kronik^ MESARJI SE NE BODO SLI -Gostje spet posedajo na preurejenem vrtu hotela Kandije. Da bi se bolje počutili, jim čkljaj 1 ob večerih zvončkljajo akordi zabavnega orkestra. Ob glasbi tudi laže prenašajo neprijetne vonje, ki se zlasti ob nizkem zračnem pritisku širijo iz neposredne okolice. Kot je razbrati iz junijske številke glasila Odločajmo, bo treba potrpeti še do konca leta 1982. Do tedaj naj bi namreč od tod preselili mesnopredelovalni obrat, ki je ostal poleg hotela Kandije iz prejšnjih let. NA TRŽNICI NIC NOVEGA -Sadja in zelenjave, posebno češenj, breskev, solate, peteršilja in drugih dobrot zemlje, je bilo zadnje dni na pretek, kdor je imel posebno srečo, je lahko kupil tudi banane. Jajca so, kot vedno, najprej pošla. PRIRASTEK KRAJANOV -Zadnje dni so v mestniporodnišnici rodile: Nada Bencik s Ceste komandanta Staneta 32 — dečka, Marija Ves"0’ Ketiš iz Kristanove 26 - - Vida Blažič iz Adamičeve > a Gregorja, Polonca Vodop' Šegove 14 — Leno, Milena ~0P»nic* iz Adamičeve 33 - Katjo o* Vidic iz Šegove 20 - deklic0. • rekla* - Ena gospa je ?Tot 5,4 uelajo nekateri še manj ^azal3 ure na dan, kar je Psihoanaliza za novomešk0 -*' —- . teh111 pa se jim je *jjjc0vd**1 posrečilo zafurati tol«1 stvari... DOLENJSKI LIST Št. 27 (1612) Pravo delo vrača samozavest V nekdanji skopiški šoli se bodo lahko zaposlovali in usposabljali invalidi Naraščajoče število delovnih invalidov kliče po hitrejšem usposabljanju in zaposlovanju invalidnih občanov, po humanizaciji odnosa do invalidov. Uspehi se že kažejo, saj se v Skopicah lahko v kratkem nadejamo prve invalidske delavnice v Posavju. Ustanovili jo bodo v prazni osnovni šoli. Denar za obnovo zbirajo v breži- ^ N * in krški občini. Skupnost za zaposlovanje v Brežicah je namenila za ustanovitev delavnice 300 tisoč dinarjev, iz presežkov interesnih »upnosti za leto 1978 pa je za te namene rezerviranih 400 tisočakov v obliki kredita. Svoj delež je iSšk tU(^* stan°vanjska skupnost Delavnica v Skopicah bo namreč zaradi lege na meji obeh Jj m dostopna tudi lrškim invali-om. Za začetek bi sprejeli na delo jsposabljanje 20 do 25 kandida- van'3 *)rec^0S skupnosti za zaposlo-Hei^ .nN bi se v tej invalidski avnici zaposlilo približno polovi-mvalidov in polovico delavcev s lifi 1,0 c*e*ovno sposobnostjo. Raz-en Program pogodbenega dela naj omogočil usposabljanje in zapo-j anje vseh vrst invalidov. Predvi-Je kooperantsko delo s Kon- deno fek 1"JUP,;lanlSK0 aeio s *.on- SopJ° Jutranjko v Sevnici, s krškim celi i Oprema, s tovarno to,j0? Papirja „Djuro Salaj" inval«dIkPirk0nfekCija V KrŠkem’ im dplnvnirami v Nkrtfii JUTRANJKI NAJVIŠJE PRIZNANJE DO Jutranjka Tozd .Orlica“ v Brežicah je pred dnevi prejela najvišje priznanje Zveze socialistične mladine Slovenije za uspešno delo na vseh področiih samoupravnega življenja, za izreden posluh do problemov mladih, za dosežke na kulturnem področju in za velik prispevek, ki ga ie dala za razvijanje mladinskega prostovoljnega dela. V Sloveniji so taka priznanja dobili še: mladinska organizacija v Rumanji vasi pri Novem mestu, ZSMS v tovarni Sa va v Kranju in mladinski odbor Slovenske gospodarske zveze iz Trsta in TVD Partizan Gaberje - Celje. Samoupravni organi in delegacije v tozdu Orlica so sklenili, da bodo tudi v prihodnje vložili vse svoje moči in znanje v nadaljnjo krepitev samoupravnih odnosov in da bodo z delovno zavzetostjo delegatov in samoupravnih organov ustvarjali pogoje za dobro gospodaijenje tozda. BAZNIK V ARTIČAH. Posnetek je z nedeljskega sprevoda cvetja ^ glasbe. Prireditev je združila vse vasi krajevne skupnosti in Poglobila prijateljske vezi z godbami, bobnaiji, majoretami in ‘“Ugimi, ki so sodelovali na letošnjem praznovanju krajevnega Praznika ter na reviji pihalnih orkestrov. (Foto: I. Teppey) Loki in Zagrebu, z Iskro v Šentjerneju, s Cicibanom v Mimu pri Novi Gorici ipd. Pričakovati je tudi odziv drugih delovnih organizacij, ki sc doslej niso posvečale tem vprašanjem, zato sc tudi niso dokopale do razumevanja tovrstnih potreb. Ne-sreče pri delu ne počivajo ne za šivalnimi stroji in tekočimi trakovi, ne v kmetijstvu, gozdarstvu, ne na drugih področiih. V Posavju so doslej poskrbeli le za usposabljanje in zaposlovanje prizadetih mladostnikov z ustanovitvijo delavnic v Krškem in Sevnici, zdaj pa se tudi delovni invalidi lahko nadejajo skorajšnje vključitve v tak delovni proces, ki jim bo nadomestil nekdanji poklic in jim dal občutek enakopravnosti v družbi. Novo v Brežicah ZAČASNO prebujanje - Hišni sveti nikakor ne morejo zaživeti. Komaj tretjina je aktivnih, drugi životarijo, ne da bi jih v njihovi zaspanosti motila neurejenost stanovanjskih poslopij in njihove okolice. Nekaj zaspancev je sicer uspešno zbudila krajevna skupnost z očiščevalno akcijo pred kongresom in na začetku pomladi, vendar tega mnogi ntso izkoristili za sprejemanje trajnejših obveznosti. OMEJENA PRODAJA - Odkar primanjkuje pralnih praškov, jih kupci sproti razgrabijo, prav tako tudi olje in sladkor, katerih občasno v nekiterih prodajalnah povsem zmanjka. Po kavi pa mnogi sploh ne sprašujejo več, čeprav so uvozna skladišča po pojasnilih trgovcev solidno zapolnjena. Torej se je še lahko nadejamo. IZJEMA MED DELOVNIMI ORGANIZAOJAMI - Jutranjkin tozd „Orlica“ je eden tistih redkih delovnih kolektivov, ki je kulturi na široko odprl svoja vrata. Povezuje se s šolami in kulturnimi ustanovami, prireja razstave in vključuje v počastitev praznikov in obletnic tudi zunanje kulturne dejavnike. Bo zgled tega kolektiva pomagal spremeniti odnos do kulture še kje druge? BREŽIŠKE VESTI m? POGLED NA GRAD - Streha je na novo prekrita. Akciji kulturne skupnosti za obnovo tega sevnižkega kulturnozgodovinskega spomenika se je pridružil tudi kolektiv Stillesa, ki je Tani prispeval zanjo 220 tisoč dinarjev, letos pa se bo lotil obnove vile v grajskem parku, v katerem bo imel stalno razstavišče za svoj proizvodni program. (Foto: J. Teppey) SEVNIŠKI PABERKI kJE STE BRIGADIRJI? -Mladina sevniške občine se je kaj slabo odrezala v pripravah. na republiško delovno akcijo na Goričkem. Na delo je prišlo komaj 28 brigadirjev namesto 40, in to v času, ko je večina srednješolcev in študentov že opravila šolske obveznosti Scvničara so bili upravičeno razočarani nad tako skromnim odzivom mladih, med katerimi imajo kar 600 štipendistov. Morali so jih naknadno opomniti, da je delo v brigadi tudi del njihovega moralnega dolga do družbe, ki jim omogoča študflT MALOMARNOST. Na družbeno in zasebno premoženje občani premalo pazijo in s tem naravnost izzivajo tatove in zlikovce. Zaradi malomarnega Ravnanja so oškodovani posamezniki in kolektivi. Po toči zvoniti ie seveda prepozno, zato miličniki pogosto opozarjajo odgovorne občane na drugačen odnos do vsega, kar predstavlja kakršnokoli vrednost. Kje je občutek za samozaščito? Izvoz desetkrat večji od uvoza V sevniškem Stillesu pred novo investicijo — Gradili bodo tovarno na Blanci Na Blanci bo do konca leta stala nova tovarna. Tja se širi sevniSci Stilles, kateremu je Posavska banka pred dnevi odobrila kredit za to investicijo. V občini Sevnica je to prva naložba na območju nerazvitih krajevnih skupnosti Dajala bo kruh delavcem iz širšega okoliša, kjer je po predhodni raziskavi strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje še zadostno zaledje delovnih moči Za delo v tem industrijskem obratu potrebujejo pretežno nekvalificirane delavce, ki jih bodo nato priučevali skupaj s poklicno šolo lesne stroke v Škofji Loki Strokovnjake jim bodo poslali iz sevniške tovarne. Proizvodnja v novi tovarniški hali na Blanci se bo začela v začetku prihodnjega leta. V njej bodo izdelovali stilsko sedežno pohištvo in program za izvoz. Izvažali bodo 50 odst. proizvodnje. Stilles je namreč ena tistih redkih delovnih organizacij, ki izvaža desetkrat več, kot kupuje. Letna vrednost izvoza je okoli 25 milijonov dinarjev, uvoza pa 2,5 milijona. V tujini kupujejo le reprodukcijski material in rezervne dele za stroje. Z osnovno surovino za svoje izdelke, z lesom, se v celoti oskrbujejo v domači občini. Stilles ima dva tozda in delovno deupnost skupnih služb in je z 22 drugimi delovnimi organizacijami Združen v SOZD Slovenijales. Z OGLAŠUJTE V DL! referendumom dne 16. junija leto* so delavci Stilleia izglasovali spremembe in dopolnitve sporazuma, katerega so prej temeljito prerešetali, da jim ne bi ušlo kaj bistvenega za uravnavanje medsebojnih odnosov v prihodnje. Dohodkovna razmerja imajo uveljavljena tudi znotraj DO. Vsak tozd je namreč samostojen od projekta do proizvodnje in prodaje izdelkov. J. TEPPEY MUZEJSKI PRIKAZ MIZARSKE OBRTI De lovni kolektiv Stillesa v Sevnici namerava zbrati gradivo za prvo muzejsko zbirko o mizarstvu v Sloveniji. Tudi za prostore bo kolektiv sam poskrbel Uredil jih bo v kleti renoviranega poslopja ob sevniškem gradu. Pobuda za ustanovitev mizarske zbirke izdaja precejše n posluh delavcev za načrte, ki presegajo ozke interese delovne organizacije, za snovanje zbirke, ki bo postala pomemben člen v prikazovanju* tehničnega napredka te gospodarske dejavnosti na Slovenskem. ZA VARNOST MALO STORJENO Ceste v sevniški občini imajo zadnja leta sicer več asfaltnih prevlek, še vedno pa niso ustrezno označene. Promet ogrožajo tudi neutrjene bankine' ter pomanjkanje varovalnih ograj. Nesreče povzročajo pretežno domačini, ker ne upoštevajo stanja cest in pozabljajo na ,črne“ točke. Tujci vozijo previdneje. SEVNI&K! vestmi Prostovoljcev vedno dovolj | Šola v TaSaleri odpira vrata - V krški nh^-ini niso nikoli v zadregi za brigadirje — Vsako letodober odziv mladine ^Mladinsko prostovoljno delo se je v krški občini uveljavilo kot ren hi- • ^am nikoli v zadregi za brigadirje na lokalnih, !™®«tškjh ali zveznih delovnih akcijah. Povsod, kjer so krški ““fonci doslej sodelovali, so osvojili vsa možna priznanja. . oz'Cnost jim omoeoča, da so nrinravliain samounravni Šole v naravi v Tašaleri pri Pulju se bo udeležilo več kot 400 otrok na dan. Za njihov delež so jim bili zares hvaležni odločili za ustanovitev in ustanovitev ^ident’ V 1Cate" f^na t w~'*uiev ^■gad« kluba stalne imajo zdaj iranih 50 mladincev, njen bri1_Jn P? k širijo. Nameri stalne fcevl ■’*’ da ki*0 vsa^ čas bila a.me *ca*co nujno delo, kot je ipte-na I*>mer ureditev okolja za poJ JJ1 vkka bratstva in enotnosti, stji ° J** dejanju stadiona ipd. V rtiiaj« r‘8ado sprejemajo predvsem ^izkušnr"6’ ki * bodo 1,0 k*eval 113 domač‘tl tleh ude-delovnih akcij širšega Za vsem tem p* Je’ & 01 že za prihodnje leto pripravljajo samoupravni sporazum o financiranju mladinskega prostovoljnega dela, kar bo dalo brigadam npv polet. Bolje bo poskrbljeno za opremo brigad in za izobraževanje brigadirjev. Letos sodelujejo mladi krški delavci, dijaki vajenci in študenti v vseslovenski akciji „Kras 80”, na zvezni akciji „Palič 80” pa bodo delali skupaj z brigadirji iz pobratene občine Bajina Bašta. Tudi z vojaki ima brigadirska mladina občine Krško prisrčne stike. Pri urejanju stadiona so jim zaradi tega radi priskočili na pomoč. Štiri dni je delalo na tem delovišču po 100 vojakov deset ur delovne organizacije, organizacije v krški ca udeležbo mladine na in zveznih akcijah. (Foto: VELIKO PROSTIH MEST Delovne organizacije v Posavju so v prvem četrtletju iskale 842 delavcev. V Krškem so nudile zaposlitev 183 delavcem, v Brežicah so iskale 389 delavcev, v Sevnici pa 270. Največje povpraševanje je po delavcih ozkega poklicnega znanja in po nepriučeni delovni sili, po natakarjih, konfekcionarjih in delavcih s poklicno šolo kovinske stroke. KRŠKE NOVICE SEDEM ZNAKOV - Najvi^a občinska sindikalna priznanja, srebrne znake ZSS, so podelili minuli :eden na slovesnosti, s katero so počastili 30-letnico delavskega samoupravljanja in 70-letnico rojstva Edvarda Kardelja. Predsednik OS ZSS Drago Sterban je znake izročil Bojanu Agrežu, Jožetu Božiču, Ivanu Haleiju, Srečku Korenu, Tilki Udvanc, Zori Vrečki ter OO ZSS v TOZD Vzdrževanje krške tovarne »Djuro Salaj”. DO 15. JULIJA - Do srede julija so v Kostanjevici podaljšali možnosti, da na njihov naslov pošljejo grafične liste za šesti »Grafični bienale jugoslovanskih otrok”. Že sedaj kaže, da bodo pošiljke po številu presegle vse dosedanje in da bo strokovna žirija, ki jih bo pregledovala v avgustu, imela res veliko dela. KOLIKO LETOS? - Na ribnikih na Mačkovcih so za letošnjo sezono nekoliko povišali cene odlovu. Člani drugih ribiških družin plačajo za ribolovno karto ter kilogram ulova po 50 dinarjev, domači turisti p 60, tujci pa za oboje po 100 dinarjev. KRŠKI TEDNIK Čeprav je leto6 leto stabilizacije, programi trebanjske občinske izobraževalne skupnosti niso bistveno okrnjeni. In trebanjska letna šola v naravi, ki jo Trebanjd že nekaj let organizirajo v Tašaleri pri Pulju, bo spet razkrila platnene strehe za šolarje. tega udeležilo 53 predšolskih otrok, več kot sto učencev od 1. do 5. razreda pa se jim bo na letovanju pridružilo. Zanimivo je, da se za letovanje odločajo tudi starši otrok, Id doslej niso kazali zanj pretiranega zanimanja. Tako je letos iz Dobrniča nekaj več prijav kot pretekla leta. Predsednik komisije za šolo v naravi pri trebanjski izobraževalni skupnosti Štefan Kamin je povedal da se bo letos šole udeležilo v dveh izmenah okoli 250 učencev, kar ustreza lanskemu številu udeležencev. Tako kot vsa leta doslej bo program temeljil na šoli plavanja, obogaten pa bo še s spoznavanjem življenja in narave v primorju, kulturnozgodovinskih znamenitosti ipd. Hkrati bodo imeli učenci vaje iz obrambnih nalog, veliko kulturnega in zabavnega življenja. Stabilizacija jih bo prizadela le toliko, da ne bodo imeli voženj z ladjo, pa tudi kakšen izlet manj bo med šok), zato pa bodo program življenja v taboru obogatili z drugimi dejavnostmi. Odziv za šolo v naravi je letos spet dokaj visok tudi zaradi ugodnih cen, saj bodo starši za 10 dni koristnega pouka v naravi plačali le 800 dinarjev, kar zmoreio tudi že manj premožni Tudi odziv za letovanje predšolskih otrok je precejšen, saj se bo PRIZNAN IA SAMOUPRAVUALCEM Pretekli petek je bila v Trebnjem slavnostna akademija v počastitev dneva samoupravljanja, na kateri so podelili priznanja najboljšim samo-upravljalcem. Priznanja so dobili delavski svet „Dane“ z Mirne, jubilejno nagrado je dobil delavski »vet IMV z Mirne, Jože Novak z 'Gorenjega Vrha pri Dobrniču in; Franc Jevnikar za razvijanje samoupravnih odnosov na področju kmetijskih kooperantskih odnosov. JS' . c Sola v naravi bo trajala v dveh izmenah od 27. 6. do 15. 7., potem pa bodo v taboru organizirali letovanje. Prevoz v Pulj organizira občinska izobraževalna skupnost z lastnimi avtobusi V taboru se bodo nekaj časa zadrževali tudi taborniki in morda še športniki. Tako je Tašalera pri Pulju v poletnih mesecih pravo trebanjsko letovišče. GOSTOLJUBNI TREBANJCI V sklopu prireditve pevskega tabora v Šentvidu so na predvečer gostovali v Trebnjem trije mešani pevski zbori in sicei iz Divače, Dolenjega Logatca in Murske Sobote. Kljub temu da je bilo po zelo uspeli prireditvi in skupni večerji treba prenočiti 140 pevcev, se Je izkazalo, da to za gostoljubne domačine ni noben problem. Marsikatera družina je vzela na prenočitev oelo po 4 pevce, ki so naslednji dan bili polni pohval za izkazano pozornost. Podobno kot v Trebnjem je bilo tudi na Mimi, v Sentlovren-cu in Mokronogu, kar je lep dokaz, kakšni so lahko sadovi široko zastavljene družbene akcije. L. P. KOMAJ STREŽEJO POVPRAŠEVANJU - Čeprav uvod v letošnje poletje ni bil kdove kako vroč, pa je povpraševanje po „Daninih“ pijačah izredno veliko, tako da ta mirenska tovarna komaj streže povpraševanju. Velike težave pa ji pri tem povzroča tudi pomanjkanje steklenic, katere poskušajo dobiti tudi z odkupom starih. Mkrati se začenja odkup prvih sadežev, tako da je proizvodnja v „Dani“ zdaj v resničnem zamahu. TREBANJSKE IVERI M SLAB NADOMESTEKf- Tre-banjci že dolgo tarnajo, ker nimajo tržnice. In čeprav je neki zasebnik nasproti cerkve na nekem dvorišču odprl nekaj tržnici podobnega, še niso zadovoljni Res je, da ima omenjeni prodajalec veliko izbiro sadja in zelenjave, toda ; cene so izredno visoke, sadje in zelenjava pa dajeta vtis, da sta bila že temeljito prebrana. Zato se Trebanjci upravi-ceno sprašujejo, kdai bodo dobili ceno pravo sprašujejo, tržnico: TREBANJSKE NOVICE Julija nov vrtec v Stari cerkvi V sedanjem, ki bo opuščen, prostora za 26 otrok, v novem pa za 60 - Število otrok na območju Stare cerkve narašča — Tu grade tudi veliko stanovanj Gradnjo vrtca za 60 otrok od 8 mesecev do 7 leta starosti zaključujejo te dni v Stari cerkvi pri Kočevju. Takoj po ' • f5. dograditvi, se pravi po iuliju, bo začel delati: Njegova gradnja ho veljala 4,479608 din, gradi pa ga Marles iz Maribora v sodelovanju z „Gra-mizom” iz Kočevja. Gradnja bo plačana z denarjem, združenim pri SIS za otroško varstvo, in z bančnim posojilom. Zemljo za vrtec je brezplačno odstopilo ZKGP, župnišče pa je tudi pristalo za zamenjavo dela svoje zem^e in tako omogočilo to gradijo. Vrtec v Stari cerkvi je bil picdviden tudi v sedanjem srednjeročnem načrtu. V sedanjem vrtcu, ki je v zasilnih prostorih in bo po dograditvi novega ukinjen, je 24 otrok, razen tega je 15 otrok s tega območja v kočevskem vrtcu. Imajo pa še 33 nereše ■ nih prošenj. Število predšolskih otrok na območju KS Stara cerkev zadnja leta narašča. Leta 1973 se je rodilo 22 otrok, lani pa že 36, tako daje do 7 let starih 222, od tega na ožjem območju Stare cerkve (Breg, Koblarji, Gorenje, Slovenska vas, Mlaka, Ložine in Stara cerkev) kar okoli 200. To pomeni, da tudi novi vrtec zelo veijetno ne bo mogel sprejeti vseh otrok. p JULIJA VRTEC - V Stari cerkvi pri Kočevju te dni dokončujejo vrtec za 60 otrok. Dela napredujejo po načrtih. Zamude ni. (Foto: Primc) DROBNE IZ Nepripravljeni na turizem KOČEVJA Domači gostje se zadiie dobra dva dni, tuii manj V prvih petih mesecih letos so zabeležili v hotelu Pugled v Kočevju 6.916 nočitev, v istem obdobju lani pa 6.363. Prevladujejo nočitve domačih gostov, ki jih je bOo lani 5.885, letos pa 6.514. Število nočitev tujih gostov je od lanskih 478 letos padlo na 447. Med nočitvami je bilo lani le 7,5 odstotka tujih, letos pa celo samo še 6,4 odstotka. Med tujci so najpogostejši gostje 2&iodni Nemci, Italijani in Avstrijci. Največ gostov iz ZDA, predvsem naših rojakov, pride na obisk julija, avgusta in septembra. Zaradi nižjega tečaja dinarja kočevski hotel s tujci ne bo imel dobička. Vzrok ni le ta, da prihaja v Kočevje vedno manj tujcev, ampak tudi, da tuji gostje plačujejo storitve le v dinarjih. Gostom v Kočevju v glavnem nudijo le gostinske usluge (stanovanje, hrano, pijačo), za izkoriščanje prostega časa turistov pa je narejenega malo oziroma nič. Turistično društvo in hotel ne vesta ne kdaj, ne kje, ne kakšne prireditve bodo med letom. Kljub dolgoletnim prizadevanjem namreč še vedno ni izdelan koledar prireditev. Tudi tradicionalnih prireditev na Kočevskem ni. Nekateri predlagajo, naj bi bile te prireditve vezane na zgodovino Kočevske (turški napadi, kmečki punti ali partizansko obdobje). Vendar ni nobenega sodelovanja med tistimi, ki naj bi to organizirali. Celo tisto, kar je že bilo (polharska razstava, polšji lovi), je po nekaj letih povsem zamrlo. Lansko sezono je bil zaprt celo plavalni bazen. Kako bo letos, pri Turističnem društvu ne vedo. TUdi se nihče ne potrudi, da bi dal ali dobil take podatke, kot so: kdaj je bazen odprt in kakšna je cena kopanja. Trgovine so ob nedeljah zaprte, muzej pa celo že ob sobotah. Kampa pri Kočevju ni, čeprav bi se v njem odpočil marsikateri tuji turist med po(jo na morje ali domov. Nekateri predlagajo, naj bi bil tak kamp pri Dolgi vasi, a dalj od predlogov ni prišlo. Sicer pa tu prav močno smrdi iz onesnažene Rinže. J. PRIMC PLOČNIKE POPRAVLJAJO -Občani so zadovoljni, da so končno le začeli popravljati pločnike, ki so jih prekopali še pred zimo, ko so polagali po mestu telefonski kabel. Razrite ceste in pločnike asfaltirajo, za kar je bil že skrajni čas, saj se je turistična sezona že začela. Tudi ceste so te dni začeli na novo označevati s tako imenovano „ horizontalno prometno signalizacijo”. DRUŠTVO REGISTRIRANO -Republiški sekretariat za notranje zadeve je 9. junija registriral Društvo tiko ” ' — - diabetikov Kočevje - Ribnica. Društvo je članom začelo izdajati izkaznice. Pregledi sladkornih bolnikov bodo v Kočevju predvidoma od avgusta dalje, do takrat pa morajo bolniki na preglede še v Ljubljano. Člani društva bodo prejeli v krat- kem okrožnico z obvestili o pregledih in vsem ostalem, kar je zanje pomembno. KONEC PRVE IZMENE - V soboto, 28. junija, je bil v brigadir- skem naselju Kostel svečan zaključek prve izmene lokalne mladinske delovne akcije „Kostel 80”. Brigadirjem in gostom je spregovoril predsednik KS Kostel Franc Volf. KOGEUSKE Največ za kmetijstvo Letos kar za 70 odstotkov manj naložb kot lani — Vrednost vseh letošnjih investicij 127,6 milijona dinarjev Tudi komunisti v metliški občini so na nedavni seji občinske konference največ pozornosti namenili oceni uresničevanja nalog in stališč Zveze komunistov na področju ekonomske stabilizacije. V zvezi s tem je beseda tekla tudi o investicijah v metliški občini, saj so stabilizacijska prizadevanja krepko posegla tudi na to področje. V letošnjem prvem trimesečju je bilo v občini prijavljenih deset investicijskih projektov v vrednosti okoli 127,6 milijona dinarjev, kar je v primerjavi z lanskim letom za deoraj 70 odstotkov manj. Od v rednosti prijavljenih investicij odpade na gospodarske več kot 60 odstotkov. Medtem ko so lani več kot 70 odstotkov vseh naložb namenili za razvoj industrije, bodo letos največ vlagali v kmetijstvo, v industrijo pa manj kot 20 odstotkov vrednosti vseh naložb. Glavni vir sredstev za investicije so krediti, ki predstavljajo več kot polovico vsega potrebnega denarja, medtem ko lastna sredstva investitorjev znašajo dobro tretjino. Do konca marca so v občini opravili že krepko čez polovico predračunske vrednosti vseh investicijskih del. Največja investicija v letošnjem letu je naložba Kmetijske zadruge za posodobitev Vinske kleti - okoli 32 milijonov dinarjev; gradnja Kometo-vega skladišča bo veljala 24,3 milijona dinarjev, nadaljevanje dograjevanja oziroma adaptacije doma počitka 21,5 milijona din; med večjimi naložbami je še gradnja Mercatorjevega skladišča, kar bo tudi veljalo nekaj več kot 21 milijona dinarjev. Do sedaj stabilizacijski ukrepi in omejitve teh investicij niso ovirali, kaže pa tudi, da nobena naložba ne bo zahtevala dodatnih sredstev. A. B. Na seji občinske konference so komuniste še posebej zadolžili za konkretno delo pri uresničevanju sklepov in stališč. Poudarili so, da je bilo že do sedaj izdelanih veliko ocen, analiz, sprejetih precej sklepov in stališč, ni pa bilo konkretnih akcij. V razpravi so opozorili, da po starem ne morejo več. Sedaj gre za spreminjanje stanja, ne pa zgolj za ugotavljanje, in tu se naj Izkaže sleherni komunist, kajti bitka za stabilizacijo bo uspešna le, če bo vapjo vključen tes najširši krog delovnih ljudi in občanov. SPREHOD PO MEHIKI METLIŠKA OBČINA JE DOBILA kopico strelišč, kjer se lahko staro in mlado vadi v zračno puško. Pobuda je prtšl temeljne telesno-kulturne Skupnosti, l^er zatrjujejo, da bodo v kratkem ustanovili tudi strelske družme, u> PRAZNIK KS PODZEMELJ DOKONČNA BESEDA O SOZD TIM Odkar sta se pred leti metliška Beti in Komet na papirju povezala v sestavljeno organizacijo združenega dela »Tekstilna industrija Metlika”, se -vsa zadeva ni premaknila niti za ped. Občinska konferenca ZK je na zadnji seji, ko je bil med drugim govor o tudi o združevanju dela in sredstev, zavezala komuniste v obeh delovnih organizacijah, zlasti vodilne, da v dveh mesecih proučijo skupne cilje in razvojne programe ter jasno in glasno povedo, kakšen naj bo sozd TIM- Res je že skrajni čas, da ta sozd ali zares zaživi ali pa dokončno izdihne. V nedeljo je krajevna skupnost Podzemelj prvič praznovala svoj praznik, ki so ga izbrali v spomin na začetek aktivnega dela društva kmečkih fantov in deklet v teh krajih leta 1933. Na slavnostni seji so zaslužnim občanom podelili krajevna priznanja Osvobodilne fronte; dobili so jih: Anton Kralj iz Boršta, Jože Klepec st. iz Krasinca, Niko Muc in Stanko Ba juk b Primostka, Viktor Kure iz Grma, Martina Ka pušin iz Krasinca, Kristina Križman iz Podzemlja, Ivan Malešič iz Zemlja ter vasi Prilozje in Otok. sicer v Metliki, Podzem^u, Gradcu, Rosalnicah, Dobra vica h, Lokvta in na Suhorju. Metličani, kijih ta šport zanima, naj se zglasijo pri Cvetu Rusu, drugi pa pri predsednikih športnih društev v krajevnih skupnostih. Spreminjati, ne le ugotavljati Naloge komunistov v stabilizacijskih prizadevanjih AVTO-MOTO DRUŠTVA Dolenjske Toplice, Duga resa, Tržič in Črnomelj ter avto-moto klub Vinica, Šemič in Metlika pripravljajo za 4. julij obisk Baze 20 in tovariško srečanje članov AMD m AMK. Po ogledu Baze 20 se bodo pomerili udeleženci srečanja v vlečenju vrvi, v streljanju z zračno puško, po kosilu pa bo zabava s plesom. Zborno mesto za člane AMK Metlika bo na Trgu svobode, prijave pa zbirajo Cveto Rus, Milan Travnik ar in Zvone Hauptman. To bo veselo. CESTA BRATSTVA IN ENOTNOSTI je dobila novo asfaltno prevleko, ki so jo položili kar na staro podlago, tako da so zdaj pločniki le nekaj centimetrov nad površino ceste. Čmogledci so prepričani, da bo ob malce večjem nahvu iz oblakov pred bifejem jezero, kajti nova plast asfalta je precej zmanjšala poziralne odprtine. Na nedavnem posvetu s sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov v Me tliki je beseda tekla o konkretnih akcijah, ki čakajo komuniste po zadnji seji občinske konference, na kateri so ocenili uresničevanje nalog in stališč Zveze komunistov na področju stabiliza dje. posamezni pred kajt bifejem s čolnom že takrat, ko so nefi imeli »požiralniki” večjo prostornino. metliški tednik Zračni napad na Loški potok Uspela vaja enot CZ, v kateri je sodelovalo okoli 150 pripadnikov CZ in drugih — V paradi 450 udeležencev V nedeljo, 22. junija, so nad! Loškim potokom zaokrožila so-let vražna letala . Dan je bO znak za alarm. Ljudje so se skrili v zaklonilnike, začele so padati bombe ... Tako se je začela *aja enot CZ v tej KS m njihovega štaba. Po koncu alarma je najjirej odšla na kraj napada enota RBK. Po nekaj minutah je bil spet dan znak za alarm, ker so začele goreti trgovina,! obrat Saturnus in obrat BPT. Najprej so odšle v akcijo gasilske ekipe, skupno 7, nato tri reševalne ekipe, za njimi pa še štiri ekipe prve medicinske pomoči, ki so oskrbele skupaj 17 težje in lažje ranjenih. Pri vaji, ki sta jo organizirala štab CZ KS Loški potok in občinski štab CZ, so sodelovale enote CZ tozda INLES, Sa turnusa, BPT, gasilskega društva, krajevne organizacije RK, mladina osnovne šole, več prebivalcev, oddelek . RBK, zdravstvena pos taja Loški potok in zdravstveni dom Ribnica. sko obrambo in družbeno samozaščito Stane Kromar. Nato so odprli v šoli razstavo sredstev in opreme CZ. Po vaji je bil mimohod enot in štabov CZ iz vseh KS pa tudi delovnih in drugih organizacij. Po mimohodu je udeležencem svečanosti in vaje spregovoril najprej predsednik komiteja za LO in DSZ France Grivec, analizo vaje pa je podal poveljnik občinskega štaba CŽ France Ilc, Podelili so tudi priznanja in značke najzaslužnejšim enotam in posameznikom. Kulturni program so izvedli učenci osnovne šole Loški potok. Po zaključku prireditev so bili vsi udeleženci postreženi s partizanskim fižolom. J. P. Rešitev je večji izvoz Iskra in Belt bosta izvozila za 17,5 milijona dolarjev - Po čem sklepaš, da velja nakup zastave 15-Krat več kot gradnja nove hiše? ' - Ker imajo v Nemški vasi za praznike izobešenih približno 15-krat manj zastav, kot je v vasi novih hiš. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI SESTI V REPUBLIKI - Na nedavnem republiškem tekmovanju gasilskih enot civilne zaščite je zastopala ribniško občino ekipa RIKO Ribnica. Ribničanje so se odlično DVE KRATKI odrezali, saj so zasedli šesto mesto. Ekipa RlKA je zastopala občino ZAČELA SF. JE SEZONA VESELIC - Čeprav vreme še ni najboljše, se je začela sezona gasilskih proslav in veselic. V nedeljo, 29. junija, je Sušju. Na zato, ker je zmagala na lanskem občinskem tekmovanju. Taka tekmovanja organizirajo v občini vsako drugo leto, se pravi, da bo naslednje šele prihodnje leto. bila gasilska proslava v Sušju. Na Vaia je bila posvečena dnevu CZ. Praznovanje tega dne pa se je pričelo za občino Ribnica 22. junija zjutraj v Loškem potoku s svečano sejo občinskega štaba- CZ, na kateri je govoril predsednik sveta za ljud- njej so razvili tudi prapor pionirske desetine. Po proslavi je bila veselica. Solarji na izletih - ob zaključku šolskega leta so učenci osnovne šole Ribnica in podružničnih šol Dolenja vas jn Susje obiskali kraje naše ožje domovine, ki so poznani po raznih zgodovinskih do-godkih. M. Q LJUTOMERČANI V. RIBNIŠKI OBČINI — Mešani pevski zbor iz Ljutomera je gostoval te dni v Sodražici in na Slemenih. Poslušalci so bili s koncertom zelo zadovoljni. Pevci so prenočevali v domu na Travni Gon. TEČAJI PRVE POMOČI - V ribniški občini so letos izvedli že štiri 20-ume tečaje prve pomoči. Dva sta bila v Ribnici, po eden pa v Loškem potoku in Sodražici, katerega so se udeležili tudi tečajniki z Na zadnji sqi občinske konference Zveze komunistov v Črnomlju, ki je bfla {posvečena pregledu uresničevanja politike ekonomske stabdizacije, so precej pozornosti posvetili tudi izvoznim prizadevanjem v črnomaljski občini. V razpravi so poudarili, da se izvoz povečuje, kljub temu pa je ta rast izvoza še prepočasna in je izvoz v glavnem usmerjen le na pokrivanje uvoza. Zato so se komunisti zavzeli, da je treba proizvodnjo organizirati tako, da bo še bolj učinkovita, s tem se bosta povečani produktivnost in ekonomičnost in le tako bodo lahko povečevali tudi izvoz. Iz črnomaljske občine izvažata Belt in iskra. Za letos sta si ti dve delovni organizaciji zastavili, da bosta izvozili za 17,5 milijona dolarjev svojih izdelkov, od tega Iskra 9,8 milijona, Belt pa za dobrih 7,5 milijona dolarjev. Medtem ko bo Belt večino izvoza realiziral na klirinškem območju (6,15 milijona dolarjev), pa Iskra načrtuje, da bo kar za 7,35 milijona dolarjev uvozila na konvertibilno Tobmočje. Belt se je v prvem četrtletju ubadal še z dodatnimi težavami: do sedaj so osnovne surovine lahko kupovali z dinarji, sedaj pa dobavitelji zahtevajo tudi določen del deviz, poleg tega pa so v Beltu morali povečati uvoz surovin z zahoda. Iskra se v prvem četrletju ni ubadala s takimi težavami, jih pa še pričakuje. Čeprav Iskra veliko materiala uvaža z zahodnega tržišča, je imela v začetku leta plan izvoza in uvoza uravnotežen; to ravnotežje pa so najnovejši predpisi podrli in če ga hočejo spet vzpostaviti - to pa je nujno - imajo na voljo tri rešitve: kupiti manjkajoča »edstva, manj uvoziti in s tem zmanjša ti proizvodnjo ali povečati izvoz. Seveda so se v Iskri odločili za slednjo možnost, kljub temu pa si bodo verjetno morali pomagati tudi z delnim nakupom deviz. A. B. ČRNOMALJSKI DROBIR CESTA PA TAKA! - Cesta, ki pelje od Metlike pred Krvavčjega vrha do Semiča, je ena najslabSh v vsej Beli krajini. Verjetno je razlog tudi ta, da teče del ceste po metliški, del pa po črnomaljski bcir občini, vendar metliška občina očitno ni najbolj zainteresirana za popravilo te ceste, saj ob njej ni nobene metliške vasi. Zadnje čase je območja Slemen. Skupaj se jih je ‘ * žilo........ udeležilo okoli 150 članov ekip prve pomoči. OBVESTILO DOPISNIKOM REŠEVALI RANJENCE — Reševanje ranjencev na vaji enot CZ v Loškem potoku je potekalo s prit formacijskimi (spustnica v obliki obročki). (Foto: Drago Mohar) mmM vaji i uročnimi sredstvi (deska itd) in vreče, vrvi z zadrževalnimi Dopisniki iz kočevske in ribniške občine naj zaradi letnega dopusta našega kočevskega novinarja pošiljajo svoje prispevke ves mesec julij na naslov: Dolenjski list, pp 33, 68001 Novo mesto. Isto velja tudi za vse, ki pošiljajo vabila za razne sestanke, prireditve in proslave. REŠETO MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR V VINICI V nedeljo se je v Vinici začel raziskovalni mladinski tabor, ki ga organizirata republiško gibanje ..Znanost mladini” in črnomaljska raziskovalna skupnost. Tabor bo trajal do 9. julija in se ga udeležuje 40 mladih iz vse Slovenije, Trsta in dva člana iz Hrvaške. Tabor vodi dr. Ad Leben. Delujejo arheološka, etnografska, geografska, zoološka in botanična skupina. Tabor je v Vinici deloval že lani. Ko bodo delo zaključili, bodo izsledke objavili v posebni brošuri. Mladi raziskovalci so nastanjeni v viniški šoli. cesta z metliške strani posipana s tako debelim gramozom, da skoraj ni prevozna, na črnomaljski strani pa je toliko lukenj kot na lunini površini LEP GLAS — Na finalni prireditvi »Kar znaš, to veljaš*, ki je bila prejšnji petek v Domžalah, sta nastopila tudi dva pevca iz Črnomlja: Suzana Gladek in Srečko Brezar. Da uspeh mlade Suzane, ki se je pred tem zelo dobro uvrstila na »Glasu mladih” in na črnomaljski prireditvi »Kar znaš, to veljaš*, ni naključen, govori tudi odlično drugo mesto, ki ga je pevki žirija prisodila v Domžalah. Prav je, da se kakše n lep glas sliši tudi iz Bele krajine. €momafisiki /»oroče&a/ec Mehanik kot dragocenost V današnjih časih, ko avtomobil res ni več samo nepotrebno razkošje, marveč potreba, nujen in sestavni del našega življenja, je dober mehanik, ki se svojega dela res loti zavzeto in veseljem, ne pa zgolj zato, da bo čim prej in čim več »potegnil že kar majhna dragocenost. Med svojimi stalnimi stranka mi velja za takega Franc Štefan iz Vavpče vasi pri Semiču, kise s popravilom avtomobilov ukvarja po službi, se pravi da je popoldanski obrtnik, sicer P* iapr dela v Iskrinem avtoparku * Semiču. „V semiškem koncu, niti enega rednega avtorneh"” ka, dva pa se s tem delom ukvarjava kot popoldanska o nika,” je povedal Stefan*. ^ pravi, da se pri njem glavnem njegove stalne stran ^ »Lotim se vsakega aVtom w0je vsakega dela na njem- ^.u stranke so v glavnem doma1s> ^ Vendar Štefan ne odreče če je treba vzeti v roke k drugo pokvarjeno stvar. K tisti dan je sosedu P°P ^ motorno žago. »Svoje^cas^ ^ celo ure popravljal , nasmejaL deloin Čeprav je s samim jjj Štefan zadovoljen, je P po-zaradi precejšnjih dajate^ leg tega je tu še nekaj delajo na črno, nu* * lafieVJ obrt, pa moramo drazj v ti elektriko, voditi knJ*^mi, ki Mojster Štefan med vs ^ ^ ga poznajo, ne v^ei tudi dobrega mehanika, m . * i zinimka. K* J _*{ dobrega menam*** . :c za dobrega Človeka, magati* pripravljen vsakomur p ^ g. križarjenje po zahodnem IN VZHODNEM MEDITERANU 1 motorno Litijo ..DALMACIJA” - našim ''■uvct-jir,, pljvajočim hotelom. NOVOST: kombinacija ladja - letalo Križarjenje št. 22 “d 18. oktobra do 2. novembra 1980 - 16 dni, ladja/letalo (Zagreb) - ITALIJA £««■>. FRANCIJA (Nice), MONACO, “ANIJA (Barcelona, Palma de Mallorca, Valencia, Malaga, Granada), GIBRALTAR, ia*» (Tanger, Casablanca, Rabat), KANARSKI OTOKI (Gran Canaria - Las ralmas), . PORTULALSKA ( Madeira, Lisbona) CENA od 18,900 din Križarjenje št. 23 od 2. novembra do 18. novembru 1980 - 17 do', letalo/ladja (Zagreb) PORTUGAL j,'K A (Lisbona, Madona). KANARSKI OTOKI (Las Palmas), MAROKO (Casablan-Rabat, Tanger), ŠPANIJA ICadiz, Sevilla, Malaga, Granada, Mollila). GIBRALTAR, TUNIS (Kartagina), MAl TA (La Valeta), R'ieka CENA od 19.GOO d in Križarjenje št. 24 PO VZHODNEM MEDITERANU Ib dni, oil 18. novembra do 3. decembra 1980 GRČIJA - EGIPT - IZRAEL - CIPER -TURČIJA CENA od 16.000 din INFORMACIJE, PRIJAVE IN VPLAČILA v poslovalnici SLAVNIK ZAGREB, Draškovičeva 44, telefon (041) 441—663 in 448-708 SLAVNIK Ljubljana GLOBTOUR Novo mesto Cestni predor pod Karavankami g3 °^eh straneh jugoslovansko—avstrijske meje pospešeno opravljajo pripravljalna dela Vgradnjo karavanškega predora. Na Hrušici pri Jesenicah grade viadukt od načrtovanega mejnega platoja prek Save obeh straneh jugoslovansko- irinrl|S(t.e meie pospešeno opravljajo f8nškV '3lna dela za 9radni° kara-Jese 693 p,edora — Na Hrušici pri a'Lal' 9fade viadukt od načrtb-j9a mejnega platoja prek Save. >o ,U^ca pri Jesenicah - Glavna Jesti **98 *'la v iu9osl0vanskem Ua "®rT1 omrežju bo transjugoslo-^nk avtomobilska cesta Kara-pg. ®~Cevgelija. Del te ceste bo ^ a* tudi po Gorenjski. Začel se Hri «*, *taravan*kim predorom na Jo m Pr' Jesenicah in nadaljeval ti. aklega ter naprej proti Doljani. Iz9radnja karavanškega predora tfeni pomemben člen povezave avtomobilsko cesto Tauern in “Oto jugoslovansko avtomobilsko f° Karavanke-Ge vgelija, saj bo • diel Promet med Srednjo Evropo kii„ anom- Pred°r °° dol9 7,6 kJometra; od tega bo 3,3 kilometra strani i°% nr0dor na iu9°sl°vanski skem kilometra na avstrij- naše °*en)*iu. Vstop v predor z ^bodnoTj ,b° pritjliž"° 4 k,n Pri Hrušir-Jesenic, na Belem polju cesl0 - avstrijski strani bouo -Peljali v predor zahodno od ž elezniškega predora Poaiožca— Jesenice. Ns obeh stranetr meje pred predorom bosta platoja s stavbami obmejne službe. Predor bodo gradili v več etapah, dela pa bodo končali predvidoma do 1985 Gradnjo bodo financiiali po meddržavni |Xigodbi med Jugoslavijo in Avstrijo; pri nas je financiranje prevzela republiška skupnost za ceste. Kot So se predstavniki te skupnosti in avtomobilske ceste Tauern sporazumeli med sestankom 19. junija na Dunaju, bodo do sredine julija rešeni še zadnji finančni problemi zaradi laovečanja stroškov po podpisu pogodbe 1977. leta. Dogovorili so se tudi, da se bodo gradbena dela pri tem pomembnem objektu začela letošnjo jesen. Po nujnih pripravljalnih delih, ki so na obeh straneh jugoslovansko— avstrijske meje v polnpm ra,mahu, bodo morali ob gradnji predora po odsekih graditi tudi gorenjsko avtomobilsko cesto. V prvi etapi načrtujejo gradnjo ceste od predora do Hrušice, ki jo bodo piek viadukta čez Savo speljali po pobočjih Mežakle. Rekonstruirati bodo morali tudi 6 kilometrov dolg odsek sedanje magistralne ceste, regulirati 2 kilometra struge Save in zgraditi 7 kilometrov dovozne ceste k jašku za prezračevanje predora na višini 1200 metrov v pobočju Karavank. Viadukt, ki bo povezoval karavanški predor z novo avtomobilsko cesto onkraj Save, gradijo delavci temeljne organizacije Gradis z Jesenic od korica febrjarja letos. Doslej so za objekt — dolg bo 160 metrov in širok približno 16 metrov -- naredili že štiri od šestih opornih stebrov, dva jja še gradijo. Viadukt bodo dogradili predvidoma konec septembra letos. Delavci Vudnogošjtndarskega podjetja iz Kranja so z oeli on regulaciji struge Save začeli septembra lani. Dela, katerih vrednost ocenjujejo na 40 milijonov dinarjev, bodo sklenili predvidoma piihodnjo pomlad. Regulacijo Save od novega viadukta do mostu na Hrušici bi sicer bilo moč opraviti že letos, vendar dela zaostajajo zaradi pomanjkanja finančnih siedstev. Besedilo in slika: STOJAN SAJE & GRAdnjo VIADUKTA POD BELIM POLJEM NA HRUŠICI - »Vremena Karat« . do x zjasr>ila“ vsaj na odseku gorenjskega dela avtomobilske ceste nke—Gevgelija. Spomenik Ivanu Cankarju od tega 61 b° .m kulturno-kongresnim centrom „lvan Cankar" °tna Slovenija pridobila pomemben kulturni ------------------------------ohjekt 9'io na T d°ni »*van Cankar” gra-s,0|„r9U revolucije v Ljubljani inPpnicama lskre, Ljubljanske ^ii h«iaVČev° ces,°- v končni ^ - Cank 13 povr5ina morila ri0v Kot * jf,ev tr9-Dredvitjev.pred PtiCetkom gradnje ^Vršioi ‘Tso pri izkopavanjih na Ostane kvadratnih metrov T' *°di en'onske arhitekture, ?. mesta r0zahod"i del anfčne-Si b|n.^ ohranjenimi stanovanj-al '*acii <1 8m'L cestiščem in o vjŽl" °m,ežjem. Vse to rul,Uri men i ra2vi'i sla,'Ovanjski ^ia. • ln 5- stoletjem našega "etrov imel bo Dom Ivana . -* oovrz- 47-621 kvadratnih > cenua ^ Pe' ^^an kultur. 0|9o h0, tako pravijo, za ania dvora 0Vi,° prob,eme I poma- V kongresni etnži l«rdc prostori za kongresne dejavnosti in bodo sodobno .-premljeni tako kot tudi kulturni center. Pred domom bo stal spomenik Ivana Cankarja, delo kiparja Slavka Tihca, ki bo imel obliko kocke in bo simboliziral knjige, oziroma po avtorjevih besedah kristal, ki je kot Ivan Cankar jasen, lep in skrivnosten. Letošnji obračun lesarjev Ljubljanski lesni sejem je razstavna prireditev, ki omogoča prikaz jugoslovanske jrroi/vodnje strojev in opreme za jrredelavo in obdelavo lesa. Na letošnjem, šii.Tnajstem jro vrsti, je sodelovalo 2P-0 razstavljal- Križarjenje z »Dalmacijo” Velika križarjenja po vzhodnem in zahodnem Mediteranu so vsebinsko bogata ..Slavnikova križarjenja z motorno ladjo Dalmacija so pravzaprav tradicionalna. Vsako leto privabljajo številne udeležence kljub na prvi jtogled relativno visoko ceni. Potovanja pro zahodnem Mediteranu pa bodo letos prvič kombinirana z letalom in ladjo. Programi so sestavljeni tako, da vsak predstavlja zaokiožerio celoto. Obiski številnih krajev in ogledi zanimivosti v Italiji, Španiji, Gibraltarju, Maroku, Alžiru, Tunisu, na Malti in Portugalskem omogočajo udeležencem križarjenja, enkratna doživetja različnih kultur, posebno v državah, ki so redkeje na programih turističnih agencij. Program križarjenja po vzhqdnem Mediteranu pa zajema obisk Grčije, Egipta, Iz raela, Cipra in Turčije. T udi ta program zajema obiske manj znanih držav. Prične in konča pase na Reki," pripoveduje Drago Pavletič, vodja Slavnikove poslovalnice v Zagrebu. Zvedeli Smo še, da ima motorna ladja Dalmacija, ki je naš največji plavajoči hotel, 149 kabin s 317 ležišči za jjotnike. Nosilnost je 5650 bruto registiskih ton, popreč- na hitrost znaša 18 morskih milj na uro. Dolžina ladje je 117, širina pa 16,5 metrov. Lacija je klimatizirana v vseh prostorih in nudi protnikom vse potrebno udobje. Potnikom sta na razpolago 2 restavracijii, lido bar, salon, pokriti bazerr, ladijska trgovina, frizerski salon, ambulanta z zdravnikom. Za zabavo skrbi orkester. Imajo p» tudi pevca in posebej še nekoga, ki skrbi za zabavo. Torej udobje, ki ga človek le redko doživi tudi na kopnem. JANKO SAJE NAČRT KRIŽARJENJA CfNTROTURIM CENTROTVRIST LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 38 KKII OLIMPIJSKE PRIJAVE PO TELEFONU: (061) 316-975 in 316-857 Kraj dopusta „izbira” razdalja Crikveniško—Vinodolska riviera postaja vse privla- čnejša za Dolenjsko Ko se odpravlja mo na izlet ali dojjust, pošteno premislimo, s koliko litri bencina bomo prišli do cilja, še jjosebno, če imamo preveč ..žejen" avto. Eden najbližjih predelov Ja rtrana pa |e Ciikveniško—Vinodolska riviera, saj jo iz Ivovega mesla dosežemo v pičlih neh urah zmerne vožnje. Raznolikost hoielskih objektov daje izbuo vsakemu žejru. Vinodol-čam pa se lahko še jrosebej pohvalijo z dobre urejenim kampom v Zagori. Sicer pa je Crikveniško— Vinodolska riviera z bližnjo notranjostjo zanimivo kulturno—zgodo- vinsko območje. Če si boste ungali urico ali dve. in se popeljali na otok Krk, bodisi iz Crikvenice v Šilo ali pa po 15. juliju izreko novega mostu, boste gotovo poiskali otočana, ki prodaja domač ovčji sir, pršut in vino. Med poznavalci vin je jjosebno čislana Vrbnička žlahtina, ki je tudi osnova za slavno Bakarsko vodico. Pravijo, da je Cnkvenica kraj z največ Sončnimi dnevi v Evropi, če se lahko verjame statistiki, ne bo bojazni za lepo vreme na dopustu. J.S. cev iz 12-ih držav, jugoslovanskih. Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so tokrat jtokazali opremo za posek in transport lesa iz gozda do predelovalnih obratov, opremo za primarno mehansko predelavo lesa, za predelavo lesa v jjohištvo, z a povr šinske- obdelavo losa, za pridobivanje toplo me energije iz ostankov lesa itd. Jugoslovanska proizvodna ponudba strojev in opreme za predelavo in obdelavo lesa je skromna. V Jugoslaviji predelajo lemo 15 milijonov kubičnih metrov lesa le z 20 odstotki domačih strojev- Iz tujine pa uvažamo tudi take stroje, ki bi jih lahko proizvajali in razvijali doma. delno strojegradnja sama. delno pa v koojreraciji s tujimi proizvajalci. Kot je v svojem govoru dejal član izvršnega sveta skujrščine SRS Franc Razdevšek, bodo stabilizacijski uk-■ epi in Sjrrememba tečaja dinarja dobro koristih tudi lesni industriji pri povečanem izvoze, saj so se s tem jugoslovanske ct-ne približale svetovnim. Izvoz bo za organizacije združenega deia jrostar zanimivejši. Seveda |ia bo po nebno obdržati notranje ene v dogovorjenih okvirih. kar l- . naibrž najtežje doseči. Vendar bo prav to nujno, če nočemo, da bo pričakovani učinek sprememb tečaia dinarja jirOhilro Splahnel. KAMP ZAGORI - restavracija s kopališčem daje posebno arhitektonsko celoto SERVIS BERUS IVAN C. herojev 27 NOVO MESTO posluje od 1. julija 1980 dalje. Naročila sprejema po telefonu (068) 25—098 — servis in 22—549 — doma. Audi TURISTIČNE ZANIMIVOSTI BREŽICE - 26 junija so v galeriji Posavskega muzeja odprli razstavo MAKEDONSKO NARODNO VEZENJE. Odprta je vsak dan od 9. do 13. ure vse do 31. avgusta. CELJE — V galeriji Turističnega društya je odprta razstava SRBSKI PLAKAT, v atriju na Tomšičevem trgu 7 je razstava o partizanskem pesniku KARLU DESTOVNIKU-KAJUHU, do 5. julija pa je v Likovnem salonu odprta razstava TITO V SLOVENIJI OD 1974 po 1979. DOL PRI LJUBLJANI - 4. julija bo ob 9. uri kulturni program na javki BOR na hribu KORANT, od koder bo tradicionalni pohod na OKLO. Ob 14. uri pa bodo odprli smučarsko 'skakalnico iz plastične mase na jasi Koranta. KOSTANJEVICA NA KRKI -Ves julij in avgust se bodo vrstili v cerkvi orgelski koncerti. V cerkvi je tudi razstava tapiserij, ki So jih izdelali v Dekorativni v Ljubljani. V galeriji kostanjeviškega gradu je razstava GOZD-SKULPTURA-SLIKA akademskega slikarja STANETA JARMA in dveh slikarjev amaterjev JANEZA ČERNAČA in BOŠTJANA KOŠIRJA MOST NA SOČI - 6. julija bo tradicionalna, zabavna in športna prireditev NOČ NA JEZERU 80. Pričetek ob 14. uri. NOVO MESTO - Od 2. do 28. julija je v Dolenjski galeriji RAZSTAVA PODVODNE FOTOGRAFIJE 1980, ki so jo pripravili člani sekcije za podvodno fotografijo pri Diuštvu za raziskavo moija in podvodne športe v Ljubljani. TREBNJE - Do 5 julija 13. TABOR LIKOVNIH SAMORASTNIKOV JUGOSLAVIJE. 195 del, nastalih od 1967. leta dalje, je na ogled vse leto vsak dan, razen jx> nedelj ka. Ljubljanski botanični vrt vabi Še v času Ilirskih provinc so v Ljubljani leta 1810 na pobudo Franca Hladnika ustanovili botanični vrt Danes Botanični vrt univerze v Ljubljani na Ižanski cesti št. 15 nadaljuje 170—letno tradicijo. Obsega 2,4 hektarja površin in ima 4500 različnih rastlinskih vrst in oblik (taksonov). Po vsebini pa je razdeljen na 5 enot. Botanični vrt je v rednih stikih z več kot 300 vrtovi in sorodnimi ustanovami po svetu .. Obiskovalci si lahko brezplačno ogledajo botanični vrt vse leto, vsak dan od 7. ure zjutraj do mraka. Posebna enota botaničnega vrta je vrt prof. inž. Cirila Jegliča v Vižmarjah, ki je zavarovan kot hortikulturni spomenik. Botanični vrt si prizadeva gojiti čimveč rastlin s celega sveta, tako da lahko vsakdo najde v njem kaj zanimivega, naj bo vrtnar, botanik, agronom,,gozdar, farmacevt ali pa preprost ljubitelj narave. Novoles Novo mesto—Straža TOZD „SIGMAT", BRESTANICA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1 TEHNOLOGA KONTROLE KVALITETE pogoj: srednja tehniška šola strojne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj — poskusna doba 3 mesece 3 KLJUČAVNIČARJE II pogoj: končana poklicna šola kovinske smeri ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje del in nalog in do 6 mesecev delovnih izkušenj — poskusna doba 2 meseca 1 elektrikarja pogoj: končana poklicna šola elektro smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj — poskusno delo 2 meseca 1 TRANSPORTNEGA DELAVCA pogoj: privajanje do treh mesecev — z aželena osemletka — psihofizične sposobnosti za opravljanje del — poskusno delo 1 mesec Za obrat poliestra Veliki Podlog: 1 TEHNOLOGA MATERIALOV IN ŠTUDIJA DELA pogoj: srednja šola kemijske smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušanj, lahko je tudi pripravnik - kemijski tehnik brez delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece 3 DELAVCE ZA LAMINIRANJE pogoj: privajanje do treh mesecev — zaželena osemletka — psihofizične sposobnosti za opravljanje del — poskusno delo 2 meseca Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pismene prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na: Novoles—TOZD „Sigmat", Brestanica. Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. 528/27-80 Po sklepu Delavskega sveta IMV NOVO MESTO TOZD TAP BRF2ICE ponovno razpisuie dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - VODJE TOZD TAP BRE2ICE Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: - najmanj srednješolska izobrazba odgovarjajoče smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih mestih, — organizacijske sposobnosti, — moralno-poli tič na neoporečnost Pismene prijave z dokazaili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija TOZD Tovarne prikolic Brežice v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 30 dneh po ' izteku roka za prijavo. 523/27-80 Delovna organizacija „KERAMETAL" tozd MALOPRODAJA ZAGREB, Martičeva 23 razpisuje dela in naloge Prodajalca za delo v prodajalni v Brežicah, Prvih borcev 40-a. Pogoji: kvalificirani delavec (trgovska ali druga ustrezna šola) t enoletnimi izkušnjami pri opravljanju del prodajalca. Obvezno poskusno delo traja 30 dni. Ponudbe s kratkim življenjepisom dostavite v 8 dneh do dnevu objave na naslov: KERAMETAL, Brežice Prvih borcev 40-a. V 524/27-80 SGP „PION IR" NOVO MESTO, TOZD TEHNIČNA KOMERCIALA IN INŽENIRING razglaša na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD tehnične komerciale in inženiring proste delovne naloge in opravila DIREKTORJA TOZD TEHNIČNE KOMERCIALE IN INŽENIRING Za opravljanje dela oziroma delovnih nalog direktorja TOZD inženiring je lahko imenovan delavec, poleg v zakonu določenih pogojev, izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima končano visoko strokovno izobrazbo gradbene, ekonomske ali pravne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj — da ima višjo strokovno izobrazbo gradbene, ekonomske ali pravne smeri in najmanj 7 let delovnih izkušenj — da ima srednjo šolo gradbene smeri in najmanj 9 let delovnih izkušenj — da ima ustrezne moralne, družbene in politične vrline Kandidat bo za opravljanje del in nalog sprejet za dobo 4 let Kandidati, ki se bodo javili na razpis delovnih nalog in opravil TOZD tehnična komerciala in inženiring, tnorajo poleg prijave priložiti še opis dosedanjega dela in ustrezna dokazila, da izpolnjujejo razpisne pogoje. Kandidati naj pošljejo ponudbe v 15 dneh od dneva objave v zapečateni ovojnici z oznako „za razpisno komisijo TOZD TKI" na naslov: SGP Pionir, Kettejev drevored 37, kadrovski oddelek, 68000 Novo mesto. Kandidati bodo o izidu razglasa obveščeni v 30 dneh od dneva zaključka razglasa. 532/27-80 OSNOVNA SOLA BRATOV RIBARJEV BREŽICE razpisuje za šolsko leto 1980/81 naslednja prosta dela in naloge: ) 1. za nedoločen čas in s polnim delovnim časom - 1 UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE ali FIZIKE IN TEHNIČNEGA POUKA, PRU ali P, za delo v oddelku podaljšanega bivanja; - 1 UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU ali P, za delo v oddelku podaljšanega bivanja; - 1 UČITELJA TELESNE VZGOJE (moški), PRU ali P; - 1 UČITELJA GLASBENE VZGOJE IN ZBOROVODJE, PRU ali P; Z za določen čas(s polnim delovnim časom - 1 UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, U, (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta) od 1. & 1980 dalje; - 1 UČITELJA ZA ORTOPEDAGOŠKO USPOSABLJANJE DUŠEVNO PRIZADETIH OTROK, (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta) od 7. oktobra 1980 dalje. Rok za prijavo na razpis je 20 dni; izbiro kandidatov bomo opravili v 10 dneh po preteku roka za prijavo. Ka ndidatj bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh. 531/27-80 Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja OŠ Dragotin Kette v Novem mestu razpisuje na podlagi 135. člena Zakona o osnovni šoli in55. člena statuta šole prosta dela in naloge RAVNATELJA Osnovne šole Dragotin Kette Novo mesto, Milke Šobar 25. Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom,izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo specialno — pedagoške smeri; - najmanj 5 let ustrezne specialno-pedagoške prakse; - da je družbeno-poiitično angažiran in moralno-politično neoporečen. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Dragotin Kette Novo mesto 68000, ulica Milke Sobar 25,z oznako „Za razpisno komisijo". ČESTITAMO ZA 4. JULIJ - DAN BORCA TOVARNA OBUTVE O NOVO MESTO kolektiv Tovarne obutve Novo mesto KROJAŠKO PODJETJE »KROJAČ” NOVO MESTO vam nudi UNIFORME VSEH VRST, DELOVNE HALJE, DELOVNE OBLEKE IN OSTALA ZAŠČITNA OBLAČILA! 1 ( :JeZl it 1 ! ***** ■ . J*«, za hitro in cenejšo gradnjo MONTAŽNE PREKLADE primerne za premostitev okenskih in vratnih odprtin pri stanovanjskih in kmetijskih objektih ter za zakrivanje rolo omaric proizvaja ^ opekarna v ptuj prodaja za Dolenjsko Sis opekarna zalog NOVO MESTO, ki vam nudi tudi montažne nosilce MAP ter ostale gradbene materiale za gradnjo do tretje gradbene faze. MONTAŽNI ELEMENTI - HITRA, CENEJŠA IN VARNEJŠA GRADNJA Mercator ; tozd Gradišče vabi oen|»n« potroinrtce na razstavo pohištva ki bo odprta vsak dan od 28.6. do 7.7. ^ od 9. — 18. ure v telovadnici osnovne šole v Trebfl — Izkoristite ugoden nakup na potrošniški kredi — Popust na razstavljene eksponate 10 % — Dostava pohištva na dom, brezplačna do 20 km^ Priporoča se Mercator Trebnje. VLJUDNO VABLJENI! ran Mercator ,KRKA" TOZD HOTEL GRAD OTOCEC Otočec ob Krki objavlja Se prosta učna mesta m izučitev poklica - natakar - 7 mest — kuhar — 5 mest ~ recepcioner - 2 mesti j cas šolanja imajo učenci celotno oskibo v podjetju. Z učno nagrado, ki jo prejemajo, lahko krijejo vse obveznosti *a stanovanje in hrano. ** fias teoretičnega in praktičnega dela pouka prejemajo učenci obvezno nagrado ter so upravičeni do ostalih pravic kot redno zaposleni. Prošnje za izučitev poklica bomo sprejemali do 20. 7. 1980. “rijava naj vsebuje prošnio, zadnje šolsko spričevalo in izpisek iz roj. matične knjige. 526/27-80 OZD Avtopromet, gostinstvo in turizem »GORJANCI" NOVO MESTO—STRA2A TOZD avtobusni promet Mradi preselitve razpisuje JAVNO LICITACIJO za naslednje: 1- rabljeno pisarniško opremo 2- SESALEC ZA PRAH 3- DRUGI PISARNIŠKI PREDMETI Licitacija bo v ČETRTEK, dne 10. julija, ob 08.00 uri v avtobusnem parku v Bučni vasi. Licitacije se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe. Ogled raUjene opreme bo možen 9. julija med 7. in 10. uro dopoldne. 533/27—80 TOZD avtobusni promet Kmetijska zadruga „Krka" TOZD lastna kmetijska proizvodnja »BRAZDA" Novo mesto delovišče Klevevž razpisuje naslednja dela in naloge: 4 DELAVCI, ŽIVINOREJCI (po možnosti družini) Dela in naloge se opravljajo pri kravah molznicah. Osebni dohodek po pravilniku. Prednost imajo delavci s prakso. Nastop dela takoj. Na razpolago sta dve družinski stanovanji. /o-Ne pošljite na naslov: Kmetijska zadruga „Krka", Novo Cesta kom. Staneta 10 — splošni sektor, v 15 dneh po 530/27-80 k Svet delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine ribnica izpisuje prosta dela in naloge REFERENTA ZA SPLOSNE GOSPODARSKE J^deve, OBRT, CENE, DELO IN stanovanjske ZADEVE nedoločen čas, s polnim delovnim časom, k didat mora poleg z zakonom določenih pogojev spolnjevati še naslednje pogoje: "Višja šolska izobrazba pravne, ekonomske ali upravne »meri ~ dve leti delovnih izkušenj na takem ali podobnem ___ delovnem mestu " opravljen strokovni izpit in preizkus znanja iz upravnega Postopka. ok za sprejemanje prijav je 15 dni po objavi, nave sprejema kadrovska služba delovne skupnosti Javnih organov Skupščine občine Ribnica. ndidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem r#2Pisnem roku. 522/27-80 Gelovna skupnost TOZD OSNOVNE SOLE XII. N°UB BRSLJIN NOVO MESTO izpisuje naslednja Prosta dela in naloge aP^D.METNI UČITELJ TELESNE VZGOJE - *DSSLločen čaS-' - 5wa „EDNI UČITELJ - za nedoločen čas, (nan» RAZREDNA UČITELJA - za določen čas stom)m an*e de,av*t h1®*1 porodniškim dopu- nas|*oi,di^->^ P?šlJ'eio prijave s kratkim življenjepisom na dneh po objavi. ***' ®^OUB Bršljin, Novo mesto, v 15 Bogastvo kraških jam Narava ie obdarovala Slovenijo z mnogimi čudesi in eno izmed njih je tihi in skrivnostni svet kraških jam Slovenski kras, ki leži ob najbolj prometni poti iz srednje Evrope na Jadransko morje, je dal ime svojevrstnim pojavom, ki jih je ob dotiku vode in apnenca izoblikovala narava Kras,, ki je postal mednarodni izraz za svojevrstne oblike v apnencu, so Italijani poimenovali „carco", Nemci Karst, Hrvati so se odločili za ime kri, dočim so Srbi sprejeli ' nemiko ime karst. V Jugoslaviji je zavarovanih 1008 naravnih objektov, ki zavzemajo 565,000 hektarjev ali 2,2 odstotka povriine države. V Sloveniji pe je zavarovanih 51 naravnih objektov z nekaj več kot 9.000 hektarji ali 0,4 odstotka slovenskega ozemlja. Posebno pozornost vzbujajo že dolgo v k raškem svetu jame In brezna Kot prvo in najstarejšo k raško jamo na svetu, ki je usposobljena za obisk turistov, omenjajo jamo Vile-nico v bližini Lipice že od leta 1633. Valvasor je v Slavi vojvodine Kranj- ske poznal 70 jam. Kljub temu pa sloves rojstnega leta jamskega turizma v Evropi od leta 1819 pripada Postojnski jami. Do leta 1910, ko je bilo v Ljubljani ustanovljeno ruštvo za raziskovanje jam, so samo posamezniki prodirali v skrivnosti podzemnega sveta. Danes pe kar 23 slovenskih jamarskih organizacij raziskuje naš kraški prostor. Do sedaj so raziskali nad 5.000 jam in brezen. Računajo, da nai podzemeljski svet skriva v »rojih nedrih okrog 10.000 jam in brezen. Nekatere med temi se odlikujejo po izrednem kapniškem bogastvu, čisti apnenec, sorazmerno veliko padavin in klimatski pogoji so vplivali, da se je v našem podzemeljskem svetu razvilo takšno kapniško bogastvo kot le redko kje v svetu. Žal pa se jamski turizem kljub številnim jamam še ni la zvil v taki meri, da bi Kraševcem rezal boljši kruh. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi mame, stare mame, sestre in tete ANE JAKŠA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraženo sožalje, darovano cvetje ter spremstvo pokojnice na zadnji poti. Iskrena hvala kolektivu IMV Črnomelj, kaplanu za opravljeni obred, pevkam in družini Majerletovi za pomoč v najtežjih trenutkih. Žalujoči: sin Franc, hčeiki Micka in Anica z družinami, brat in sestre ZAHVALA Ob boleči izgubi našeg moža, očeta, starega očet strica dragega brata m KARLA KRENA Sela 14 pri Straži se iskreno zahvaljujemc vsem sorodnikom,vaščanom,prijateljemin znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tovarni zdravil Krka, podjetju Gorjanci in Veterinarski postaji za podarjene vence, govornikoma Mirtiču in Virantu za poslovilne besede ter duhovniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sinovi z družinami, brata, sestra in ostalo sorodstvo POSTOJNSKA JAMA - narava je v svojih nedrih izoblikovala s svojim dletom prečudovite stvaritve 529/27-80 J zeleni Proga Novo mesto — Ljubljana: 07.12 07.13 07,15 07,35 08,32 Kandija Novo mesto — center Novo mesto - Bršljin Trebnje Ljubljana razen ob sobotah, nedeljah in praznikih 17,38 17,37 17,36 17,16 16,22 Vozovnice lahko dobite tudi v turističnih poslovalnicah GLOBTOURA in KOMPASA. farstvo vaš poslovni partner ZAHVALA Ob smrti drage mame, babice, prababice, sestre in tete ANE SUHY gospodinje K iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijatejjem.znancem in sosedom, ki ste z nami sočustvovali, nam ustno in pismenoizrazill sožalje za darovane vence in cvetje, Bogu Komelu in Jožetu Klobčarju za poslovilne besede, pevcem »Dušan Je teb” in novomeški godbi Posebno se zahvaljujemo dr. Fornazariču in ostalemu zdravstvenemu osebju splošne bolnišnice v Novem mestu za skrbno nego in lajanje bolečin in njenemu dolgoletnemu zdravniku dr. Vodniku za vso skrb in zdravljenje. Velika hvsda tudi občinski in krajevni organizaciji ZZB center za vso pomoč in skrb, ter vsem,, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Sin Brane z družino v imenu vseh sorodnikov Novo mesto, 2. 7.1980 V SPOMIN na žalostno in bolečo prvo obletnico smrti, 3. julij, ko nas je za vedno zapustil naš nenadomestljivi in nikoli pozabljeni sin MARJAN SKUBIC iz Meniške vasi 38 Marj4n, rane v naših srcih so še vedno sveže, kakor da si odšel včeraj, pa te že leto dni ni Težko je brez tebe, bil si nam v ponos in cilj v življenju. Žalujoči: mamica, sestra in oči J * Z? > # 10^ * # /f;ik 11y l Ih ^ | i | Četrtek, .''.julija - Tomaž Petek. 4. julija - dan borca Sobota. 5. julija - Cirila Ne dc[ja. 6. julija - Marija t Ponedeljek, 7. julija dan izgnancev Torek. 8. julija Elizabeta Sreda,t). julija Veronika Četrtek. 10. julijaAmalija LUNIN K MENE 5 . juiija ob 8.27 - zadnji krajec . 7. ameriški lilin Interio*. 8. 7. italijanski film Policaj proti bande. M). 7. italijanski film Oči zvezde. KOSI ANJE VICA: 5. 7. ameriški film 99 odstotno mrtev. 6. 7. švicarska komedija Kako postaneš Sv icar. 9. 7. jugoslovanski film Sledovi črne puncc. NOVO MESTO KINO KRKA: 3. in 4. 7. angleški barvni tilm Beg v Atene. 5. in 6. 7. ameriški barvni film Stari Wliisky. 7. in 8. 7. slovenski barvni film Prestop. 9. in 10. 7. ameriški barvni lilm Skrivnost švicarske banke. RIBNIC A 5. in 6. 7. ameriški barvni film Srebrno sedlo. SLUŽBO DOBI IŠČEM I RlZLRSKO VAJENKO. Stanovanjc in lirana zagotovljena. Moško in žensko frizerstvo Slavka Rudman. Škocjan 59. IŠČEM ŽENSKO srednjih let za pomoč v gospodinjstvu. Hrana in stanovanje v hiši. plačilo po dogovoru, en dan v tednu prost. Slavica Sever. Zdole 68. Krško. STANOVANJA SOBO s souporabo kopalnice in z možnostjo kulianja išče uslužbenka. Naslov v upravi lista. (2508/80) NOVO štirisobno vrstno liišo na Drski, takoj vseljivo, zamenjamo za dve manjši stanovanji. Naslov v oglasnem oddelku Dolenjskega lista. 2509/80. Motorna vozila PRODAM SIMCO 1301 S, letnik 1973, registrirano do 21. 6. 1981. oliranjeno. Stojan Popovič, železniška postaja Semič. UGODNO PRODAM kararnbclirano Z 101. Branko Matkovič, Dolenjske Toplice, !eL 85- 758. UGODNO PRODAM Z 750. letnik 1974. registriiano do junija 1981. Janez Luzar, Smalčja vas 12, Šentjernej. KJtDET I 200, letnik 1976, prodam. Avgust Mavrič Glavni trg 36, Sevnica. UGODNO PRODAM dobro ohranjen moped Tomos na štiri prestave, registriran do septembra 1980. Marija Križe Občice *9, Dolenjske Toplice. PRODAM DYANO, letnik 1976. Novak, 4. julija 67, Krško, tel. 71-811. PRODAM DOBRO OHRANJEN GS X 1,2, letnik 1977, prevoženih 36.000 km. informacije po te L 22-096. PRODAM NSU 1000, letnik 1971, neregistriran, v voznem stanju. Olovcc, Oštrc 19. Kostanjevica na KrkL PRODAM ZASTAVO 750. letnik 1973, v dobrem stanju. Vida Mlakar. Stuilcncc 56 pri Sevnici PRODAM SUMBI AM 1300 SUPER, letnik 1976. v dobrem stanju. Ogled možen v torek in nedeljo. Matjana Požar, Slogon-sko 37, Kapele. PRODAM Z 101 L, september 1 9",7, 31.000 km. Informacije po telefonu 22 273. PRODAM ZASTAVO 750 letnik 1976. Košak. Regerču vas 11. Novo mestn, telefon 22-995. PRODAM ŠKODO 110 L, letnik 1972. I :anc Je rman. Mestne njive blok 5. Ogled vsak dan popoldne. PRODAM ŠKODO !0O0 MB. letnik 1969, prevoženih. 70.000 km, registrirano do aprila 1981. Kovač, Jurčičeva 20, Trebnje, telefon 83 184. PRODAM Z 101. letnik 1975. Telefon 71 289. popoldan 72-194. PRODAM katrco, letnik 1974. Anton Pucelj, I omažja vas 19. PRODAM ali zamenjam za osebni avtomobil TAM 5000 4 m. TeL • (068) 85-417. PRODAM osebni avto R 12 TL, letnik 1971. Oglasite se lahko na Segovi 80, N ovo mesto -popoldan. PRODAM 5 let staio zastavo 101, prevoženih 67.00“ km. Kiašcvcc. Jelše pri Otočcu. PRODAM spačka, dobro ohranjenega, letnik 1975. Naslov v upravi lista (2507/80). BMV 2000, letnik 1971, prodam Ani Škrjanec iz Salke vasi 87. Kočevje, in vse te neresnične izjave picklicujcm. » l^OEVESTILA I COSTI I.N A TURK - Stopiče obvešča cenjene goste, da bo lokal od I. juiija do 7. avgusta zaprt. OPRAVLJAM VSA ELEKTROIN-STALATERSKA DELA. Avgust Miklošič, Opckarniška c. 36. Ribnica. IZREDNA PRILOŽNOST! friporo-čuin se za fotografiranje ob porokah, rojstnih dnevih, pogrebih in podobnih slovesnostih. Slike vam izdelam na Kodacola materialu. Odlična kvaliteta, cene ugodne, pridem tudi na dom. Vsako soboto fotografiram \ poročni dvorani. FOTOGRAF IONE: PUNGRCAR, Slakova 2, Novo incsto, teL 24-304. OPRAVLJAM DELA PRI RAZREZU PLOČEVINE do 7 mm na 2,5-metrskih ŠkarjaII Vodopivc, Brestanica, Stolovnik 49, teL 75 156. LTH SERVIS ČRNOMELJ opravlja popravila in montira v garantnem roku in izven roka vse vrste hladilnih naprav proizvodnje LTH. Enako tudi izdelke drugih proizvajalcev. Montiramo ne glede na oddaljenost. Pokrivamo teren od Trebnjega do Brežic. Anton Vrščaj, Kolodvorska 56, Črnomelj, tel. (068) 76-073. Kmetijski stroji PRODAM traktor Goddoni dobio ohranjen, 24 KM, pogon na vsa štiri kolesa, dva cilindra, s koso in dvobrazdnim plugom. Jože Kraš-na, 68275 Škocjan 22. PRODAM konjski obračalnik. Praznik, Ornuška vas 4, Trebelno. PRODAM sonce (grablje-obračal-nik), obračalnik-vile; moped s štirimi prestavami ter trofazni hidrofor. Roman Vodeb, Dolenja vas 45, Krško. 68270. PRODAM traktor Ferrari (30 KM). Ivan Murn, Malkovec 9, 68295 Tržišče. PRODAM mlatilnico z reto in trosili Jože Zupančič, Goriška vas 4, 68216 Mirna peč. PRODAM kombajn za pobiranje krompirja znamke Hagedorn. Ivan Vučajnk, Dobova 11, Brežice. PRODAM mlatilnico z vsemi čistilnimi napravami Franc Povšič, Gon Stara vas 9, Tržišče. KMETOVALO, POZOR! Prodam traktorski priključek za kalanje (cepanje) metrskih drv. Priključke izdelujem tudi po naročilu. Stane Popelar, Elektromelianika, Florjanska 38, Sevnica. PRODAM grablje .Maraton" za BCS, Blato 20, Trebnje . ZAHVALA 11. junija nas je v 71. letu starosti tiho, kot je živela, za vedno zapustila naša najdražja mama, stara mama, sestra m teta ROZALIJA KORETIČ iz Btiog 3 pri Podbočju Najl -pse se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, številnim prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje in poklonili toliko lepega cvetja in vencev. Najlepša hvala kolektivom Celuloza, Novoles in osnovni šoli Krško za vso pozornost in darovane vence. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste pokojnico tako številno spremili na njeni zadnji poti in duhovniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: otroci Jože, Franc, Martin, Ivan, Kristina, Veronika in Rozika z družinami, brat Martin z družino in sestra Tončka ter vnuki ZAHVALA 21. junija je v 83. letu starosti umrl naš dragi mož, oče, stric in svak JAKOB BENCINA upokojeni železničar — borec za severno mejo Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje ter spremili pokojnika na njegovi zadnji poti Posebno se zahvaljujemo družinam Lemovec in Kavšček, TP za podarjeni venec, društvu upokojencev, dr. zdravljenje, tov. Virantu za poslcn opravljeni obred. Živkoviču za dolgoletno poslovilne besede in duhovniki za Žalujoči: žena Mici, hčerka Mimi in ostalo sorodstvo Gorenja Straža V času od 19. do 25. junija so v novomeški porodnišnici rodile: Majda Brezovšek s Senovega - Mateja, Jožica Memanič iz Božakovega -Petra, Julka Rojc iz Žužemberka -Uroša, Vida Stimec iz Cmomlja -Dušana, Ana Kocjan iz Velikega Gabra - Katjo, Verica Ivanič iz Regerče vasi - Snježano, Martina Groznik iz Tiebru>-<;a - Darjo, Mar- • jana Gorše z Zajčjega vrha - Majo, Tatjana Košele iz Gribelj - Damjana, S nje Žana Rahija iz jfurovskega Broda - Ines, Marija Simonič iz C«orrye Lokvice - Katarino, Olga Vrščaj iz Nestoplje vasi - Vesno, Marija Žnidaršič iz Cmomlja - Bojana, Anica Jaklič iz Metlike -Jasmino, Ida Katič iz Krškega -Petra, G er mina Bučar iz Rruševca -Uroša, Pavla Brečko iz Gabrja -Matejo, Rezka Bektaševič iz Semiča - Lucijo, Biljana Milojevič iz Spodnjega Griča - deklico, Martina štampfelj z Goleka — deklico, Jagoda Bakarič iz Vrhovca - dečka, Marija Barbič iz Gornjega Maharov-ca - dečka iz Božica Solar iz Viher - Matjaža. ČESTITAMO! \i BRfžlŠK-E, PORODNIŠNiCt ^ V času od 20. 6. do 28. 6. 1980 so v brežiški bolnišnici rodile: Snježana Dutkovič iz Nedeljskega brega - Renato, Mjia Damjanovič iz Pesja - MirjancyLjubica Arh iz Selc - Anico, Ivjtfra Arh iz Leskovca -Ismeta, Vesna Leqpold iz Samobora - dečka, Marjana Belak iz Savršča-ka - Maria, Erika Veršec iz Vitne vasi J Andrejo, Dragica Cakanič iz Novaka? - dečka, Leposava žarič iz Cateških Toplic — Darki, Cvetka Hostnik iz Čateža - Aidrejko, Branka Simončič iz Senovega — Jerneja, Rožica Kneževič iz Sevnice - Sebastijana, Božica Martinec iz Kraja Donjega - deklico, Abida Omcrdič iz Samcbora - Fatimo, Ana Zagmajster z Bizeljskega -dečka, Ljudmila Jeler iz Dobrove -dečka, Jožica Seler iz Gaberja dečka. Vesna Prišlin iz Rud deMico in Neža Levičar s Trške gore - Jožico. ČESTITAMO! ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je v 74. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in stari ata JANEZ BERNARDlt iz Gor. Mokrega polja 9 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znanceifl za izrečena sožalja, darovane vence in cvetje, tovarni IMV, ISKRA Šentjernej in Elektni Ljubljana-okolica ter župniku z* opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in naif 1 kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči: žena Ana, sinovi Jože, Ivan, France in Martin * družinami ter hčere Marija, Angelca, Tončka in Justi t družinami ZAHVALA 25. junija nas je v 69. letu starost* zapustila naša draga žena, mar'1*’ stara mama, sestra, teta in botra PAVLA TURK z Zajčjega vrha 3 Novo mesto, Novoles, Novoteks in Labod. • oereb'11 zahvaljujemo župniku za ganljiv govor in lepo opravljeni p g. obred. Hvala vsem, ki ste našo mamo množično spre njenega zadnjega doma. . • p ■} v'1 ’ Žalujoči: mož Anton, sinova Tone Jože, hčerKe ^ Angelca in Vera z družinami ter Marija, sestre, b ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi naše 92-letne mame, babice in prababice MARIJE KOTAR iz Velikega Bana 2 pri Šentjerneju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v ~! trenutkih. Najlepša hvala dr. Baburiču za večletno obiskovanje bolnice na domu, pionirjem in učiteljskemu zboru osnovne šole narodnega heroja Martina Kotarja Šentjernej za udeležbo na pogrebu, posebno tw. ravnatelju Antonu Plutu in mladinki Mateji Cekuta za lepe poslovilne besede, Zvezi borcev Društvu upokojencev Šentjernej, vsem duhovnikom, kU SZDL in pihalni godbi Šentjernej ter vsem, ki ste pokojni darovali vence m jo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njeni Šentjernej, 22. junija 1980 ZAHVALA Nepričakovano nas je v 75. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta ANA RADKOVlC iz Drče 3 pri Šentjerneju »dnjfpotL Za podarjene vence se zahvaljujemo Kartuziji Pleterje in kolektivu Usluga - Ljubljana. Hvala tudi obema župnikoma za opravljeni obred in poslovilne besede. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: hčerka Anica z družino, sin Ignac z družino sestri Mici in Fani ter ostalo sorodstvo S cvetjem ti grob krasimo, v trajno ljubezen in spomin, cvetje s solzami svežimo, a v srcu je polno bolečin. V SPOMIN 7. julija bo minilo žalostno leto, odkar je prenehalo biti plemenito srce našega dragega moza, očeta, starega očeta in brata FRANCA IVANEŽA s Trške gore Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče. Hvala tudi vsem, ki ste nam v tem žalostnem letu Kakorkoli pomagali. Žalujoči: vsi tvoji ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je komaj v 54. letu starosti zapustila naša ljubljena žena, mama, stara mama, sestra in teta ALOJZIJA NOVAK roj. Golob iz Telčic Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih lajšali bolečine, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Hvala podjetjepi SGP Beton Sevnica, Varnost Novo mesto, trg. podjetju Dolenjkah mesto in sodelavcem iz Špecerije, bolnici Polje in obrtniku Dolenšku iz Kranja. Hvala govorniku iz Tržišča in župniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste našo drago mamo spremili k zadnjemu počitku, še enkrat hvala. Žalujoči: mož Janez, sinovi Ivan, Lojze, Tone, hčerke Slavka, Minka, Fanka z družinami ter Anica s sinom ZAHVALA DotrPela j« naša draga, dobra mama, babica, prababica, sestra in teta ANGELA VAJS roj. Komljanec iz DolRadulj 10 oti Bučki Pokopali smo jo v ponedeljek, 30. 6. 1980, na domačem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom m znancem za izraze sožalja, darovane vence in cvetje ter za "•Uransko pomoč, katero so nam nudili v teh težkih trenutkih, osebej se zahvaljujemo zdravnikom in medicinskemu osebju ^Slovstvenega doma Sevnica, za ves trud in lajša nje trpljenja. ujemo, se tudi duhovnikoma Andreju in Janezu za Pjv|jenl obred in poslovilne besede. Prav tako lepa hvala ^*Kvenemu pevskemu zboru za lepo petje. ^tajoči: hčerki Zdravka in Cirilka z družinama in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob težki izgubi ljubljene in nepozabne žene, sestre in tete ANTONIJE ŽABKAR iz Zagreba se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, i in znancem za vso pomoč in podarjeno cvetje, vsem, ki ste nam pismeno ali ustno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo družini Žnidaršič iz Za greba in družini KBončič iz Bučke, pogrebcem za organizacijo pogreba, župniku za lepo opravljeni obred. Vsem, ki t ste mojo drago ženo pospremili na njeni zadnji poti na Bučki še enkrat lepa hvala. Žalujoči: mož Rudolf, sestri Maka s hčerko in Ančka, brat Franc z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek RADE VRLINIC iz Bojane Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, predstavnikom DPO Črnomelj, Metlika in Novo mesto za izrečeno sožalje, številne vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo za vsestransko skrb ob zdravljenju našega očeta sestri Marici Hudelja in dr. Vlasti Pertot. Hvala vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, posebno godbi na pihala iz Črnomlja m duhovniku Dejanoviču za govor ob odprtem grobu. sinovi Nedeljko, Rade, Stevo in Simo, hčerke in Nada z družinami, brati Simo, Kija, Žare in Peter Žalujoči: Smilja Bojanci, Žuniči, Perudina, Painoviči, Kanižarica, Črnomelj, Beograd in Pittsburgh ZAHVALA Ob nepričakovani in boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta TONETA PAVLENČA z Dol. Prekope 22 se iskreno zavaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko vencev in cvetja ter nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni osnovnim organizacijam sindikata in sodelavcem Iskre Šentjernej, IMV Novo mesto in Knjigo tiska Novo mesto za podarjene vence in izrečeno Sožalje. Zahvaljujemo :mu društvu Prekopa za organizacijo pogreba in podarjeni venec, splošni bolnici Novo mesto za intenzivno nego se tudi gasilskemi idarjeni venec, i_ ter župniku za lepo opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: žena Karolina, hčerki Joža z družine* Majda z možem in drugo sorodstvo ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 59. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, sin, brat, tast, svak in stric JOŽE URŠIČ iz Prečne Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje. , gasilskemu za vence in govornikoma za poslovilne besede ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Tončka, hčerke Milka, Jožica in Marica z iuioči: žena n nižinami, mama, bratje, sestre in ostalo sorodstvo ZAHVALA boleči izgubi dobrega in skrbnega moža, očeta, starega očeta in brata JOŽETA JERMANA iz Hrastulj pri Škocjanu Prijatelj6"0 zahvali“jemo vsem sorodnikom, vaščanom in smo dni? *a P04131!6110 cvetje in izrečeno sožalje. Posebno hvalo Sloveniji delovnim organizacijam Dolenjki, Strešniku ir Skocjaii Su’ ovs*c' družini Škocjan in gasilskemu društvu hociandr*8 vence bi spremstvo na zadnji potu Iskrena hvala telo pevcem za občuteno zapete žakr*:-'~ —11------ y lepo OnravHrani —i \r i,: Dolenjki, Strešniku in m gasilskemu društvu inii potu Iskrena hvala telo* uT“11 Pevcem za občuteno zapete žalostinke in župniku za PokoinR-^ °PravUeni obred. Vsem, ki ste kakorkoli počastOi ov spomin, še enkrat najlepša hvala. Vsi njegovi Hrastulje, 22. 6.1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega ljubega moža, najinega dragega očeta, dobrega zeta in strica FRANCA ŠVIRTA gradbenega tehnika v pokoju >c iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, njegovim sodelavcem, prijateljehu vsem, ki so ga poznali in imeli radi, nam izrazili soa|je, mu darovali cvetje in vence in ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji potu Posebna hvala sosedom za vso pomoč in sočustvovanje v teh najtežjih trenutkih, kolektivu GOK in gasilskemu društvu Črnomelj za vso skrb psi organizaciji pogreba, kolektivoma Komet Metlika in DO Taxi Ljubljana, obema govornikoma za tople besede, pevskemu zboru za ganljivo petje ter župniku za govor in lepo opravljeni obred. Se enkrat vsem prisrčna hvala. Žalujoči: i: žena Ivanka, sinova Marjan- h Črnomelj,dne 3. julija 1980 in Franci ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta IVANA TOMCA iz Drenovca 16 pri Vinici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami ter pokojnika spremili na njegovi zadnji potu Zahvaljujemo se vsem za podarjene vence in cvetje, posebna hvala delovnim organizacijam in sodelavcem Belta Črnomelj, Dolenjke Črnomelj, KO ZB Vinica, pevkam iz Vinice, goaoi iz Črnomlja ter duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Ana, sinovi Jože, Franc, Tihomir z družinami ter hčerki Anica in Marica z družino 5 S \ Načelu samoupravljalcev; \ * * * \ * * 000000000000000000000000000000000* Zdenko Picelj se je zaposlil v krški Celulozi pred 27 leti V tem času si je nabral obilo strokovnih in samoupravnih izkušenj. Po poklicu je papirniški tehnik, zato ga ima vsakdo za rojenega domačina, čeprav je po rodu Novomeščan S svojo delavnostjo in zvestobo kolektivu si je zeb hitro pridobil domovinsko pravico med Krčani V tovarni ga cenijo, kot dobrega sodelavca, tovariša, samoupravljalca. Prve izkušnje za družbenopolitično delo ie dobil v tovarniškem sindikatu in ko ;e 1956 prišel iz vojske, so mu postopoma zaupali vedno odgovornejše samoupravne dolžnosti od predsednika centralnega delavskega sveta do predsednika SOZD Slovenija papir, predsednika zbora združenega dela, člana CK ZKS ipd Na njegova rumena se je včasih zgrnilo kar preveč bremen Zdenko ni človek, ki bi se jih površno otresel, ampak se čuti odgovornega za vse, kar mu naložijo. Dve desetletji je uspešno pomagal krmariti samo-življenje v kolektivu tovarne papirja. Svoje izkušnje je s pridom uporabil tudi pri opravljanju tovrstnih dolžnosti zunaj Celuloze•. La svoj požrtvovalni delež k razvoju socialističnega samoupravljanja je Zdenko Picelj junija letos prejel republiško priznanje sama upruvljalcev. Toda, ker je osebno zelo skromen, ga sprejema hkrati kot priznanje kolektivu, za katerega meni, da to vsekakor zasluži Razen tego je prepričan, da je v Sloveniji še na stotine enako zavzetih samouprav Ijalcev, zatorej letošnja priznanja simbolizirajo tudi zahvalo njihovemu delu. Priznanje mu pomeni predvsem spodbudo za ravnanje v prihodnje. Zaveda se, da čas, v katerem živimo, ni čas za počitek, saj bo treba še veliko spremeniti, da bodo samoupravni odnosi pognali globlje korenine. Kot presednik sestavljene organizacije Slovenija papir je namreč grenko občutil, da se dogovarjanje in praksa ločujeta, da med delovnimi organizacijami še nismo premagali zaprtosti in neza-. upanja. Združevanje po njegovem mnenju niso le besede in če se zanj odločimo, ne smemo videti le sebe, za probleme drugih, pa ostati gluhi V premagovanju te ozkosti vidi Zdenko Picelj ključ do novih odnosov. To velja prav tako za tozde kot za krajevne skupnosti, za samoupravno življenje na vseh ravneh, kjer naj bi zaživelo dogovarjanje in usklajevanje interesov. Zdenko Picelj je optimist. Z vsem srcem verjame, da bodo samokritična spoznanja pripeljala na pravo pot. Odkar je predsednik regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto, se že srečuje s prvimi uspehi medsebojnega sporazumevanja in sodelovanja. JOŽICA TEPPEY PRIVLAČNO IN NAPETO — Dirke na šentjemejskem hipodromu so pritegmie6.000obiskovalcev. Za organizacijo prireditve člani domačega konjskega kluba zaslužijo vso pohvalo. (Foto: I. Pavlin) Slavo dosegli tudi domači hlevi Kar 6.000 ljudi in 50 koni na tradicionalni konjski dirki v Šentjerneju, prirejeni v čast 95-letnice šentjernejskega kluba za konjski šport Več kot šest tisoč ljubiteljev konjeniškega športa si je v nedeljo popoldan na prenovljenem hipodromu v Šentjerneju ogledalo velike konjske dirke, ki jih je pripravil domači klub za konjski šport ob 95-letniei ustanovitve. Na programu je tilo osem dirk, v katerih se je pomerilo okoli 50 konj iz vseh slovenskih in nekaterih hrvaških klubov, pet vpreg pa so pripravili tudi dolenjski ljubitelji tega športa. V prvi vožnji za 3 do 12-letne kasače s področja Šentjerneja k: zmago odnesel žrebec Ron-son Sentjernejčana Slavka Franka, Danica Martina Kocjana iz Mihovice pa je skozi cilj peljala kot tretja. Za precejšnje presenečenje med sloven- skimi konjerejci pa je poskrbela kobila Pevina Jožeta Antončiča iz Prapieč, ki je v handikapu za dvoletne kasače dosegla odličen čas in seveda prišla prva čez ciljno črto. Prav gotovo je največ pozornosti veljalo četrti vožnji: krožni dirki Slovenije, v kateri so se pomerili najboljši slovenski konji. Veliko trofejo Slovenije so osvojili konji iz hleva Slavičev: Ding'0, Dimitrija, Disa in Findina. Dingo na vajetih Marka Slaviča je v Šentjerneju prejel tudi pokal za najboljšo generalno uvrstitev, ki mu ga je v imenu pokrovitelja Skupščine občine Novo mesto izročil Janko Goleš. Organizacija prireditve je bila vzorna, kar kaže, da so Sentjemejča- Sodni dan v Dolgi vasi 250 delavcev sodišč na izletu v kočevski občini ni kot organizatorji že odlična) pripravljeni na eno največjih konjeniških prireditev v Jugoslaviji, ki b® na njihovem hipodromu v jrseitii. ŠENTJERNEJ KOT OBČINA V Šentjerneju so bie r nedeljo tradicionalne konjske dirke, njih pokrovitelj pa sknpščioa občine Novo mesto. Scntjemej-čani pa nc bi bli, kar so, ko ne bi (nc)hote po eni izmed diokgio zvočniku 5.000-^avi mmam objavili, da bo nagndfc zmagovalcem izločil predsednik izvršnega sveta skupščine občine Šentjernej Janko Gdd Slednji je ponižanje ali porioa-njc sprejel popolnoma mimo, v uteho pa si je zamrmral, da je Šentjernej z okolico kanec kakcev se vedno večji kot Metlika. Sindikat temeljnega sodišča Ljubljana je organiziral izlet z vlakom do Kočevja, nato pa v Dolgi vasi piknik in športne igre pod naslovom »Sodni dan na vasi". 250 članov vseh enot temeljnega sodišča Ljubljana od Kočevja do Kamnika so pričakali 20. junija na kočevski železniški postaji šolarji, nonet „Rog“ iz Željn v narodnih nošah, pozdravil pa jih je predsednik občinske skupščine Savo Vovk. Gostje so si ogledali kulturne in zgodovinske zanimivosti mesta Kočevje. Pred spomenik svobodi so položili venec. Spomnili so se tudi prvega sojenja v okupirani Evropi sodelavcem okupatorja, pripadnikom bele in plave garde, ki je bilo-1943 prav v Kočevju, in sicer v dvorani današnjega kina Jadran. Na to sojenje pa ne spominja nič, saj na tej stavbi ni niti skromne spominske plošče! Piknik in športno srečanje ie bilo pri brunarici Hotela Pugled v Dolgi vasi. Ob zaključku srečanja so člani kolektiva sodišča podelili predsedniku Turističnega društva Kočevje Stanetu Jajtiču, ki je dobro pripravil srečanje in piknik, pismeno priznanje za zelo uspešno organizacijo .Sodnega dne na vasi“. J. P. Lončarija ostaja brez lončarjev i Pri Lepoldu Bojcu, enem izmed zadnjih dveh lončarjev v okolici Dolenje vasi JamsBtaUr Dolenjski jamarji I Črnomlju — Razšla* bodo jame okoS 1 Drugi - j _ tadbair Em* od 4. dto Craordip. Organizira ga** Eofciarrjfjfci j—ril Črnomelj, acM-calo bo vseh šes* Met#* * mostovnih: enot i* zamejstva. Tatoor bo čaja. Raajafcovai okofi' mlajev. FWnSH**B' jo nammeč ofestaja podkemna med jamami pri izvirom potoki Na taboren bodo on sicer že jjuitei, mat enot. bodo s kulturnim društva priložnosti bodlo z vi ira filmi prikazala svoje dieto na podrožj® ljudskega o*** oHagjje im ostalih; r— deli, Kdjjib opramljafo v korist skupnosti. V trenutka izgubil dnin* Nepravilno prehrtevartf^ Mnab žtvljen« GLASILO OTROK M hd inski in otnfti svet Bačiče-ve ulice v Kočevju je te dm pnč izdal svoje glasilo »Jutio”. Prve strani so posvetili spominu mm. pokojnega predsednika Tita, naslednje pa svojim literarnim pv spevkom, prispevkom o svojem delu, zadnji del pa sodobni gbsiit in, zabavi a. JI Magistrala) pn Stefani* ? & junija ofr poli šest* troje življenj)- Vilmaz Vuaaš. fcuati dižavljan, seje* fiiztaS***. B* pedali P*** T bili* pa siednii črta, jp začeli silovitem učenja sa bili 37-fetmt YMifava otrobe 13-fctni Caskan VomiR Yvsaff je Stefanu jjt bil! KOLPA VZELA DEKLICO J V Kolpi pri Vaktn^jl Vinki Je 30. wmk» t-3-Ietna DeHctec se je ipaio m ob teki nedaleč: od in stara mati sta v MB** seno. ^ JDOBRI FRUAT®£* MFESnVAtj, JSTEVERJAN Bojc le m povsem opustil. Enkrat na leto, za veliko mašo (15. avgusta), gre na semenj v Crikvenico. Za Kmečko ohcet je bil v Ljubljani. Zdaj ga vabijo v Piran. Delo lončarja poteka na vlagi, vročini in prepihu. Lončar Bojc je poln revme, ki ga počasi zavija. Do kmečke pokojnine mu manjka še štiri leta. Ker je že star, ne plačuje davka, ampak le pavšal. Sina, ki je tudi lončaril, pa so privili z davki, da se je raje zaposlil pri Stangradu. Tudi drugemu sinu se je lončarstvo zamerilo. „Tako delava v vsej Lončariji lonce le še dva: Tone Nosan in jaz. On dela -predvsem enkrat žgano, jaz pa dvakrat.” Lončarstvo izumira in je postalo že turistična zanimivost. Bojca in njegovo delavnico z ožago obiskujejo šolarji in odrasli, ki prihajajo na izlet v ribniško občino. Tudi tujci zahajajo sem, predvsem Nemci, Nizozemci, Avstrijci in Italijani. Sicer pa je Bojc delal in včasih še dela za tujino. Pred nekaj meseci je postopek izdelave lončevine nekoliko spremenil. Prej je uporabljal svinčeno glajenko, vendar so z njo zaradi uvoza težave, zdaj pa so tujci ugotovili, da je svinec strupen in morajo biti lončeni izdelki brez njega. To velja predvsem za posode, ki so namenjene jedem in pijači, medtem ko za ostale izdelke ta prepoved ne velja. Večino izdelkov odkupijo Dom Ljubljana, Spominkarstvo Ribnica in razne druge trgovine v večjih Lončarija se imenuje območje južnega dela občine Ribnica, okoli Dolenje vasi, kjer so se prebivalci včasih preživljali le s kmetijstvom in izdelovanjem lončenih izdelkov. Lončarstvo pa je v Lončariji že skoraj popolnoma izumrlo, saj se z njim resneje ukvarjata le še dva lončarja. En izmed njiju je 61-letni Leopold Bojc iz Dolenje vasi 10. „Z lončarstvom se ukvarjam že 40 let Pred vojno smo vozili naše izdelke na semnje po Dolenjski in do morja: v Bakar, Crikvenico, Kastav, Bribir, Sušak in po Istri. Zdaj ni lončarjev in lahko vse prodamo kar doma, zato skoraj ne hodim po semnjih.” Vendar stare navade Leopold ZA BERLINSKI MUZEJ -Lončar Leopold Bojc iz Dolenje vasi pri Ribnici je med drugim delal lončene izdelke celo za beltinski muzej. (Foto: Primc) okoliških krajih tja do Žužemberka. Roba gre res v promet brez večjega napora. Lahko bi jo prodal kar na hitro. Ampak pravi lončar živi za semnje. Na njih se razživi, ponuja robo, „gliha”, pove kakšno šaljivo ah zabeljeno in se takrat celo sam polepša, saj se vživi v mladost, za dan ali dva zaživi kot pred tridesetimi, štiridesetimi ali celo več leti. JOŽE PRIMC KAMERA ODKRIVA (ŽE ODKRITO) - Tildi upma dom* JLA v Novem mestu gre očitno po istih stopnjah kot vodstm drugih kinematografov, ki ne izbirajo sredstev, ko je treba pobud dvorano predvsem z mladimi obiskovalci Manjka samo še napis, da je mladini film prepovedan in naval bi bU zagotovljen... Se ved* ostane vprašanje, kaj je z vzgojnim in kulturnim poslanstvom fibiu in kaj je z odpravljanjem vzrokov, ki so pripeljati do sedanjept „prostituiranja” filmskega sporeda. Zgolj moraliziranje ne bo dosti zaleglo, pa še hinavsko je običajno povrhu vsegfL KONČNO SE JE ZAZIBAL V SEN Po nekem poslovnem kosilu v hotelu Večna izguba je pričelo tovariša Predalnika močno črvičiti. Ko ni več pomagal ne encijan ne brt-novec, se je odpravil v zdravstveni dom. „V bolnišnico bo treba, nič ne pomaga. Tu sem brez moči,“ je ugotovil gospod doktor, ki je sploh imel navado pošiljati bolnike k specialistom, kakor hitro je posumil, da vsakdanje tabletke in C vitamin ne bi zalegli. V Belem mestu so tovariša Predalnika teden dni temeljito pregledovali, končno pa so odločili, da ga bodo polegli pod nož. In tu so se pričele težave: tovariša Predalnika nikakor niso mogli uspavati, na živo pa ga ne gre mrcvariti. Dali so mn narkozo, toda ostal je buden kot v poletnem jutru. Vbrizgali so mu konjsko injekcijo morfija, toda tovariš Predalnik je, namesto da bi spal, pričel brundati „Zakuni se ljubavi na ramenu mom“. Doktor — specialist se je spomnil televizije. V Predamikovo sobo so privlekli barvni tlevizor, ki ie lovil samo program ljubljanske televizije, toga glei čudo: predalnikovi sobolniki so že po polurnem gledanju smrčali, da so se tapete komaj obdržale prilepljene na ste- nah, le Predalnik je živo tA t ekran, in to do tretjega dnevnika. „Poskusili bomo tud s knjigami,“ je predlagal doktor — specialist. Medicinska sestra, ki je imela še posebno božajoč in žametno obarvan glas, je prebirala Predalniku modeme slovenske pesnike, ki spravijo s svojimi stvaritvami v duševno odsotnost celo publiko v nezakurjeni dvorani, toda Predalnik je zahteval ie in še tako, da je zmanjkalo pišoče slovenske avantgarde, medicinsko sestro pa so izmozgano odnesli iz sobe ter ji odobrili tri dni pbčaneg? dopusta, da bi — branja m od „ Moram praoMj1* ^ edinstven: Predalniku j*i viziti doktor lahko poveste, lkje „V skupn* 3b0b