-----    14    —-
Naši dopisi.
Iz Ljubljane. — Češko-nemško  pogajanje na
Dunaji, ki se je pričelo dne 4. tm. pod pokroviteljstvom ministrov in cesarjevim je zjy>daxinako pomenljivo za vso Avstrijo in zato spremljajo to pogajanje vsi politični krogi z največjim zanimanjem. Kdor resnično želi miru avstrijskim narodom, želi tudi tem razgovorom dobrega, zdravega in stalnega vspeha. Gotovo je namreč, da narodni mir na Češkem pomenja tak mir v vsi naši državi to stran Litave. Eno se je sedaj doseglo po...lojalnem postopanji in odločnosti ministra, grofa Taaffeja to je; nasprotniki se-skupaj in se pogajajo in vlada s cesarjem na čelu stori vse, da bi pogajanje^lmelo dober vspeh. — Gotovo je tudi to, da se pogajanje ne more rešiti s sodbo temveč s poravnavo, v katero privolite prostovoljno za povrnitev miru in v blagor vse države obe stranki. Danes bi bilo prezgodaj govoriti še kaj o dejanskih stvarnih vspehih, ker nasprotje to je prestaro in pregloboko vkoreninjeno, toda ajso kažeta obe strarjki dobro voljo za mir na podlagi pravičnega imru, našel se D(iae tucfi fljuč k tej skrivnosti. Za danes toraj kličemo samo: Bog blagoslovi blago prizadevanje obče ljubljenega našega cesarja in pomagaj vsim vdeleženim, da" najdejo prava  sredstva  k stalnemu zdravemu miru t
—  Na podkovski šoli vršile so se dne 27. in 28. decembra skušnje iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa, predsedoval je izpraševalni komisiji vodja dr. vit. Bleiwei8 Trsteniški, izpraševalca bila sta c. kr. deželni živinozdravnik, gospod Wagner in učitelj podkovske šole gospod Šlegel. Neizšolanih kovačov bilo je sedem, šest Kranjcev in eden Štajarec. Le zadnji bolj mladi kovač ni prestal skušnje ter jo mora ponavljati koncem tekočega leta. Učenci podkovske šole pa so bili vsi dobro izvežbani, vsi imeli so podporo. Po vspehu skušenj se vrstijo tako-le: Jakob Trček iz Borovnice, Jože Peterlin iz Vidma, okraja kočevskega, Marka Vouk iz Vrabč na Vipavskem, Filip Božič iz Vipave in Janez Dovjak iz Dobrove pri Ljubljani. Za mesogledce pa so bili potrjeni le Trček, Peterlin in Božič, Vouk in Dovjak nista bila pripuščena k skušnji, ker znata premalo pisati.
—  Zaznamek dne 2. januarija 1. 1890. izžrebanih obveznic 4% kranjskege deželnega posojila, katerih gla-vinski zneski se bodo dne 1. julija 1890. v imenski vrednosti izplačali:
a 10.000 gld. št. 83.
a   5.000 gld. št. 55.
a    1.000 gld. št. 192, 210, 291, 336, 459, 497, 522, 674,
715, 1.034, 1.057, 1.496, 1.514, 1584, 1.608, 1.755, 1.771»
1.872, 1.898, 2.022, 2.036, 2.047, 2.152, 2.184.
a 100 gld. št. 22, 26, 156, 161, 185, 278, 341, 345, 348, 384, 395, 471, 479, 527, 569, 629, 637, 647, 710, 712, 781, 821. 832, 851, 940, 1.008, 1.121, 1.159, 1.427, 1.433, 1.456, 1.550, 1.579, 1.708 1.717, 1.826, 1.836, 1.854, 2.005, 2.171, 2.193, 2.273, 2.377, 2.605, 2.636, 2.931, 2.956, 2.981.
Navedene obveznice z izžrebanimi glavinskimi zneski v imenski vrednosti bode kranjska deželna blagajnica v Ljubljani izplačevala omenjenega dne, držaje se dotičnih veljavnih predpisov.
—  Okrajni glavar novomeški gospod vladni svetovalec Eckel podal se je vsled svoje prošnje dokonečno v pokoj, za vodjo tega glavarstva premeščen je, kakor piše uradna „Laib. Ztg.u, gospod Fr. vit. Schvvarz do sedaj okrajni glavar v Postojini.
—  Influenca širi se tudi v Ljubljani, kakor posnemamo iz poročil uradnega lista, silovito tako, da je že skoraj ni rodbine, pri kateri bi se ne bila oglasila, posebnih nasledkov pa do sedaj še ni pokazala. Glede šolstva kaže se hvalevredno prizadevanje, šole dognati do konca tega poletja, ki bode krog srede prihodnega meseca. Ali se to posreči ni gotovo, ako se bolezen tako hitroma razširi, kakor na mnogo drugih krajih. Iz Trsta se n. pr. poroča, da je tam za novo boleznijo obolelo   nad  30,000  ljudi.   Na Dunaji   podaljšali so po-
•v
čitnice do 13.-i.rn., enako godi se v Pragi.
Z Logatca se pa poroča, da so tam hude koze nastale, zarad katerih je okrajni šolski svet zatvoril ta-mošne šole, ker so že tri osebe za kozami umrle.
------     I 5
—  Gladstono slavni angleški državnik, ki je s svojo politiko mnogo pripomogel k temu, da se je od Balkana odrinila teška turška roka, praznoval je dne 29. decembra svoj 80. rojstni dan. Stari gospod je še duševno in telesno izredno krepak, ob nedeljah zahaja redno v svojo farno cerkev in tam po običaju anglikanov v cerkvi zbranemu ljudstvu čita sv. pismo. Redno tudi hodi v svoj gojzd in tam golorok posekava gojzdno drevje po svoji stari navadi. K 801etnici svoji prejel je mnogo čestitek.
—  Na mediciničnem in blazničnem oddelku deželne bolnice v Ljubljani je oddati služba sekundarija.
Prošnje naj se pošljejo vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do 24. januvarija 1890.
—  f Valentin Gasperin, upravnik fužine Radovna v Gorjah, dolgoletni uradnik baron Cojs-ovih fužin in potem kranjske obrtne družbe, ki je služboval nekaj časa na Javorniku, nekaj let na Bohinjski Bistrici, veliko let pa v Radovni, umrl je dne 6. trn. v starosti 75, let in je bil zarad svoje uljudnosti in pravičnosti obče priljubljen pri prebivalstvu, s katerim je imel poslovati prav tako, kokor ga je rodbina njegova ljubila zarad očetovske ljubezni in skrbljivosti.   Naj v miru počiva uzoren urad-
nik in poštenjak !
___________________