188
Narodno - gospodarske stvari.
Občni zbor banke „Slovenije".
Banka „Slovenija" je imela, kakor je našim bralcem znano, 6. dan t. m. svoj občni zbor, ki je, kakor so „Novice" v zadnjem listu poročale, sklenil, naj se glede na neugodne razmere tega domačega zavoda sklice že v prihodnjem mesecu izvanredni občni zbor, da sklene, kaj in kako zdaj, ko gre za to, da delničarji vdrugič doplačajo na akcije svoje in sicer po 90 gold. na vsako. Dopiačevanje na akcije ni nič nenavadnega, ako se je za izdane akcije izprva premalo vplačila zahtevalo, in v to dopiačevanje se je tudi vsak delničar vede ali nevede zavezal, ko je akcijo (delnico) vzel. Mnogi sicer, ki z delnicami nikoli niso nič opraviti imeli, so mislili, da akcija je to, kar obligacija, ki jo kupi, da potem vsako leto kupon od njer odstriže, pa gre po denar; al to je zmota; delniške naprave so vse drugačne.
Naš namen ne more biti danes preiskavati, kaj je zakrivila banka ob ustanovi svoji in kaj pozneje; vsaj bi vse te preiskave bile sedaj prekasne. Največa nesreča banki „Sloveniji" je ime „Treuenstein", ki se je šopiril za strokovnjaka o bankinih zadevah in kateremu so zaupali vsi drugi neizvedeni voditelji njeni. Glavni pregrešek gotovo bil je ta, da banka svojega delovanja ni omejila samo na domače (slovenske) dežele, ampak da je segla po širocem svetu — še čuda, da na Turško ne — kjer imajo tacih zavodov že na kupe pa tudi goljufnib agentov. In poleg tega je pa delovanje še pričela tudi s takošno potrato, kakor da bi tičala banka do nosa v denarjih. Al, kakor gori rečeno, so vse take in enake pritožbe brez koristi sedaj, ko je treba misliti na to , kako banko, ki bi imela še precej premoženja, če bi mogla od vnanjih agentov iztirjati, kar so jej dolžni, prestrojiti drugače in delničarje obvarovati še veče zgube.
Iz poročila ta j niko ve ga o delovanji lanskega leta je razvidno, da je banko zadelo nenavadno veliko škode po požarih. Neposredno (naravnost pri banki) je bilo zavarovanega blaga za 6y2 milijona gold.; škod pa je bilo za 64.000 gold., vplačane zavarovalnine (premije) pa le 31.000 gold. Stroški gospodarstva so znašali lansko leto 15.000 gold., plače uradnikov 21.000 gold., tedaj vsega skup 36.000 gold. Po vsem tem je bilo izgube v ognjenem oddelku 39.736 gold., v oddelku za zavarovanje življenja pa 1571 gld., kar je razvidno iz sledeče sestave bilance:
Oddelek ogenj ima aktiva: Doplačilo za 2337 delnic po 45°/0 ali 90 gold. na vsako delnico, ker je dozdaj še le 55°/0 vplačanih, 210.330 gold., gotovina v
blagajnici 1759 gold. 37 kr., ustanovni stroški 45.90? gold. 47 kr. (!!), kurzai razloček 30.418 gold 92 kr., organuačni stroški 35.841 gold. 6 kr., vrednost dveh hiš 57.000 gld., vrednost pisarniške priprave 9616 gld. 99 kr., vrednost tablic 6020 gold. 30 kr., zavarovalne menjice 284.852 gold. 75 kr., račun menjic 7662 gold. 38 kr., tirjatev pri zastopnikih 70.746 gold. 21 kr. tirjatve pri zavarovalnicah 7642 gold. 30 kr., terjatve pri delničarjih 1211 gold., razni upniki 18.345 gold, 14 kr., izguba 3J.736 gold. 27 kr.
Pasiva znašajo: delnična glavnica 2337 deinic po 200 gold. je 467.400 gold. , zemljiščino vknjiženi dolg 10.300 gold., neizplačani kuponi 654 gold. 22 kr., pre-mijna reserva v gotovini 36.504 gold. 51 kr. , v me~ njicah 284.852 gold. 75 kr., reserva v škodah 24.000 gold., prenesek iz računa oddelka življenja 379 gold. 76 kr., račun dvomljivih dohodkov 3000 gold., skupaj 827.091 gold. 20 kr.
Oddelek življenje kaže kot aktiva: ustanovni stroški 9910 gold. 6 kr., organizačni stroški 883 gold. 49 kr., imetje pri zastopnikih 16.742 gold., prinesek iz računa ognja na račun življenja , izguba 1571 gold. 71 kr. Pasiva: imetje podedovanskih družabnikov z obresti 9823 gold. 22 kr., premij na reserva 2497 gld. 17 kr., razni upniki 17.166 gld. 95 kr., skupaj 29.487 gold. 34 kr.
Iz vsega tega je očitno, da še danes stala bi banka na precej trdnih nogah, ako bi dobila vse, kar ima iztirjati od dolžnikov, — ako ne bi bilo toliko delničarjev odreklo lanskega vplačila, — ako bi se gospodarski stroški znižali na tretjino sedanjih, — ako bi od konca do kraja prestrojila svoj  statut itd.
V poslednjem občnem zboru izvoljeni pregledo-valni odbor, ki je svoje delo že začel, nam bo jasno pokazal stan ban k in i, tako da ga lahko razvidi vsak prost človek, ki sedaj iz celega kupa čeravno resničnih številk vendar pravega stanja ban-kinega ne razvidi. Gospodje Vilhar, Žagar, Jerič in Robič si bodo zaslužili veliko zahvalo , če brez optimizma in brez pesimizma po zaslišanji veščakov o bankinem poslu delničarjem povedo: kako stoji banka, in kaj početi, da se delničarjem prava pot za njihovo daljno vedenje pokaže. Stvar je važna in nujna, ker c. kr. ministerstvo zahteva doplačila po bankinih pravilih, delničarji pa sami hočejo vedeti, pri čem da so.