DOLENJSKI LIST —Št. 9 (884) — 2. marca 1967 S T R A N 17 'V' V" SKUPSCINSKI DOLENJSKI LIST - za občine BREŽICE, ČRNOMEU, KOČEVJE. KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, SEVNICA In TREBNJE Letnik IV. Novo mesto, 2. marca 1967 St. 7 VSEBINA OBČINA KRŠKO: 73. Odlok o prispevkih in davkih občanov v občini Krško 74. Odlok o stopnjah občinskih prispevkov in dav* kov v občini Krško 75. Odlok o občinskem prometnem davku OBČINA NOVO MESTO: 76. Odlok o prispevkih in davkih občanov 77i Odlok o občinskem prometnem davku 78. Odlok o občinskih upravnih taksah OBČINA KRŠKO 73. Skupščina občine Krško je f>o členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS) št. 17-209/ 64). 9. členu temeljnega zakona o davku na dohodke od iger na srečo (Uradni list SFRJ St. 52-613/(56) ter 225. členu statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja C!elja št. 36-284/64) na seji občanskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. februarja 1967 sprejela ODLOK O prispevkih in davkih občanov v občini Krško I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Prispevki in davki se v občini Krško določajo in predpisujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, določbah temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na sredo, določbah tega odloka in po predpdsdh, zdanih na podlagi naštetih zaikonov in tega odloka. 2. člen Da bi se zagotovilo pokritje materialnih potreb za izvrševanje nalog in izvajanje služb, ki jih je občina Krško dolžna financirati na p>odlagi ustave in zakonov, kakor tudi za kritje ostalih potreb, se uvajajo sledeči prispevki in davki: a) PRISPEVKI: 1. prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja, 2. prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, 3. prspevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, 4. prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav. b) DAVKI 1. davek na dohodke od stavb, 2. davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, 3. davek za kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto, 4. davek na dohodke; dosežene z uporabo dopolnilnega dela drugih. 5. davek na dobitek od iger nee srečo. 3. člen Stopnje prispevkov in davkov, ki se predpisujejo s posebnim odlokom, so lahko progresivne in proporcionaL ne in se ne morejo v teku leta spremi-n j ati. II. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA 4. člen Za kategorijo dohodkov, od katerih se plačuje prispevek od delovnega raz-mer ja na podlagi pavšalnih osnov (49. člena zakona o prispevkih in davkih občanov), se določajo mesečne pavšalne osnove: 1. za odvetniške pripravnike 6(X).- Ndin 2. za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih 150.- Ndin 3. za osebe, zaposlene pri krajevnih .skupnostih 500.- Ndin 4. za ribiče in lovce, zaposlene v ribiških oziroma v lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in organizacijah 400.- Ndin \ 6. za osebe, zaposlene v domovih planinskih društev 300.- Ndin Pavšalne osnove po prednjem odstavku se smejo uporabljati samo za obračunavanje prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja v smislu navedenega odloka. III. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI 5. člen Za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se območje občine razdeli na 4 katastrske skupine. Osnovo za izračun tvori katastrski dohodek zemljišč brez katastrskega dohodka od gozdov. Območje občine se razdeli v naslednje katastrske skupine; I K. o. Leskovec in k. o. Stara vas II K. o. Mali Kamen, Dovško, Seno-vo, Rajhenburg, Stolovnik, Sremič, Videm, Stari grad, Dolenja vas, Pesje, Drnovo, Leskovec II, Senu-še, I, Vel. Podlog, Smednik, Kostanjevica, Vel. Mraševo, Sv. Križ I. III K. o. Gor. Leskovec, Kališevec, Brezje, Sedem, Dol. Leskovec, Pre-sladol, Rožno, Koprivnica, Vel. Kamen, Vel. Dol. Lokve, Armeško, Raztez, Gorica, Anže, Kostanjek, Anovec, Pleterje, Vel. Tm, Krško; Ravno, Senuše II, Raka, Površje in sv. Križ II. rv K o. Stranje, Dobrava, Reštanj, Mrčna sela, Orehovec, Oštrc. Črneča vas in Planina. 6. člen Prispevka od kmetijstva so oproščeni lastniki jsemljišč, ki prebivajo v naseljih; Zalog pri Stranju, Ravni log. Jelše pri Reštanju, Plešivec, Črešnjevec, Čemeča vas, Prušnja vas, Frluga, Vrtača, Brezje, Planina pri Podbočju, Premagovci, Vrbje, Gradec, Brlog in Trebelnik in katerim letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 2.000 Ndin.- Ravno tako so oproščeni prispevka od kmetijstva lastniki zemljišč, ki prebivajo v naslednjih naseljih: Sapula, Mrčna sela, Reštanj, Dobrava pri Senovem, Stranje, Gradnje, Mladje, Ko-čarija, Oštrc. Ržišče, Vel. Vodenice, Dovšce, Brezovica, Hrastek, Male Vodenice, Podstrm in Ivanjše in katerim letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 1.000 Ndn. 7. člen Prdspevka od kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 500 Ndin in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. 8. člen Občini pripadajoči del prispevka od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek od gozda, se ne odmerja po katastrskem dohodku, temveč je osnova za izračun prispevka vrednost lesa na panju. Občinski upravni organ, ki je pristojen za finance, lahko oprosti plačila prispevka iz osebnega dohodka od go>-zda tiste zavezance, ki podarijo les za javne namene ali pa ga uporabijo za lastne potrebe v primerih elementarne nesreče. 9. člen Začasno so oproščeni prispevka iz dohodka od kmetijske dejavnosti dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z inVesticijarni zavezanca p>o-stala uporabna; za 10 let 2. na katerih se zasadijo novi vinogradi z žlahtno trto; za 4 leta 3. na katerih se zasadijo intenzivni sadovnjaki, in sicer: a) češnje, jablane, hruške in drugo plemenito sadje, za 4 leta b) orehovi nasadi za 10 let 4. ki se pogozdijo po navodilu in nadzorstvu za gozdarstvo pristojnih organov za 20 let 5. ribezovi nasadi; za 3 leta Oprostitve se priznajo na podlagi izjave pristojnega organa za kmetijstvo in gozdarstvo, pod čigar nadzorstvom in navodili so bile izvršene spremembe zemljišč. Oprostitve tečejo od 1. Januarja prihodnjega leta po izpolnitvi pogojev za oprostitev. Za vinograde s hibridno trto se ne morejo priznati oprostitve oziroma olajšave. 10. člen Ce je bil donos na p>osameznih parcelah ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti za 251'o, se katastrski dohodek vsake take parcele zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je zmanjšal donos parcele. Prispevek iz dohodka od kmetijske dejavnosti ošodovanega zavezanca se zmanjša za znesek, ki utreza zananjša- nju katastrskega dohodka po prvem odstavku tega člena v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom. Olajšava po tem členu se prizna le na zavezančevo prošnjo, če je ta vložena najpozneje v 15 dneh po nastali škodi. O prošnji odloči za dohodke pristojni občinski upravni organ potem, ko dobi mnenje za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega organa. 11. člen F*ri odmeri prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se priznajo naslednje olajšave v obliki znižanja odmerjenega prispevka: 1. Zavezancem, katerih skupni osebm dohodek ne presega 650 Ndin letno na družinskega člana in ki pre-žvljajo poleg dela zmožnih članov še več kot dva mladoletna otroka ali odrasla za delo nezmožna člana — v višini 10% za vsakega tretjega in naslednjega mladoletneega otroka in za vsakega odraslega za delo nezmožnega člana z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 50 odst. odmerjenega prispevka. Znižanje prispevka se ne prizna za tiste mladoletne otroke, za katere se prejema otroški dodatek. 2. Zavezancem, katerih dohodek ne presega 1.200 Ndin letno na družinskega člana, p>a nimajo za delo zmožnih članov, se prizna olajšava v višini 20% na vsakega za delo nezmožne-ga člana z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 60%. 3. Zavezancem, ki so imeli večje izdatke zaradi zdravljenja obolelih članov in neizogibne stroške s pogrebom umrhh članov dvakratni znesek prispevka, ki bi se sorazmerno plačal od izdatkov take vrste. Za večje izdatke je razumeti znesek nad 100 Ndin. Za mladoletne otroke se štejejo šoloobvezni otroci ter dijaki in študentje na rednem šolanju. Za odrasle, za delo nezmožne osebe, ki jim je to svojstvo priznano z odločbo ali zdravniškim spričevalom javne zdravstvene ustanove, vojaški vojni invalidi in delovni invalidi z nad 50-odst. invalidnostjo, osebe s telesnimi hibami in pomanjkljivostmi, katerih dela nezmožnost je zmanjšana za več kot 50 odst., slepi, moški nad 60 let in ženske nad 55 let ter bolniki, ki so bili pretežni del leta nezmožni za delo. Olajšave po tem členu se ne priznajo zavezancem, ki imajo poleg dohodkov od kmetijstva še dohodke iz rednega delovnega razmerja ali druge dejavnosti in jim kmetijstvo ne pred- S T R A N 18 DOLENJSKI LIST -r- št. 9 (884) — 2. marca 1967 DOLENJSKI LIST — Št. 9 (884) —'2. marca 1967 S T R A N 19 stavlja edinega in glavnega vira dohodkov. 12. člen Poleg olajšav iz prejšnjih točk se kmetom borcem, ki jim je priznana posebna delovna doba v dvojnem trajanju in ki se preživljajo izključno od kmetijske dejavnosti, priznavajo za odmerjanje prispevka iz dohodka od kmetijstva še posebne olajšave, in sicer: a) borcem, kd so se vključili v NOB v Jetu 1941, se osnova za obračun prispevka zmanjša za 2.000 Ndin, b) borcem, ki so se vključili v NOB pred 9. 9. 1943, se osnova za obračun prispevka dohodkov od kmetijstva zmanjša za 1.600 Ndin, c) borcem, ki so se vključili v NOB po 9. 9. 1943, se osnova za obračun prispevka dohodkov od kmetjistva zmanjša za 1.200 Ndin, d) borcem, ki so se vključili v NOB po 15. 9. 1944 do 31. 12. 1944, se zmanjša osnova za obračun prispevka od dohodkov iz kmetijstva za 1.000 Ndin. Ce ima kmet borec manjšo osnovo, kot je določena v gornjih točkah, se mu odpiše celoletni predpis. Enake olajšave pripadajo vdovam padlih ali po vojni umrlih borcev in aktivistov, če niso ponovno sklenile zakonske zveze. 13. člen Zaradi pospeševanja živinoreje uživajo zavezanci prispevka iz dohodka od kmetijske dejavnosti še naslednje olajšave: — če pogodbeno oddajo zadrugi letno nad 150 kg žive teže goveje živine ali svinj na 1 ha obdelovalne zemlje, se prizna olajšava v višini 25 odst.: če pa odda pogodbeno nad 100 kg na 1 ha obdelovalne zemlje,, se prizna olajšava v višini 15 odst. V smislu določb tega člena se smatra, da je zavezanec zadostil pogojem. ko predloži potrdilo delovne organi/,ia'lije o izpolnitvi pogodbene obveznosti. IV. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODILA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 14. člen Osnova za odmero prispevka od obrti in obrti podobne dejavnosti, ki ustreza doseženemu povprečnemu let- nemu osebnemu dohodku delavcev v gozdarskih organizacijah v občini Krško ali sosednih občinah, se določa osnova, in sicer po pa^/šalni letni osno- vi do, ■ po dejanskem dohodku pa od; a) PREDELOVANJE NEKOVIN 1. Cementninarstvo 15.000 10.000 2, Lončarstvo '10.000 6.000 3. Izdelovanje opeke in gline 13.000 10.000 i. Ostale dejavnosti 12.000 8.000 b) PREDELOVANJE KOVIN 1. Kovaštvo 14.000 10.000 2. Ključa\Tiičarstvo 16.000 11.000 3. Kleparstvo 16.000 11.000 4. Kovinsko strugarstvo 16.000 11.000 5. Mehanika koles-mopedov 15.000 10.000 S. Avtomehanika 20.000 13.Q00 7. Precizna mehanika 14.000 10.000 8. Urarstvo 16.000 10.000 9. Avtokleparstvo 16.000 10.000 10 . Ostale dejavnosti 14.000 9.000 c) IZDELOVANJE ELEKTRIČNIH APARATOV IN PRIBORA 1. Elektroinštalaterstvo 20.000 12.000 2. Elektromehanika 19.000 11.000 3. Ostale dejavnosti 15.000 10.000 d) PREDELOVANJE LESA 1. Kolarstvo 14.000 9.000 2. Sodarstvo 14.000 9.000 3. Lesno strugarstvo 17.000 10.000 4. Mizarstvo 16.000 10.000 5. Tapetništvo-dekoratersLvo 17.000 10.000 6. Pletarstvo 8.000 6.000 7. Izdelovanje zabojev 14.000 10.000 8, Ostale dejavnosti 10.000 6.000 e) IZDELOVANJE TEKSTILNIH IZ- DELKOV 1. Moško krojaštvo 14.000 10.000 2. Žensko krojaštvo 13.000 9.000 3. Ostala dejavnost 13.000 9.000 f) PREDELOVANJE USNJA 1. Čevljarstvo 14.000 10.000 2. Jermenarstvo in sedlarstvo 10.000 7.000 3. Ostala dejavnost 12.000 8.000 g) IZDELOVANJE ŽIVIL 1 Mesarstvo 18.000 10.000 2. Slaščičarstvo 16.000 8.000 3. Pekarstvo 17.000 10.000 4. Izdelovanje sodavice 15.000 8.000 5. Mletje žita 12.000 8.000 h) IZDELOVANJE IN POPRAVLJA- NJE RAZNOVRSTNIH IZDELKOV 1. Zlatarstvo 20.000 12.000 2. Izdelovanje predmetov iz plast, mase 18.000 10.000 3. Cvetličarstvo 18.000 10.000 4. Izdelovanje bičev in bičevnikov 10.000 6.000 5. Ostale dejavnosti 10.000 6.000 i) STAVBNA OBRT 1. Zidarstvo in fa.sadarstvo 20.000 14.000 2. Kamnoseštvo 19.000 14.000 3. Tesarstvo 14.000 9.000 4. Parketarstvo in polaganje podov iz umetnih mas 20.000 12.000 5. Sobno pleskarstvo in slikarstvo 20.000 12.000 6. Ostale dejavnosti 15.000 10.000 j) OBRTNE OSEBNE IN DRUGE STORITVE 1. Moško frizerstvo 18.000 12.000 2. Žensko frizerstvo 20.000 14.000 3. Fotografiranje 20.000 13.000 4. Dimnikarstvo 18.000 12.000 5. Mlatilničarstvo 8.000 5.000 6. 2agarstvo drv 8.000 5.000 8. Vozno ličarstvo 20.000 14.000 7. Prevoz z brodom 7.000 5.000 9. Ostale dejavnosti 15.000 8.000 Za stroke, ki niso naštete, se vza^ me osnova najsorodnejše ali podobne stroke. 15. člen Prispevek iz dohodka po pavšalni letni osnovi lahko plačujejo tudi druge gospodarske dejavnosti. Pri določanju pavšalne letne osnove mora upravni organ, ki je pristojen za odmero, upoštevati sledeče; 1. število in strokovnost zaposlene delovne sile 2. opremljenost in mehanizacijo obrata, 3. dosežen skupni promet v prejšnjem letu. Pogodba po prvem odstavku tega člena glede višine pavšalne letne osnove oziroma zneska prispevka in davka mora pristojni upravni organ skleniti do 30. 6. za tekoče leto. S pogodbo določena letna pavšalna osnova ne sme biti nižja, kot je določena pavšalna osnova po 14. členu tega odloka. 16. člen Zasebnim gostiščem se določi pavšalna osnova na podlagi pogodbe, ki jo skleneta pristojni občinski upravni organ in zavezanec. Ce ne pride do sporazimia pri sklenitvi pogodbe cenitve dohodkov, oprte na podatke vseh konkretnih dejstev in pogojev, v katerih zavezanec posluje, ali s primerjavo z drugimi zavezanci, ki poslujejo ob enakih ali podobnih prilikah, oziroma na osnovi primerjave z gostinskimi obrati družbenega sektorja. 17. člen Prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku , se določa vnaprej predvsem vaškim obrtnikom, ki se poleg obrtne dejavnosti ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavno* stjo vzporedno ali občasno in pri opravljanju svoje dejavnosti ne uporabljajo strojev na mehanični pogon in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih. V pavšalnem letnem znesku se lahko določi prispevek od obrtne dejavnosti tudi tistim obrtnkom, ki zaradi posebnih razmer in okoliščin, v katerih opravljajo take dejavnosti (zmanjšana delovna sposobnost zaradi starosti ali bolezni, nestalno delo itd.), ni mogoče določiti pavšalne osnoye in tudi ne ugotoviti dejanskega osebnega dohodka. V pavšalnem vnaprej določenem letnem znesku plačujejo prispevek od obrtmh dejavnosti tudi osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvimi za posameznike kot s postranskim poklicem (osebe v delovnem razmerju, osebni upokojenci, vojni in delovni invalidi, gospodinje in drugi (in ki so tako svoje delo na podlagi 18. člena zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov (Uradni Ust SRS št. 5-28/64) priglasili za obrt pristojnemu občinskemu upravnemu organu. 18. člen Ekonomska amortizacija, ki se odbija od celoLiic,.ostranskim poklicem po 18. členu zakona o obrtnih delavnici samostojnih obrtnikov (Uradni list SRS, št. 5/64), plačujejo prispevek v pavšalnem znesku po vrstah dejavnosti. Dejavnost: Pavšalni znesek do din: , — kovaštvo 500 — ključavničarstvo 600 — kleparstvo 700 — mehanika koles 500 — avtomehanika 800 — kolarstvo 400 — sodarstvo 400 — mizarstvo 600 — tapetništvo 500 — pletarstvo 200 — moško krojaštvo 400 — žensko krojaštvo 300 — čevljarstvo 300 — jermenarstvo, sedlarstvo 300 — mlinarstvo 300 — zidarstvo 800 — tesarstvo ' 800 — sobno slikarstvo 800 — frizerstvo 500 — fotografi 400 — mlatilničarstvo 300 — žaganje drv 400 — pečarstvo 600 — žaganje apna 600 — žganjekuha za druge 400 — popravlj^je nogavic 200 — lončarstvo 500 Za opravljanje obrtnih storitev, ki niso naštete v tem členu^ se plača prispevek po najsorodnejši stroki. Zavezancem, starim nad 55 let, se lahko prizna olajšava do 50 odst. 7. člen Prispevek v odstotku od kosmatega dohodka se plačuje od naslednjih dohodkov po stopnjah: 1. od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi, in lota, ki jih organizira jugoslovanska loterja - 10 % 2. od dohodkov, ki jih imajo zavarovalni E>oVerjenikl, ki niso z zavarovalnico v delovnem razmerju; 15 % 3. od provizij zastopnikov zavoda za varstvo malih avtorskih pravic, ki niso z njo v delovnem razmerju; 15 % 4. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od pisanja not na Zvezo skladateljev Jugoslavije, če niso z njo v delovnem razmerju; 15 % 5. od provizij posloviiih agentov in p>overjenikov ter uličnih prodajalcev od prodaje knjig, časopsov, revij, oglasov in drugih publikacij, če niso v delovnem razmerju z založniškim oziroma časopisnim podjetjem, zavodom in agencijo; 20 H 6. od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo blago po pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, zadružne in družbene organizacje, državne organe in zavode, če niso z njimi v delovnem razmerju in če ne plačujejo prispevka v stalnem znesku; 15 % 7. od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti, prejetih od gospodarskih, zadružnih in drugih organizacij, državnih organov in zavodov ali od zasebnikov, ki morajo voditi poslovne knjge; 30 % 8. od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti za prevoz gozdnih asortimentov; 15 % 9. od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti, prejetih izključno za prevoz mleka za gospodarske in zadružne organizacije; 10 % 10. od dohodkov, ki jih prejemajo kmečke družine od gospodarskih, zadružnih in drugih organizacij, državnih organov in zavodov za tovorjenje lesa in drugega materiala z delovno živino; 15 H 11. od dohodka od potujočih zabavišč in prejanja prireditev 20 % 12. od dohodkovd delavcev, ki delajo doma za gospKKiarske, zadružne in druge organizacije, za državne organe ali zavode, če niso z njimi v delovnem razmerju; 20 % 13. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja drugih storitev gospodarske, zadružne in druge organizacije, za državno organizacijo in zavode če s takimi storitvami ^ po predpisih o delovnh razmerjih ne sklenejo delovna razmerja in če se od takih dohodkov ne plačujejo prispevki po napovedi, na podlagi pavšalne letne osnove v pavšalnem znesku; 15 % 14. od dohodkov domače obrti; 10 ®/'o Prispevek od obrtnih dejavnosti p>o dejanskem osebnem dohodku se obračunava po naslednjih stopnjah: «. VIII. Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic 11. člen Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic se plača po naslednjih sboprvjah: Osnova od osnove nad Ndin: 12.000 13.000 14.000 15.000 16.000 17.000 18.000 19.000 20.000 22.000 24.000 26.000 28.000 30.000 33.000 36.000 nad do Ndin: 12.000 13.000 14.000 15.000 16.000 17.000 18.000 19.000 20.000 22.000 24.000 26.000 28.000 30.000 33.000 36.000 40.000 13 14 15 16 17 18 19 20 22 24 26 29 32 35 37 39 42 40.000 za razi. 50 V. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja Intelektualnih storitev 8. člen Prispevek iz osebnega dohodka od samo.stojnega opravljanja intelektualnih storitev se plača po stopnji 12,9 odst. 9 člen Prisipevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plača po stopnji 3,9 odst. VII. Davek na dohodek od stavb 10 člen Davek na dohodek od stavb se plačuje po stopnji 40 odst. od Ndin do Ndin: Stopnja: 1.000 15“/o 1.000 2.000 20«/o 2.000 3.000 25 % 3.000 4.000 30 o/o 4.000 5.000 35 % 5.000 6.000 40 o/o 6.000 8.000 45 % 8.000 10.000 50% nad 10.000 55% IX. Davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samoro^o trto 12. člen Davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto se plača v naslednjih letnih zneskih: za dvoosne traktorje nad 35 KS, za vsaiko nadaljnjo KS 30 Ndin za mlatilnice'na strojni pc^on s kapaciteto na dl. 500 kg na uro 300 Ndin za samorodno trto 0,05 Ndin žage venecijanke 200 Ndin X. Davek na dohodek, dosežen z upo- rabo dopolnilnega dela drugih 13. člen Dohodek, dosežen z uporabo dojKil-nilnega dela drugih (davek na-tujo delovno silo), se plača po stopnji 20 odst. 14. člen Zavezanci, ki plačvijejo prispevke na podlagi letnih pavšalnih osnov, plačujejo davek od tuje delovne sile v letnem pavšalnem znesku za vsakega delavca, in sicer: za predelovanje kovin 400 Ndin kemična obrt 600 Ndin stavbna obrt 500 Ndin predelovanje lesa' 400 Ndin živilska obrt 400 Ndin storitvena obrt 300 Ndin od vseh ostalih dejavnosti 600 Ndin X. Davek na dohodke od iger na sječo 15. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plača po stopnji 10 odst. 16. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o stopnjah občinskUi prispevkov in davkov v občini Krško (Uradni vestnik Celje št 4—37/66). 17. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja F>a se od 1. januarja 1967. Ste'Vilka: 1-^20—2/67 Datum: 23. februarja 1967 Predsednik občinske skupščine Krško: Anton Javorič. 1. r. 75. Skupščina občine Krško je po 5. čl. temeljnega zaikona o prometnem davku (Ur. list SFRJ št. 282/65 in 52—610/66) ter 225. členu statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja (Delje št. 36— 284/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delavnih skupnosti dne 23. februarja 1967 sprejela ODLOK o občinskem prometnem davku I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Občinski prometni davek se plačuje od prometa bls^a na dirobno in od plačil za storitve in posle, ki so določene v tarifi občinskega prometnega davka. 2. člen Občinski prometol davek od prometa blaga na drobno in od plačil za storitve se plačuje samo od proizvodov, ki so namenjeni ?a končno potrošnjo, ter od plačil za storitve, razen za obrtne storitve, opravljene gospodarskim in drugim delovnim organizacijam. Tarifa občinsikega prometnega davka je sestavni del tega odloka V tarifi so določeni zavezanci, osnove, stopnje, davek v absolutnem znesku, davčne oprostitve in olajšave. 3. člen Za promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, se štejejo v smislu tega odloka: 1. vsaka prodaoa proizvodov v trgovinah in trgovskih prodajalnah ter po prodajalnah trgovskih in drugih organizacij; 2. vsaka prodaja proizvodov, ki jih prodajajo individualni obrtniki in drugi občani neposredno potrošnikom v okvdiru svoje gospodarske dejavnosti; 3. prodaja blaga neposredno občanom, W ga prodajajo proizvajalne ali trgov, ske gospodarske organizacije na tak način, kot velja za promet na debelo; 4. prodaja proisTvodov, ki jih ne{X)sred-no pK>trošnikom prodajajo proizvajal- in druge delovne organizacije, če ne gre za prodajo, ki je namenjena za reprodukcijo, ali i>a prodajo na debelo; 5. uvoz motornih voml, ki jih uvažajo občani in civilnopravne osebe; 6. prodaja blaga na licitaciji (javni dražbi), če od nijega v prejšnjem prometu ni bil plačan občinski davek od prometnega davka na drobno. 4. člen Poleg oprostitev iz 16. in 23. čl. te-avtorskih pravic, patentov in tehničnih VI. Prispevek iz osebnega dohodka od meljnega zakona o prometnem davku in 8. čl. zakona o tarifi zveznega prometnega davka se občinski davek od prometa blaga na drobno ne plačuje: 1. od lahkih kmetijiskih strojev, 2. od vseh drugih proizvodov, od katerih se po zakonu o zveznem prometnem dkvku ne plačuje sjvezni prometni davek. \ S T R A N 22 DOLENJSKI LIST — št. 9 (884) — 2. marca 1967 STRAN 22 DOLENJSKI LIST— št. 9 (884) — 2. marca 1967 5. člen Davčni zafvezaaiec je delovna organizacija, druga pravna oseba, organ ali občan, ki je proizvode prodal končnemu potrošniku^ kd je proizvod kBiko drugače dal v promet ali ki je za plačilo opravil storitev ali posel. Davčni zavezanec je tudi občan ali civilnopravna oseba, ki je uvozila motorno vozilo 6 člen Občinski prometni davek se ne plačuje od storitev, ki jih opravljajo brivci. frizerji, čevljarji, peki, kolkrji, sodarji kovači, potočni mlini, dimnikarji, krojači, šivilje za izdelavo oblek in perila, izdelanega po meri za individualnega potrošnilka iz prinešenega materiala, in žaganje drv. 7. člen Davčnim zavezancem, ki se jim prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in dn^^h gospodarskih dejavnosti odmerja po pavšalnih davčnih osnovah, se pavšalno obračunava tudi prometni davek. ^ 8. člen Glede nastanka davčne ob\'eznosti, obračunavanja in plačevanja davka, - pravnih sredstev,- krava plačila, kontrole nad obračunavanjem in plačevanjem davka, zastaranja, obnove postopka ter kazenskih določb se nep>osredno uporabljajo določbe temeljnega zaikona prometnem davku. 9. člen Pojasnifa in navodila za izvrševanje tega <^loka daje svet za družbeni plan in finance občinske skupščine Krško. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku f Uradni vestnik okraja Celje št. 48—880/6.5). 11. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 1—421—1/67 Datum: 23. februarja 1967 Predsednik občinske skupščine Krškof .Anton .lavorič. 1. r. TARIFA OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA A. DAVEK OD PROMETA BLAGA NA DROBNO Tarifna š^. 1: od vseh proizvodov, ki so namenjeni za kon&io potrošnjo, razen od proizvajalcev, ki so posebej določeni v tej tarifi, ali je zanje predpisana davčna oprostitev 4 % od prodaje motornih vozil 2 ®,o od uvoza motornih vozil 2 % Tarifna št. 2: od alkoholnih pijač v gostinskih obratih, trgovinah^ prodajalnah in kleteh, ki se ukvarjajo s prodajo alkoholnih pijač na drobno, in sicer: a) v gostilnah in kleiteh proizvajalcev — od naravnega vina 10% — od ostalih alkoholnih pijač 20 % i b) v trgovinah in prodajalnah — od naramnega vina 20 °/o — od ostalih alkoholnih pdjač 20 % Opomba: Davčsna osnova je prodajna cena, ki ne vsebine prometnega davka. Občinskega prometnega davka od alkoholnih pijač so oproščeni planinski domovi. B. DAVEK OD PLAČIL ZA OPRAVLJENE STORITVE Tarifna št. 3; od vstopnic za veselice, vrtiljaike, cirkuške in artistične prireditve ter ostala potujoča zabavišča, kjer se ljudstvo zbira zaradi raz\’e-drila in zabave, se plača od bruto vrednosti vstopMiic 10 ®b OfKamba: Prometnega davka po tej taj-ifi ne plačujejo kultumo-umetni-ška društva, gasilska društva in športna društva. Prireditelji predstav so dolžni predložiti vstopnice odseku za dohodke v žigosanje in plačati prometni davek. Artističnim skupinam, lastnikom vrtiljakov in p>odob-nim se davek lahko odmeri v pavšalnem znesku proti takojši^jemu plačilu. Tarifna št. 4: od prirejanja iger na sredo in vlog za javne stave, izvzemši igre na srečo in vloge za javne stave, ki Jih prireja Jugoslovanska loterija, se plačuje od vrednosti prodanih srečk ali vrednosti vlog 10 %. Tarifna št. 5: od prejetih plačal za nakup ali podzakup premičnih ali nepremičnih stvari od strani zasebnega sektorja, izvzemši plačila za najem ali podnajem stavb, se plača od letnega zneska 10 %. Tarifna št. 6: od plačil za obrtne storitve, razen od storitev, ki so posebej določene v tej tarifi ali pa je zanje predpisana davčna oprostitev, znaša stopnja davka 10 %. Op>omba: Davčna osnova je znesek plačila za opravljene storitve po odbitku materiala, če je v računu material fx)sebej izkazan. Tarifna št. 7; od plačil za prevoz blaga in potnikov, ki jih opravljajo zasebni prevozniki, se plača davek a) za prevoz blaga 15 ®,o b) za prevoz potnikov 10%. Opomba: Davčna osnova je skupno plačilo za opravljene prevozne stroške. Tarifna št. 8: od plačil za razrez hlodovine na ža^iuh se plača davek ' od Iglavcev 2.600.— od hrasta 1.800.— od cera, gabra in kostanja 400.— od ostalih listavcev 1.300.— Davčna osnova je 1 m’ hlodovine. Občinski upravni organ, ki je pristojni za finance, lahko oprosti plačila občinskega prometn^[a davka po tej tarifni številki tiste zavesamce, ki poda- rijo rezan les za javne nameoie ali ga uporabioo za lastne potrebe v primerih elementarnih nesreč. Plačila občanskega proanetn^;a davka po tej tarifni številki so opioščenl tudi lastniki goaćBOv, ki poseikajo tehnični les na osnovi sečnega dovoljen^ja aa lastno up>orabo letno za 2 m’ hlodovina. OBČINA NOVO MESTO 76. Na podlagi 7., 12. in 17. člena temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ št. 32/64 in 52/66) in 8., 13. in 19. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 37/64 in 6/67) ter 4. točk* 126. člena in 238. člena statuta občin« Novo mesto (Uradni vestnik Dolaijske št. 8/64) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. febru* arja 1967 sprejela ODLOK o prispevkih in davkih občanov I. Splošne določbe 1. člen Prispevki in davki se v občini Novo mesto določajo, obračunavajo In predpisujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov in po določbah tega odloka ter po predpisih, izdanih na njihovi podlagi. 2. člen Stopnje prispevkov in davkov, ki pripadajo občini, in druge določbe o prispevkih in davkih, za katere je po temeljnem in republiškem zakonu o prispevkih in davkih občanov pristojna občinska ^upščina, se določajo s tem odlokom. II. Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja 3. člen Občinski prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja plačujejo zavezanci po stopnji 5,2 odst. od osnov, ki so določene s predpisi. 4. člen Za kategorije dohodkov, od katerih se plačuje prispevek od delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo naslednje mesečne pavšalne osnove: 1. za odvetniške pripravnike 600,00 Ndin 2. za gosopdinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih 150,00 Ndin 3. za osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih 500,00 Ndin 4. za ribiče in lovce, zaposlene v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavo- » dih, zadrugah in organizacijah 400,00 Ndin 5. za osebe, zaposlene v domovih planinskih društev 300,00 Ndin III. Prispevek iz osebnega dohodka od kmetjske dejavnosti 5. člen Občinski prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje: 1. od katastrskega dohodka zemljiš, zmanjšanega za katastrski dohodek gozdov, po stopnji 12 odst., 2. od vretoosti lesa, določenega za posek, ki predstavlja osebni dohodek iz gozda, po stopnji 20 odst. 6. člen Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami prispevnega zavezanca postala uporabna, za 10 let, 2. na katerih se zasadijo novi vinogradi z žlahtno trto, če je zasajena površina velika najmanj 0,10 ha, za 5 let, 2. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki: a) nizkodebelni (jablane, hruške, breskve, marelice in ribez), če je zasajena površina velika najmanj 0,15 ha, za 6 let, b) visokodebelni (jablane, hruške, češplje, slive, češnje, višnje in orehi), če je zasajena površina veli lika najmanj 0,25 ha, za 10 let, 4. ki se pogozdijo po navodilu in pod nadzorstvom pristojnih strokovnih organov, za 20 let, 6. za vinograde z žlahtno trto in sadovnjake, ki se za več kot 30 odst. obnovijo z novimi sadikami. V takih primerih se prizna začasna oprostitev prispevka sorazmerno številu novih sadik nasproti skupnemu številu prejšnjih in novih sadik. Vse navedene olajšave se priznajo, če so dela izvršena po strokoynih navo dilih organov, ki so pristojni za kme tijstvo in gozdarstvo. 7. člen Ce je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, manjši za najmanj 25 odstotkov, se katastrski dohodek zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je zmanjšal donos. Prispevek od kmetijstva prispevnega ^vezanca se zmanjša za znesek, ki ustreza zmanjšanemu katastrskemu dohodku, po prvem odstavku tega člena. Olajšava po tem členu se prizna le na zavezančevo prošnjo, če je ta vložena najpozneje 15 dni po razlogu, ki je nastal za tako olajšavo. O prošnji odloči občinski upravni organ, pristojen za dohodke potem, ko dobi mnenje organa, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo. 8. člen Pri odmeri prispevka od kmetijstva se priznajo naslednje olajšave v obliki znižanja odmerjenega prispevka: 1. zavezancem prispevka, katerih osebni dohodek ne presega 750,00 Ndin letno na družinskega čalna in ki preživljajo poleg dela zmožnih članov še več kot dva mladoletna otroka ali odrasle za delo nezmožne člane — po 10 odst za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka ter za delo ne zmožnega člana z omejitvijo, da ce lotno znižanje ne more presegati 60 odstotkov odmerjenega prispevka; 2. zavezancem prispevka, katerih osebni dohodek ne presega 1.500,00 Ndin letno na družinskega člana, pa nimajo za delo zmožnih članov — po 25 odst. za vsakega dela nezmožnega člana z omejitvijo, da celotno znižanje prispevka ne more presegati 75 odst.; 3. zavezancem prispevka, ki so imeli v letu, za katero se odmerja prispevek, večje izdatke za zdravljenje ali za^ pogreb družinskih članov, dvakratni znesek prispevka, ki bi se plačal od take vrste izdatkov. Za večje izdatke se štejejo izdatki nad 100,00 Ndin. V smislu določb tega člena se štejejo za mladoletne otroke otroci do 15. leta starosti in učenci v gospodarstvu ter dijaki in študentje na rednem šolanju na stroške prispevnega zavezanca; za ostale dela nezmožne osebe pa se štejejo vojaški vojni invalidi in delovni invalidi z nad 50 odst. invalidnostjo, osebe s telesnimi hibami in pomanjkljivostmi, katerih delazmožnost je zmanjšana za več kot 50 odst., slepi moški nad 60 let m ženske nad 55 let starosti ter bolniki, ki so bili pretežni del leta nezmožni za delo. Znižanje prispevka se ne prizna za tiste mladoletne otroke, za katere prejema zavezanec otroški dodatek. 9. člen Zavezancem — borcem in aktivistom NOB, ki imajo p>osebno dobo priznano v dvojnem trajanju, se pri odmeri občinskega prispevka od kmetijstva priznajo posebne olajšave. Odmerjeni občinski prispevek se zmanjša: 1. borcem in aktivistom iz leta 1941 in 1942 — za 80 odst, 2. borcem in aktivistom iz leta 1943 — za 60 odst, 3. borcem in aktivistom iz leta 1944 in 1945 — za 40 odst. Ta olajšava se prizna tudi zavezancem, v katerih družinskih skupnostih žive borci in aktivisti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega člena, če se bavijo s kmetijstvom in če Je to njihov glavni vir dohodkov. Ta olajšava pripada tudi vdovam padlih in umrlih borcev in aktivistov, če se niso ponovno poročile. ZavezEincem iz prvega odstavka tega člena, ki so lastniki posestev in so poleg tega v delovnem razmerju ali prejemajo pokojnino, pripada le 50 odst. določenih olajšav. Vso potrebno dokumentacijo, iz katere bo mogoče ugotoviti v tem členu določene pogoje za priznanje olajšave, dostavi občinskemu organu, pristojnemu za dohodke, občinska organizacija združenja borcev NOV Novo mesto. 10. člen Poleg oprostitev, določenih z republiškim zakonom, so oproščeni prispevka od kmetijstva tudi zavezanci, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 560,00 Ndin. Prispevka od kmetijstva so oproščeni tudi zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če skupni letni katastrski dohodek teh zavezancev od negozdnih površin ne presega 2.000,00 Ndin. V smislu drugega odstavka tega člena spadajo med višinske kraje naselja; v k. o. Ajdovec: Boršt, Dolnji Ajdovec, Gornji Ajdovec, Mali Lipovec, Podlipa, Srednji Lipovec in Veliki Lipovec; v k. o. Bela cerkev: Vinji vrh; v k. o. Brezova reber: Brezova reber in Sela; v k. o. Brusnice: Dolenji Suhadol; v k. o. Cerovec: Dolž, Iglenik, Mali Cerovec, Veliki Cerovec in Vrhe pri Dolžu; v k. o. Crešnjice: Crešnjlce, Dolenje Gr-čevje, Gorenje, Grčevje, Koti, Pa-ha, Srednje Grčevje in Zagrad pri Otočcu; ^ v k. o. Dobindol: Dobindol, CJorenje, Su-'šice, Uršna sela in Verdun pri Uršnih selih; v k. o. Dole: Gorenje Dole, Jelendol in Segonje; v k. o. Dvor: Dolnji Kot, Gornji Kot in Vinkov vrh; v k. o. Gabrje: Gabrje, Gorenji Suhadol in Jugorje; v k. o. Globodol: Jordankal; v k. o. Golobinjek: Golobdnjek, Grč vrh in Vrhpeč; ^ v k. o. Gor. Križ: Dolnji Križ, Gornji Križ, Poljane pri Žužemberku, Vrh pri Križu in Vrhovo pri Žužemberku; v k. o. C5or. Orehovica: Tolsti vrh; v k. o. CJor. Polje: Drenje; v k. o. Herinja vas: Herinja vas, Sela pri Stravberku, štravberk in Vrh pri Pahi; v k. o. Hinje: Hinje, Hrib pri Hinjah, Lazina in Pleš; v k. o. Hmeljčič: Cemše in Poljane pri Mimi peči; v k. o. Hrušica: Hrušica in Pangrč grm; v k. o. Jurka vas: Dolnje Mraševo in Drganja sela; v k. o. Lakovnice:' Dolenje Lakovnice, Gorenje Lakovnice, Juma vas in Koroška vas; v k. o. Orehovec: Mali Ban in Veliki Ban; DOLENJSKI LIST — Št. 9 (884) — 2. marca 1967 S T R A N 21 r* to O) es u u ti s 00 M £ flu C9 U z ^ 1. Predelovanje nekovin: a) izdelovanje upeKs 10.000 13.000 b) ostale dejavnosti 10.000 12.000 2. Predelovanje kovin: a) kovaštvo 12.000 14.000 b) kleparstvo 12.000 16.000 c) mehanika 14.000 20.000 č) drobna kov. galant. 14.00U 20.000 d) finemehanika 12.000 18.000 e) ključavničarstvo 14.000 18.000 f) avtokleparstvo 16.000 19.000 g) urarstvo 14.000 18.000 h) ostale dejavnosti 12.000 18.000 3. Izdelovanje električnih aparatov in pribora: a) elektromehanika 13.000 20.000 b) elektroinštalaterst vo 13.000 20.000 c) ostale dejavnosti 12.000 18.000 4 Predelovanje lesa: a) kolarstvo 10.000 14.000 b) sodarstvo 10.000 14.000 c) mizarstvo 13.000 17.000 č) tapetništvo 13.000 17.000 d) ostale dejanvosti 10.000 15.000 5. Izdelovanje tekstilnih izdelkov: a) pletilstvo 10.000 14.000 b) krojaštvo 10.000 14.000 c) šiviljstvo 10.000 14.000 č) izdelovanje kravat (konfekcije) 11.000 15.000 d) ostale d^vzkOfiU l&OOO 6. Predelovanje usnja: a) čevljarstvo b) ostale dejavnosti 8.000 10.000 10.000 12.000 7. Izdelovanje gumijastih izdelkov: a) viilkanizerstvo b) ostale dejavnosti 8. Izdelovanje živil: a) mesarstvo b) slaščičarstvo c) pekarstvo č) sodavičarstvo d) ostale dejavnosti 10.000 14.000 10.000 16.000 18.000 22.000 17.000 20.000 17.000 20.000 15.000 20.000 12.000 18.000 9. Izdelovanje in popravljanje razno* vrstnih izdelkov: a) zlatarstvo 15.000 19.000 b) cvetličarstvo 15.000 20.000 c) vrtnarstvo 15.000 18.000 č) ostale dejavnosti 13.000 18.000 Stavbna obrt: a) zidarstvo 12.000 16.000 b) kamnoseštvo 13.000 17.000 c) tesarstvo 12.000 16.000 č) parketarstvo 13.000 17.000 d) pečarstvo 11.000 16.000 e) soboslikarstvo in pleskarstvo 14.000 18.000 f) steklarstvo 14.000 20.000 g) vodovodno inštalaterstvo 14.000 18.000 h) ostale dejavnosti 12.000 18.000 . Obrtne osebne in druge storitve: a) dimnikarstvo 12.000 14.000 b) fotografiranje 16.000 22.000 c) mlinarstvo 10.000 15.000 č) moško frizerstvo 10.000 17.000 d) žensko frizerstvo 12.000 19.000 e) optika 15.000 20.000 f) žaganje drv 12.000 16.000 g) ostale dejavnosti 10.000 16.000 . Gostinstvo: 16.000 24.000 . Cestno prevozništvo: a) osebni avtomobil- ski promet 15.000 18.000 b) tovorni avtomobil- ski promet 17.000 20.000 15. člen • Prispevek od obrtnih dejavnosti ▼ letnem pavšalnem znesku vnaprej se določi zavezancem, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu, priložnostno ali brez stalnega poslovnega mesta; zlasti vaškim obrtnikom, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno dejavnost pa opravljajo le vzporedno ali občasno in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih ter osebam, ki se ukvarjajo x obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika kot postranskim poklicem (18. člen zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov) in osebam, ki opravljajo storitve pretežno s svojo fizično silo. Upravni organ občinske skupščine, pristojen za dohodke, določi letaii znesek prispevka v mejah, določenih s tem odlokom, pri tem pa mora upoSte- ti naslednja merila: a) delovni čas, b) pridobitno sposobnost C) opremljoiost. Določi se najnižji p>avšalnl letni zne sek prispevka od obrtnih dejavnosti, ki znaša za posamezne stroke: 1. nekovinska 2. kovinska 3. elektrotehnična 4. kemična 5. papirna 6. lesna ' 7. tekstilna 8. usnjarska in gumarska 9. živilska 10. izdelovanje in popravilo raznovrstnih izdelkov 100,00 Ndin 11. stavbarstvo 200,00 Ndin 12. obrtne, osebne in druge storitve: a) moško in žensko frizerstvo 200,00 Ndin b) vozno ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih predmetov 250,00 Ndin c) mlinarstvo 150,00 Ndin č) krpanje, pranje in likanje F>erila in obleke 50,00 Ndin d) ostale obrti te dejavnosti 1000,00 Ndin 13. vse ostale dejavnosti 200,00 Ndin Letni pavšalni znesek po tem členu ne more biti višji, kakor bi znašal prispevek od osnov, določenih v 14. členu tega odloka, z uporabo stopnje iz 11. člena tega odloka. 16. člen Občinski prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka se plačuje od naslednjih dohodkov po stopnjah: 1. od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri šp>ortni napovedi in pri lotu, ki jih organizira Jugoslovanska loterija, po stopnji 15 odst., 2. od dohodkov zavarovalnih poverjenikov po stopnji 17 odst., 3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravip po stopnji 17 odst., 4. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije p>o stopnji 17 odst., i. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter uličnih prodajalcev od prodaje' časopisov, knjig in pod. ter od zbiranja oglasov^ in naročil za take publikacije po stopnji 17 odstotkov, C. od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki razkladajo, nakladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če ne plačujejo prispevka v stalnem znesku po stopnji 15 odst., 7. od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti po stopnji 20 odst., 8. od tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino po stopnji 10 odst., 9. od dohodkov od potujočih zabavišč in prirejanja prireditev po stopnji 15 odst., 10. od dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne orgarie, dalovne in druge organizacije po stopnji 20 odstotkov, 11. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja drugih storitev za državne organe, delovne in druge organizacije, če se za take storitve po predpisih o delovnih razmerah ne sklene delovno razmerje in če se od takih dohod kov ne plačujejo prispevki po napovedi, na po^agi letne pavšalne osnove ali v pavšalnem letnem znesku po stopnji 15 odst. 17. člen Pismeni sporazum med občino in zavezancem o osnovi ali letnem znesku prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se lahko sklene za eno do dveh let v roku, ki je določen za odmero prispevka od obrtnih dejavnosti. Organ občinske skupščine, pristojen za dohodke, mora pri sklepanju spord'-zuma upoštevati zlasti naslednje: 1. da osnova za odmero ali letni znesek prispevka ne more biti nižji, kakor je določeno v 14. oziroma 15. členu tega odloka z upoštevanjem stopenj iz 11. in 12. člena. 2. delovni čas; 3. pridobitno sposobnost zavezanca; 4. predvideno število zap>oslene delovne sile; 5. opremljenost obrtne delavnice oziroma kapacitete večjih delovnih sredstev in prostorov in 6. kraj poslovnega sedeža obrta z ozirom na potrošna središča. Sporazum mora biti sklenjen po načelu zaslišanja zavezanca in velja samo s pristankom zavezanca, 18. člen Ekonomska amortizacija in stroški vzdrževanja strojev, orodja in inventarja, katerih trajanje je daljše kako eno leto, ter stroški vzdrževanja poslovnih prostorov znašajo za:' 1. poslovne prostore, zidane, do 2 ® b, 2. poslovne prostore, lesene, do 5 “/b, '3. stroje, orodje in inventar do 15 %. Amortizacija se ne prizna za že amortizirane stroje, orodje in inventar ter poslovne prostore. 19. člen Olajšave, ki so predpisane v 8. Členu tega odloka, veljajo tudi za odmero prispevka od obrtnih dejavnosti. 20. člen Občana, ki na osnovi predpisanega obrtnega dovoljenja začne prvikrat opravljati storitveno obrtno dejavnost, se lahko oprosti plačila prispevka od obrtnih dejavnosti za največ 6 mesecev, ko začne opravljati to dejavnost. O tem odloča svet občinske skupščine, pristojen za finance, na prošnjo zavezanca, ki jo mora vložiti v roku 3 mesecev od začetka opravljanja obrti. Zaradi pospeševanja turizma se zasebnemu gostišču prisina olajšava za ?ečje stroške (nad 2.000,00 Ndin), ki so nujni za ureditev turistdčnih sob, nabavo gostinske opreme in za ureditev gostinskih prostorov. Na podlagi predloženih dokea^l zniža upravni organ 200.00 Ndin 250.00 Ndin 300.00 NdiTi 250.00 Ndin 250.00 Ndin 250.00 Ndin 150.00 Ndin 150.00 Ndin 200.00 Ndin pavšalni znesek osnove za prispevek za največ 50®/o. V. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektual. nih storitev 21. člen Občinski prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se plačuje po stopnji 12,9%. 22. 'člen Letni kosmati osebni dohodek, na podlagi katerega se določa osnova za odmero prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, znaša 19.000,00 N dinarjev. 23. člen Občinski prispevek od samostojne-fa opravljanja intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) se plačuje po stopnji 12,90/0. 24. člen Za sklenitev pismenega sporazuma med občino in zavezancem o osnovi ali letnem znesku prispevka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se up>orablja določbo 17. člena tega odloka. n VI. Prispevek iz osebnega dohodka-od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 25. člen Občinski prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih zboljšav se plačuje po stopnji 3,9 odst. če nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči o tem komisija, ki jo imenuje svet občmske skupščine, pristojen za prosveto in kulturo. VIL Davek na dohodke od stavb 27. člen Davek od stavb se v občini Novo mesto ne plačuje izven okolišev mest, toplic, kopališč, klimatskih in turistič-nh krajev. V okoliše mest, toplic, kopališč, klimatskih in turističnih krajev spadajo: 1. mesto: Novo mesto; 2. naselja: Bršljin, Cegelnica, Dol. Toplice, Gornja Straža, Gotna vas, Irča vas, Šentjernej, Šmihel pri Novem mestu, žabja vas in Žužemberk ter Regerča vas. Oprostitve po tem členu ue veljajo za stavbe in dele stavb, ki se dajejo v najem. 28. člen Davek na dohodke od stavb znaša K' odst. od ugotovljenih osnov. 29. člen Stroški vzdrževanja in upravljanja Stavb z amortizacijo znašajo 60 odst. enoletne stanarine oziroma najemnine. DOLENJSKI LIST — Št. 9 (884) —'2. marca 1967 S T R A N 19 s T R A N 18 DOLENJSKI LIST — Št. 9 (884) — 2. marca 1967 Vlil. Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic 30. člen Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje: 1. na dohodke od nepremičnih stva^ ri po stopnjah: 2.000,00 Ndin 20 ®/o nad 2.000,00 do 4.000,00 Ndin 25 ®/o nad 4.000,00 do 6.000,00 Ndin 30 % nad 6.000,00 do 8.000,00 Ndin 35 % nad 8.000,00 do 10.000,00 Ndin 40 % nad 10.000,00 50 % 2 . Na dohodke od premičnih stvari po stopnji 15®/'o. 31. člen Doseženi dohodek od oddajanja opremljenih .sob v turistične namene se oprosti plačevanja tega davka. IV. Davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto 32. člen Občani, ki imajo velike mehanične priprave za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo ali imajo posajeno samorodno trto, plačujejo davek v naslednjih letnih zneskih: 1. za težke traktorje nad KS 50,00 Ndin, 2. za buldožerje od vsake 35 KS od vsake KS 30,00 Ndin, ' 3. za kombajne od vsake KS 50,00 Ndin, 4. za bagre od vsake KS 50,00 Ndin, 5. za mlatilnice na strojni pogon s kapaciteto nad 1.500 kg na uro 300,00 Ndin 6. za motorne žage (venecianke) 200,00 Ndin, 7. 2ia samorodno trto 0,.05 Ndin. X. Davki na dohodek, dosežen z upo< rabo dopolnilnega dela drugih 33. člen Kot dohodek, ki predstavlja osnovo za davek na tujo delovno silo, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se določi v viiini 40 odst. takim osebam izplačanega osebnega dohodka. 34. člen Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se plačuje v višini 20 odst. od ugotovljenih osnov po 33. členu tega odloka. Zavezanci prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo prispevek na podlagi letnih pavšalnih osnov, plačujejo davek od tuje delovne sile v letnem pavšalnem znesku za vsakega delavca, ki znaša: 1. za proizvodne obrtne dejavnosti 400,000 Ndin, 2. za storitvene obrtne in druge dejavnosti 300,00 Ndin. 35. člen Tolmačenja za izvrševanje tega odloka izdaja po p>otrebi svet občinske skupščine, pristojen za finance; za izvajanje tega odloka pa skrbi upravni organ, ki je pristojen za dodhoščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. febnukrja 1967 sprejela ODLOK o občinskem prometnem davlni I. Splošne določe 1. člen V občini Novo mesto se uvede občinski prometni davek na promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, ter na plačila za storitve in posle. 2. člen Obliki občinskega prometnega davka sta davek od prometa blaga na drobno in davek od plačil za storitve. 3. člen Za zavarovance prometnega davka, katerim se odmerja prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnostd na podlagi letnih pavšalnih osnov ali v letnem pavSalnem znesku, ugotavlja davčaio osiiovo orgajn občinske skupščine, Fttistooen aa dohodke, tako da primerja povprečni dohodek, dosežen na zaposlenega v gospodarski ali drugi delovni organizaciji, ki oporavlja enako ali podobno dejavnost, in upošteva druge podatke, na osnovi katerih je mogoče ugotoviti dohodke oziroma promet, ki predstavlja osnovo za prometni davek Prometni davek se obračunava po veljavnih stopnjah, plačuje pa se na način in v rokih, določenih v predpisih o prispevkih in davkih otočanov. 4. člen Za sklenitev pismenega sporazuma med občino in davčnim zavezancem o osrwvi za prometni davek ali o letnem pavšalnem znesku prometnega davka se upojtkbljajo pogoji, način in merila, določena v 17. členu odloka o polspevkih in daivkih občanov. 5. člen Za davčno osnovo, davčnega zav» zanca, obračunavanje in plačevarxje davka, nastanek davčne obveznosti, pravna sredstva, kraj plačila, zastaranje, obnovo postopka, kazenske in druge določbe, ki niso določene s tem odlokom, se uporabljajo ustreaaie določbe: 1. temeljnega zakona o prometnem dav-davku (Uradni list SFRJ št. 14/65) z vsemi poznejšimi spremembami ia polnitvami ter na njegovi podlagi izdanih predpisov, 2. zakona o prispevkih in davkih ol> čanov (Uradni list SRS št. 37/64) z vsemi poznejšimi spremembami ia dopolnitvami. 6. čImi S tarifo občinska prometnega davka, ki je sestavni del tega odloka, se določajo proizvodi in storitve, na katere se uvaija občinski prometni davek. V tej tarifi so natančneje predpisan« stopaije, davčne oprostitve in olajšave. II. Davek od prometa blaga na drobno 7. člen Občinski davek od prometa blaga nta drobno se plačuje od proievodov, namenjenih za končno potrošnjo, razen za proizvode, za katere je določeno v 16. in 23. členu temeljnega zakona o prometnem davku, da se od njih ne plačuje občinsiki prometni davek. 8. člen Za promet proizvodov, ki so nemi^ njeni za končno potrošnjo, se šteje ▼ smislu tega odloka: 1. vsaka prodaja v prodajalnah in drugih poslovnih enotah delovnih arga^ nizacij, kd prodajajo blago na drobno, vštevši tudi prodajo iz komisijskih trgovin in prodajaln, 2.'prodaja proizvodov, ki jih prodajauo individualni obrtnčki in dru^ občani neposredno potrošnikom v oikviru svoje gospodarske dejavnosti, 3. prodaja proizvodov, ki jih neposredno občanom in civilnim pratvnim osebam na debelo prodajajo proizvajalne trgovske in druge delovne organizacije, če ne gre za prodajo repro. dukc^skega materiala zasebnim obrtnikom za proizvodno dejavnost, potrošnja oziroma uporaba davku za^ vezanih proizvodov za lastne potrebe oziroma brazplačno dajjanje takih proizvodov drugemu, 5. proda.ja blaga na licitaciji (javni dražbi), če od njega v prejšnjem prometu ni bil plačan občinski danrefe od prometa blaga na drobno. Za promet proizvodov, ki so namenjeni za končno* potrošnjo, se šrtejie tudi uvoz motornih vozil, katerega uvoeijo občani in civilne pravne osebe. 9 člen Za prodatjo proizvodov, ki so namenjeni za reprodukcijo v proizvajalnih gospodarskih arganizacijaJi ali za opremo, se uporabljajjo določbe 9., 10. in 11. člena zakona o zveznem pramebnem davku (Uradni list SFRJ št. 33/65) in na i3o^ovi osnovi izdanih predtpisoiv. 10. člen Občanskega davka od prcnneta blaga na drobno so oproščeni) 1. domovi planin^dh društev in druge planinske postojanke, 2. delaivnioe strokovnih šol, 3. društva upokojencev od prodaje alkoholnih pijač svojim članom, 4. družbeno-politične organizacije in društva za točenje alkoholnih pijač enkrat v letu na svojih javnih prireditvah, ki jih organizirajo z dovoljenjem* pristojnega organa. III. Davek od plačil na storitve 11 člen Občinski davek od plačil za storitve se plačoije za tiste storitve in posle, ki so določeni v tem odloku ali v tajiti občinsk^ca prometn^a davka, razen za storitve, za katere je v 16. členu temeljnega zakona o prometnem davku določeno, da se od njih ne plačuje občinski prometni davek. 12. člen Občinski davek od plačil za storitve e#e ne plačuje v primerih, za katere se prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti plačuje v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka. 13. člen Občinski davek od plačil za storitve se ne plačuje za opravljan;}e naslednjih storitev; za izdelovaanje oblačil in perila po meri, kemično čiščenje, barvanje, krpa-tye, pranje in likanje oblek in penila, Icrpanje noganric in vreč, moško in žensko frizerstvo, popravilo obutve, dimnikarstvo, mletje žitaric, popravljanje dežnikov, brušenje nožev in britvic, čiščenje obutve, snaženje oken, žaganje drv, kovaštvo, podkovstvo, kolarstvo in Icomunialne stooutve. IV. Končne določbe 14. člen Navodila za izvrševanje tega odloka Izda po potrebi svet občinske skupščine, pristoOen aa finance. 15. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku (Uradni veslaiik Dolenjske št. 29/65, 5/66, 13/66 in 19/66). 16. člen Ta odlok začne veljaiti osmi dan po dbjoivi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu. Številka: 421—09/63 Datum: 25. februarja 1967 Prelsednik občinske skupšiiiaa Novo mesto Sergij Thorževskij, 1. r. TARIFA OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA A. Davek od prometa blaga' na drobno Tar. štev. 1 1. Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potax>šn;>o, razen od proizvodov, ki so posebej določeni v tej ta>rifi ali je zanje predpisana davčna oprostitev, se plača dawk po stopnji 4 °/o. Tar. štev. 2 Od motornih vozil, kmetijskih strojev in gospodinjskih strojev ter aparatov (štedilniki, hladilniki,, šivalni stroiji, pralni stroji, radioaparati in televizorji) se plača daveik po stotpnji 2 %. Opomba: Občinski daveik od itvasa motornih vozil plača uvocsnik (občan ali civilno pravna oseba) za doliodke pristojnemu i^pravnemu organu občinske skuipščine v 15 dneh po itvozu motoaTiega vozila. Motorno vozilo je mogoče registrirati šele, ko je za r^istrac^ pristojnemu organu predložen dokaz o pl^ilu prometnega davka po tej tarifni številki. Tar. šrtev. 3 Od pronaeta alkoholnih pijač v gostinstvu se plača daivek po sbo|>nji: 1. od naravnega vina in piva 10 %, 2. od žgandh in drugih alkoholniih pijač 20 o/o. Tar. štev. -4 Od prometa alkoholnih pijač v trgovini, prodajalnah in kleteh drugih delovnih organizacij se plača daivek po stopnji: 1. od naravnega vina in piva 20 %, 2. od žganih in drugih alkoholnih pijač 25 %. B. Davek od plačil za, storitve Tar. štev. 5 Od plačil za obrtne storitve, razen za storitve, ki so posebej določene v teg tarifi ali pa je zanje predpisana oprostitev znaša stofpnja danto 10 %. Tar. štev. 6 Od plačil za razrez hlodovine na žagah se plača davek v znesku: 1. od iglavcev 2. od hrasta 3. od ostalih listavcev, raojen cera, gabra, kostanje, vrbe in jelše 4. od cera, gabra, kostanja, vrije in jelše Opoimtoa: D^čna osnova je 1 m’ hlodovine. Za finance pristojen iipraivni organ občinstoe skupščine lahtoo oprosti plačila davka po tej tarifni številki tiste zavezance, ki podarijo razMi les za javne namene ali ga uporabijo za lasitoe potrebe v primerih elementarnih nesreč. Tar. štev. 7 Od plačil za prevoz pjotnikov in blaga s strani občanov in civilno pralnih oseb se plača davek: 1. za prevoB potnikov po stopnji 10 %, 2. za prevoz blaga po stopnji 20 %. Opomba: Davčna osnova je skupno plačilo za opravljene pnevoane storitve. S prevoenimi storitvami je mišljen prevoz blaga oziroma potnikov z mo-bomimi ali vprežnimi voeimi v cestnem prometu. 26 Ndin, 18 Ndin, 13 Ndin, 4 Ndki. Tar. štev. 8 Od plačil (provizije) za trgovske storitve trgovskih agencij, p>osredniških podjetij in p>osredniških pisarn se plača davek po stotpnji 10 %. Tar. štev. 9 Od vstopnine za kinematografske in druge predstave ter jawne prireditve, ki nimajo kultumo-prosvetnega značaja, se plača davek po stoipnji 5 %. Opomba: Davčna osnova je skupno kosmato plačilo, v katerem je vsebovan tudi da-veik po tej tarifni številki. Davčni zavezanec je prireditelj predstave. Prireditelj je dolžan vstopnice predložiti v žigosanje organu občinskB skupščine, pristojnemu za dohodlke. 78. podlagi 5. in 45. člena temeljnega, zaikona o ixpravnih taksah (Uradni list SFRJ št. 14/65) in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. fe-^bruarja 1967 sipreijela ODLOK o občinskih upravnih taksah 1. člen Za spise in dejanja iz pristojnosti organov občanske skupščine Novo nie-sto ter delovnih in drugih organizacij, kadar v okviru javnih p>ooblastil, ki jih daje zakon ali na podlagi zakona izdan predpis, odločajo o upravnih stvareh na zahtevo strank, se plačujejo občinske upraivne takse. Za plačevanje občinskih upravnih taks se uporablja neposredno taiksna ta'rifa, ki je sestavni del temeljnega zakona o upravnih taksah, in ostale določbe zakona (Urad. list SFRJ šft.14/65). 2. člen Provizija za prodajo taksnih vrednotnic na drobno se določi v višini 7 odst. 3. člen Svet občinske skupščine, pristojen za finance, je pooblaščen, da izdaija dovoljenja za prodajo taksnih vrednotnic na drobno. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskih upravnih taksah (Uradni vestnik Dolenjske št.* 11/65). 5. člen Ta odkfe začne veljati osmi dan po objavi v Sfcup>ščinskem Dolenjskem listu, uporablja p>a se od 1. marca 1967. .številka: 423—52/62 Datum: 25. februarja 1967 Predsednik občinske sikupščine Novo mesto: Sergij Thorževskij, L r. DOLENJSKI LIST —Št. 9 (884) — 2. marca 1967 S T R A N 17