CENA 100 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA


SLEKOVEC ALEKSANDER NAZORJEVA 13, 6310 IZOLA

.	•• r* ■
■' V 'Mu
•	'.M
M
i .MMpMi
* ^ :	I

• r'




foto ORLANDO
POMEMBNE SO TUDI DROBTINE
(Mef) Volitve so tukaj. Tudi če bi na seji občinskega sveta sedel gluh človek bi že iz glasovanja ter mimike prisotnih lahko naredil dokaj natančno analizo medstrankarskih odnosov.
Novost tega obdobja so razhajanja na takoimenovani »levi opciji«, saj se svetniki LDS dokaj redno odločajo drugače kot koalicija Združene liste in Zveze za Primorsko. Tudi takoimenovan »opozicijski blok« ni čisto brez notranjih težav, še posebej pri imenovanju kandidatov za župana, saj dogovora o skupnem kandidatu še niso sklenili. Pri DeSUS-u so uradno na »svoji strani«, čeprav jim »opozicija« ne zaupa preveč, »pozicija« pa si tudi ni čisto na jasnem z njimi. Za
neodvisna kandidata je jasno, da sta nekoliko samosvoja, čeprav je res, da jima gre ravnanje pozicije včasih zelo na živce. Svetniki Zelenih in SLS so redko prisotni na sejah in tudi takrat ko so, so bolj ali manj tiho, glasujejo pa z opozicijskim blokom. Specifičen je položaj svetnikov italijanske narodnosti, ki so na zadnji seji pohjasnili, da so zaradi svojega manjšinskega položaja pač prisiljeni glasovati tako kot večina, tako da »pozicija« dokaj zanesljivo računa na njihovo podporo.
V takšnem razmerju sil je sprejemanje kakršnihkoli sklepov ali odlokov skrajno težko, poslanci LDS pa so na torkovi seji (27.9.) že predlagali, da do volitev ne bi sprejemali nobenih
H Banica Koper
TRGOVSKA 4 OBRTNA CONA IZOLA tel.: 066/ 646 -608, 645-778 fax: 066/ 645 - 779
A OPREMA
K?2J
1. oktober 1998
Adriatic (M
VAŠA ZAVAROVALN
UH
pomembnejših sklepov, in tako že zavrnili sprejem odloka o koncesiji za marino.
Namesto tega so sprejeli sklep, da bo do volitev izredna seja občinskega sveta na temo Marina Izola, kar preprosto pomeni, da smo že spet dobili kost okrog katere se bo bil izolski volilni boj. V Italiji je to odnos do tujcev, v Nemčiji odnos do Vzhoda, v Trstu odnos do Slovencev, v Izoli pa odnos do Marine.
V pričakovanju velikih spopadov ne preostane drugega, kot da se zadovoljimo z drobtinicami, ki jih bodo strankarski strategi morda spregledali.
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
PORTOROŽ
Obala 114, Portorož tel.: 066/ 770-328, 770-728 fax: 066 / 770 -329
PTT's NOT DEAD je rubrika v kateri objavljamo nenaročena pisma bralcev Mandrača. Seveda objavljamo le pisma, ki so napisana tako, da osebno ne žalijo nikogar in omogočajo pošten ter kulturen nivo dialoga o pomembnih vprašanjih o Izoli in v zvezi z Izolani. Pisem objavljenih v tej rubriki ne honoriramo, pa tudi tista v drugih delih časopisa zelo poredkoma. Vseeno smo hvaležni vsem, ki s svojimi prispevki pomagate k demokratizaciji dialoga v naši občini.
NEKATERI RAZLOGI ZA ODHAJANJE ISTRSKIH IN PRIMORSKIH BEGUNCEV
Po "osvoboditvi" je iz Primorske in Istre odšlo preko tristotisoč ljudi (nekoliko več kot polovica Italijanov in ostali slovani, Slovenci in predvsem Hrvatje). Gre za tematiko, kije skrajno zapletena, zato - in seveda zaradi previdnosti - se le zelo redki spuščajo v njeno analizo. V režimskem (post)komunističnem časopisju se tu pa tam le pojavljajo članki "strokovnjakov", kjer si le-ti prizadevajo prepričati bralce - brez navedbe argumentov seveda - da je bil odhod teh ljudi "prostovoljen" in "spontan".
No, poglejmo si pobliže nekatere vzroke za odhod iz Istre in Primorske.
1)	Po padcu fašizma se vrnejo domov tisti, ki sojih pripeljale v nanovo osvojeno Julijsko krajino (Venezia Giulia) italijanske oblasti, predvsem učitelji in razni uradniki.
2)	Po sklenjenem premirju z Italijo 8. septembra 1943 odidejo domov skoraj vsi vojaki in častniki. V Istri in na Primorskem (vključno s Trstom in Gorico) se začne vsesplošni partizanski teror v katerem je pobito v obdobju do lO.februaija 1947 od 4.500 do 5.500 ljudi. Polovica teh je Italijanov, polovica pa slovanov. Gre v glavnem za karabinjerje, financaije, železničarje, partizanske dezerterje, takoimenovane špekulante, babice, simpatizerje fašizma in fašiste seveda. V glavnem (90 %) so to nedolžni ljudje, ki so se na en ali drugi način zamerili tovarišem. Ti poboji so nedvomno vplivali, daje vsaj desetkrat večje število ljudi od pobitih odšlo, dokler so lahko šli "spontano" in celi.
3)	2.novembra 1943 se začne bombardiranje Zadra ( po 1. svetovni vojni pod italijansko suvereniteto). To strateško popolnoma nepomembno mesto je bilo do 31.oktobra 1944 kar 54 krat bombardirano iz zraka po naročilu tovariša Tita. Ko partizani pridejo v Zadar - oktobra 1944 - je bilo v do tal porušenem mestu še vedno pettisoč od predvojnih dvajsettisoč prebivalcev. Tovariši takoj pobijejo 140 ljudi (popolnoma nedolžnih) in preostalim dajo dva tisoč dinarjev po osebi in jih napotijo proti Italiji. Že prej so ob "osvoboditvi" Dubrovnika tovariši pobili na otoku Daksa preko (600) šeststo "sovražnikov ljudstva". Podobno se zgodi ob "osvoboditvi" Splita, ko tovariši pobijejo preko sto ljudi; in da bi bila stvar še bolj nečloveška je potrebno reči, da so partizani terorizirali najbolj lastne starše, ker se niso strinjali s takšnim početjem.
4)	Prvega maja partizani vkorakajo v "slovenski" Trst in na pol slovensko Gorico. Iz Trsta odpeljejo več kot tisoč ljudi, od katerih se jih več kot šeststo nikoli ne vrne domov. Podobno se zgodi v Gorici, kjer se jih ne vrne domov več kot osemsto (devetsto) ljudi (to število nepovratnikov je vključeno v 4.500 - 5.500 pobitih iz druge točke). Mnogi med odpeljanimi in nikoli vrnjenimi so bili navadni fašistični kriminalci s krvavimi rokami. Velika večina deportiranih pa je bila nedolžna in kriva le tega, da seje znašla na napačnem mestu v napačnem trenutku, oziroma, potrebno je bilo pobiti potencialne sovražnike v primeru, da se zahodni zavezniki odločijo za napad proti Ljubljani.
5)	Tretjega maja 1945 partizani vkorakajo v skoraj popolnoma prazno Reko (večina meščanov seje zaprla v hiše) in pobijejo več kot sto fašistov. Dejansko so tisti, ki so bili kompromitirani s fašizmom že zdavnaj odšli ali pa so se postavili na razpolago novim gospodarjem. Zaradi "kolaboracionizma" obsodijo skoraj sto ljudi, katerim "ljudska" oblast zapleni - v njenem "revolucionarnem" navdušenju -tudi premoženje. Šlo je - kot pišejo postkomunistični režimski guslarji - za "premožnejše sloje": peki, gostilničarji, učitelji, ribiči, duhovniki, brivci in mehaniki, itd. Istega dne je "osvobojena" Pula, iz katere je odpeljano okrog štiristo meščanov, ki se nikoli več ne vrnejo.
6)	Podobne ali pa še hujše stvari se dogajajo po vsej Jugoslaviji, oziroma ozemlju pod kontrolo Titove vojske.
7)	Po podpisu mirovne pogodbe lO.februarja 1947 se začne med drugim tudi boj za ozemlje predvideno za Svobodno tržaško ozemlje (STO, cona A pod angloameriško vojno upravo in cona B pod jugoslovansko vojno upravo). Zlepa ali zgrda je bilo potrebno prepričati prebivalstvo Istre in Primorske, daje rešitev možna samo v okviru Jugoslavije ali pa Italije. Najbolj hrabro seje izkazala učiteljica (članica italijanske obveščevalne službe) Maria Pasquinelli, ki že 10. februarja v Pulju ubije angleškega generala De Witton-a. Ta atentat je imel predvsem namen sprožiti plaz prebega iz
MALI OGLASI
-	IZDELAVA INTERNET STRANI (aplikacij) Tel.: 646 329
-	Barko Primorka z vgrajenim diesel 24 KS, opremljeno, prodam. Tel.: 68-712 dopoldan
-	Prodam JUGO KORAL 45, letnik 89, registriran do 99/6, dobro ohranjen.
Poklicati na tel. (066) 33 - 729
-	Ugodno prodam kitrarski multiefekt BOSS ME-X z dodatnimi efekti - compressor/sustainer in heavy metal. Pokličite 066/ 278-571 dopoldne ali 066/ 528-016 zvečer
-Prodam Škodo Favorit, comfort line, letnik 1994, prvi lastnik, centralno, električne šipe, redno vzdrževanje- Cena po do govoru.Pokličite 066/ 278-571 dopoldne ali 066/ 528-016 zvečer.
-	Alfa 75-1,6 prodam, cena cca 300.000,00 SIT, tel.: 741-188 ali 648452
My\J\riHTlt/\x€.' je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel .066 / 600 - 010, fax: 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 100 Sit.
Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola tel.:600 - 010 / E-MAIL: MANDRAC @ S-NET. NET ŽR: 51430 ■ 603 - 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI. Izola
PISMA IN PREDVOLILNI BOJ
Sredi novembra bomo šli spet na volišča in volili našo lokalno oblast (župana in občinske svetnike) ter vodstva krajevnih skupnosti. Še posebej za občinske volitve velja, da si kandidati, njihovi volilni štabi ali zgolj pristaši in navijači včasih privoščijo tudi besede in trditve, ki lahko preživijo le v predvolilnem času, zato smo v uredništvu sprejeli naslednja pravila objavljanja pisem, ki so posredno ali neposredno vezana na bližajoče volitve ali posamezne kandidate.
1.	Pisma bralcev z volilno vsebino bomo po dosedanji praksi objavljali do četrtka 22. oktobra, potem pa se bomo zavili v "pisemski molk".
2.	Uredništvo bo novinarsko enakovredno spremljalo vse javne nastope strank, volilnih štabov in njihovih kandidatov, ter pripravilo enakovredno predstavitev posameznih list za občinske svetnike in kandidatov za župana.
3.	Javne izjave in podobna, zgolj pisna stališča posameznih kandidatov, strank ali list bomo objavljali le do 22. oktobra 1998, kasneje pa bomo objavljali stališča, pripombe ali reakcije le če bodo predstavljene na tiskovnih konferencah.
4.	Uredništvo bo plačanim predstavitvam kandidatov namenilo štiri dodatne strani časopisa, cene objav pa so na voljo v uredništvu.
Korekten predvolilni boj voščimo vsem.
Uredništvo
Pulja in v tem je tudi uspel. Par mesecev kasneje italijanska obveščevalna služba vsili puljskim menihom radio oddajnik, ki je seveda takoj odkrit in menihe zaprejo. To je bil dodatni razlog za dokazovanje nesvobode v Jugoslaviji. Ljudje, ki takrat odhajajo so v glavnem optanti, ki imajo na podlagi mirovne pogodbe pravico optirati za Italijo. Optantstvo in begunstvo sta vzpodbujena z jugoslovanskim terorjem in "revolucijo" ter s strupeno propagando in podtalnim delovanjem iz Italije.
8)	Aprila 1948 zmagajo na volitvah v Italiji meščanske stranke, kar pomeni, da komunisti ne bodo prišli na oblast. Prebivalstvo Istre, kije čakalo na izid rezultatov seje - po njihovi objavi - vsulo kot plaz v Italijo. Istega leta pride do spora med Stalinom in Titom (Kominform). Slednji želi dokazati prvemu, da je v zmoti in zato uvede razne revolucionarne ukrepe: nacionalizacija premoženja, kolektivizacija, obvezna oddaja. Plače so bile - tja do začetka 70 let - tako "socialistične", da se je človek moral na koncu meseca smejati, da se ne bi razjokal. Gre za čisto običajne kraje, ki jih tovarišija imenuje revolucija. Nasprotnike režima se strelja in zapira v razne zapore, med temi je najbolj poznan Goli otok. Tako opisuje svoje letovanje na tem otoku hrvaški pesnik in partizan (od 1941) Ante Zemljar: "Mi smo dozoreli na Golem otoku. Tam sem videl kaj smo dobili v zameno od tiste ideje, za katero smo seborili. Nisem videl Golega otoka kot "napako sistema", zdel se mi je sistem v malem." (Arkzin z dne 2.junija 1995).
Ni presenetljivo torej, da Jugoslavijo ( velik Goli otok) začno zapuščati vsi, to je na stotine tisočev mladih, starih in otrok. Prebegi so tako masovni, da morajo vojaki "ljudske" armade streljati na prebežnike. Več stotin teh revežev izgubi življenje na pragu svobode in kruha. Tiste, kijih ujamejo, jim s puškinimi kopiti razbijajo bose noge. Ljudje, ki so zasačeni v obmejnih krajih (Maribor npr.) -brez "opravičljivih" razlogov - so poslani brezplačno domov, kjer jim omogočijo, da najmanj šest mesecev gradijo - prav tako brezplačno - socializem v taboriščih Josipa Broza. Ljudem, ki pomagajo prebežnikom s hrano ali drugače "sodijo" polpismeni "sodniki" in jih zapirajo na večletne zaporne kazni.
9)	Leta 1953 italijanska vida zavrne - zaradi volilnih razlogov - zamenjavo Kopra, Izole, Pirana za Žavlje. Ko je cona B (STO) prisojena Jugoslaviji 5.oktobra 1954 jo zapusti 35 tisoč ljudi (okrog 20 tisoč Italijanov in 15 tisoč Slovanov).
Celotna prebežniška mrzlica - v katerem je bil znaten ekonomski faktor - pojenja, ko leta 1963 tovariši omogočijo ljudem, da odpotujejo v tujino s potnimi listi. Izseljevanje pa se dodatno poveča, vendar pa v legalnih okvirih. Toda tudi ilegalno prebežništvo se nadaljuje in tako s Koprskega odidejo zadnji begunci še leta 1968.
Zgoraj navedena dejstva pojasnjujejo tudi v znatni meri, zakaj je ta - pol stoletja tako hvaljena država (socializma s človeškim obrazom) končala v tako (nečloveški državljanski vojni. In kljub temu se najdejo še vedno ljudje, ki govorijo o "spontanosti" in "prostovoljnosti" odhajanja.
Dr. Boris Gombač
I
VISOKA SOLA ZA MANAGEMENT V KOPRU Interesente za vpis
v visokošolski strokovni študijski program MANAGEMENT (Vll.stopnja)
obveščamo,
da v petek, 2.oktobra 1998 ob 16. uri začenjamo s predavanjem doc.dr. Tončija Kuzmaniča pri predmetu Komuniciranje in vodenje,
za izredne študente 1. in 3.letnika.
Vpis je možen še do konca oktobra 1998. Pogoj za vpis v 1. letnik je končana srednja šola (V. stopnja), za vpis v 3. letnik pa končana višja šola (po programu, sprejetem pred 1.1.1994)
Informacije: 066/ 21 020 03
Tiskovna konferenca
IZOLA BO GRADBIŠČE
Urad izolske županje je včeraj pripravil tiskovno konferenco na kateri so odgovorni predstavili nekatere večje investicije v izolski občini ter dogodke, ki se bodo zvrstili tja do konca leta.
Tine Podbreznik, predstojnik urada za komunalni razvoj je predstavil celo vrsto investicij, ki so trenutno v teku, posebej pa je opozoril na naslednje:
-	Prešernova cesta bo dokončana do konca novembra, celotna investicija je vredna približno 105 milijonov tolarjev, z dokončanjem pa bomo dobili cesto, kolesarsko stezo, sprehajališče, drevored pinij, kompletno inštalacijo in komunalno infrastrukturo, kot del kolektorja Ž. Ta naj bi se nadaljeval z odsekom do zdravstvenega doma, kar naj bi bilo dokončano do prihodnje turistične sezone.
-	To zimo naj bi bil dograjen tudi kolektor od Male seve do Vinjol v piranski občini s katerim bo to naselje dokončno dobilo status urejenega kraja. Kot je znano je Mala seva nastala kot črnograditeljsko naselje, z leti pa so graditelji plačali komunalne prispevke, tako daje občina legalizirala obstoječe gradnje in se obvezala, da uredi komunalno infrastrukturo. Vrednost del je približno 32 milijonov tolaijev, za ureditev sekundarnega vodovoda in kanalizacije pa bo potrebnih dodatnih 40 milijonov tolarjev.
-	V pripravi je gradnja čistilne naprave za Korte (spodnji del -Čedlje), stara vas pa bo morala še malo počakati. Za celotno investicijo bi potrebovali okoli 400 milijonov tolarjev, zato bo treba delati po korakih.
-	Čistilna naprava za Izolo je seveda največji zalogaj in po dosedanjih informacijah je veliko možnosti, daje sprejeta v program Phare, kar pomeni, da bi iz tega računa morda dobili 300 milijonov tolarjev kredita, tako da bi štartali z izdelavo projektov. Celotna investicija je "težka" okoli 600 milijonov.
-	V teku je tudi izbor izvajalca za rezervoar Pivol, ki bo poskrbel za boljšo vodooskrbo industrijske in obrtne cone v Izoli, kjer so imeli doslej precej težav prav z vodno oskrbo. Rezervoar bo zajel 1000 kubikov vode na višini 60 metrov, investicija pa je vredna 100 milijonov tolarjev.
-	Letos naj bi se začela tudi dela pri vodovodu Baredl ki je še zadnji krak takoimenovanega višinskega vodovoda pri katerem finančno sodelujeta občina in Rižanski vodovod. Celotna vrednost investicije je 133 milijonov (polovico od tega občina). Dela naj bi končali prihodnje leto, hkrati z njimi pa bodo tudi asfaltirali cesto od Gažona do Baredov.
-	Vodo bo dobil tudi zadnji zaselek v izolski občini in sicer Koštrlag, ki šteje kakšnih 20 hiš, tudi v tem primeru pa bo občina prispevala polovico potrebnega denarja - kakšnih 19 milijonov tolarjev.
-	Zelo velika investicija je seveda obnova Manziolijeve palače v sklopu katere bodo obnovili tudi kompletno inštalacijo in komunalno infrastrukturo na manziolijevem trgu in v sosednjih ulicah.
-	Za kompletno komunalno infrastrukturo na področju kjer bo stala bodoča stavba Droge, Delamarisa itd. bo treba odšteti še 60 milijonov tolaijev.
-	V Livadah bodo uredili dve parkirišči Severno (med šolo in Prešernovo) bo imelo 110 parkirnih mest, južno (med šolo in obvoznico) pa približno 150 parkirnih mest. Na območju za sedanjo Malo opremo načrtujejo tudi ureditev kamionskega terminala za kakšnih 40 tovornjakov. Poseben problem je parkiranje v Jagodju, kjer šele načrtujejo ureditev krožnega prometa in manjše parkirišče nad sedanjim hudournikom.
ZDRAVSTVENI DOM JE STARTAL
Posebna komisija je pred dnevi pregledala ponudbe za izdelavo projektne dokumentacije in investicijski inženiring ter nadzor in sklenila, da bo projekt risala Arhitekta iz Izole, za inženiring in nadzor pa bo skrbelo podjetje Tringrad iz Kopra.
Na tiskovni konferenci so povedali, da občina in zdravstveni dom zgledno sodelujeta pri investiciji in pridobivanju vseh potrebnih dokumentov od katerih zdaj manjka le še investicijski program za gradnjo Zdravstvenega doma, ki naj bi bil končan v kratkem.
MANZIOLI PO NAČRTIH
Obnova Manziolijeve palače poteka po načrtih in vse tri strani - investitor, izvajalec in projektant zgledno sodelujejo pri tem zahtevnem projektu. Trenutmo opravljajo nekatera dela pri sanaciji tal ter injeciranju nosilnih sten ter obnovi lesenih tramov, v kratkem pa naj bi začeli tudi sanacijo fasade. Dela do četrte faze naj bi bila končana do začetka naslednje sezone, potem pa bo že na vrsti urejanje trga. V tem času bo nekaj del opravljenih tudi v cerkvi Marije Alietske, kjer trenutno sanirajo kupolo.
Prizor nekoliko spominja na Posočje, vendar je čisto izolski, saj ga prebivalci starega dela mesta dobro poznajo. Podporni stebri namreč držijo (podpirajo) hišo v ulici ob stari bolnici (prečna med Koprsko in Ljubljansko), ki seje posedla ob pretlakovanju koprske ulice, saj ni imela temeljev, izvajalci del pa tega niso posebej upoštevali. Stanovalci so sicer sprožili postopek za poravnavo škode, vendar se
^HHMttsaa^asažaaBa^^
ČESTITAMO NEMČIJI
Tudi v ekonomsko najmočnejši državi v Evropi so volivci izbrali SOCIALDEMOKRACIJO.
To je že šesnajsta država v EU, ki jo vodi levosredinska SOCIALNA DEMOKRACIJA UP
Do kdaj bomo v Sloveniji izjema?
TURISTIČNA
AGENCIJA
■ OKTOBERFEST-enodnevni in dvodnevni izlet
- ERIČ CLAPTON/BOLOGNA
23.10.98, prevozi vstopnina 13.500,00 SIT
DRUŠTVO INVALIDOV IZOLA VABILO NA IZLET
Društvo invalidov Izola vabi člane na enodnevni izlet v Trbovlje. Izlet bo 9. oktobra, avtobus bo odpeljal ob 7.00 uri izpred Lipe. Prijave sprejemajo v pisarni Društva invalidov Izola, Kraška 1. ^vsako sredo od 15. do 17. ure.
1»
Istrska vrata 7, Izola tel. 066/ 648 630 tel./fax: 066/ 646 553 E-maihlag una@siol.net
SMUČANJE 1998/1999
ZGODBA O PEČATIH IN LAŽEH
Na torkovi seji občinskega sveta se je vnela zelo zanimiva in živahna razprava o predlogu odloka s katerim bi podaljšali veljavnost odloka o namembnosti turistične luke (koncesija) do junija prihodnje leto. Slišati je bilo trditve, zanikanja, obtožbe, protioobtožbe in še kaj, končno pa je občinski svet sprejel sklep s katerim je podaljšal trajanje prejšnjega odloka do 15. novembra, imenoval novo komisijo za usklajevanje interesov me upravljalcem marine in občino ter napovedal izredno sejo občinskega sveta na temo Marina Izola. Pred tem pa smo poslušali in skušali zapisati takšen-le dialog:
-	A. Frantar (SKD): Danes se pogovarjamo o podaljšanju z obrazložitvijo županje, daje to majhna sprememba, ker se spreminja samo datum. Sprašujem, zakaj ni bil vabljen predstavnik bodočega investitoija, Istrabenza, zakaj ni bil vabljen predstavnik Portinga, saj to vendar delamo v dobrobitPortinga. Zelo rad bi videl uradnega predstavnika Portinga, ki bi prišel sem, prosil za besedo in povedal svoje razloge zakaj potrebuje to, v kakšnem stanju je cela zadeva in kaj bo občina imela od tega, če bo to podaljšanje izvršila. Trenutno ste prisoten (nagovori B. Mahneta), vem da ste direktor Portinga in da nastopate kot njegova pooblaščena oseba, zato sem vas vprašal v kakšni vlogi nastopate danes (kot svetnik ali kot direktor Portinga op.a.). Naslednje vprašanje je, kdo od prisotnih članov občinskega sveta sploh lahko odloča o takšnih zadevah. Vemo, da obstaja zakon o nezdružljivosti javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, kar je zakonsko in moralno vprašanje. Ali lahko nekdo v tem občinskem svetu odloča o tem ali bo njegovo podjetje ali podjetje v katerem je zaposlen imelo s sklepi tega OS določene finančne koristi. Če je to po zakonu v redu pa postavljam čisto moralno odgovornost pred Izolani. Potem bi bilo najbolj enostavno, da se ta občinski svet dogovori: jaz vzamem en del Izole, ti pa drugi del Izole ...
-	V. Gregorič (ZLSD): ...predsednik, prosim te, da zagotoviš, da gremo po dnevnem redu. Vprašanja in pobude imaš pod 14-to točko.
-	A.Frantar V skladu s poslovnikom vas prosim, da opozorite člana, ki je posegel v mojo razpravo ...
-- V. Gregorič Predsednik, prosim te da zagotoviš, da bodo vprašanja šla pod tisto točko kamor sodijo...
-	A.Frantar: Mislim, daje predsednik zadosti star, da bo znal sam preceniti in mu ni treba sugerirati.
-	D. Adler (LDS) - predsednik OS: Razprava naj bo jasna in naj se nanaša na to problematiko, prosim.
-	A. Frantar: Razprava se nanaša na problematiko podaljšanja koncesije v navednicah, oziroma upravljalske pravice Portingu. Tisti, ki so zaposleni v Portingu, tisti, ki imajo v marini svoja podjetja ali lastnino in jo ekonomsko izkoriščajo je legitimna pravica vprašati, ali bodo s svojim glasovanjem posredno ali neposredno pridobili korist. Takšne je iz glasovanja treba izločiti.
-	V. Gregorič: Tudi ti imaš tam jadrnice, kijih daješ v najem ...
-	A. Frantar Jaz plačujem, poslovnih odnosov pa nimam nobenih ....
(sledi izmenjava besed na obeh straneh, kije avtor ni uspel zapisati)
-	B. Pečan - županja: Prosim, nehajte ga prekinjati, ker potem vse traja še toliko dlje...
-	A. Frantar: Glede na to, da hočete zelo konkretne stvari bi vprašal, atije imel Porting pravico, na osnovi odloka, ki gaje sprejel občinski svet, zahtevati vpis upravljalske pravice na parcele, ki so občinska last. Ali so odgovorne osebe, ki morajo skrbeti za zaščito občinskega premoženja reagirale na ta poizkus. Tu ne govorimo le o tem ali bo kdo imel upravljalsko pravico ali ne, pač pa govorimo o denaiju, o dosti denarja in o denarju na račun občine Izola. V izpiskih, ki smo jih dobili, gospa županja, je na občinskih zemljiščih, to so parcele ob morju, je plomba. Zakaj je plomba? Zato ker je Porting na predlog direktorja Branka Mahneta zahteval vpis upravljalske pravice. Kaj pomeni vpis upravljalske pravice? To pomeni, da se lahko zemljišča, ki so družbena lastnina v uporabi občine Izola lahko hipotekira, tako kot so že bila hipotekirana par mesecev nazaj.
-	B. Mahne (ZZP): To so navadne laži ...povedati moram, da na teh parcelah ni bilo vpisane nobe hipoteke. Se opravičujem, izvolite naprej.
-	A. Frantar Če imam toliko časa, da poiščem ta papir bo g. Mahne verjetno zelo zadovoljen z njim ...
-	B: Mahne Vzrok za to, da so plombe na teh zemljiščih ni to, daje upravljalec zahteval vpis nanje ampak je vzrok čisto drugi, zagotovo pa ne ta, ki ga je povedal g. Frantar. Vedno prikazuje zadeve drugače ali pa namenoma s pomanjkljivimi podatki. Jaz sem pripravljen poslušati vse, le če je podprto z resničnimi podatki.
-	A. Frantar Plomba na tem zemljišču obstaja zato, ker je Zemljiška knjiga zavrnila vaš poizkus vpisa. To je izjava vodje Zemljiške knjige. Če želite imeti še dokument, kako je možno na družbeno lastnino v uporabi občine Izola vpisati hipoteko vam lahko pokažem tudi izpisek ...
-	B. Mahne Opozarjam svetnike na manipulacijo...
-	D. Adler Opozaijam gospode svetnike, da to danes ni arbitraža. Jaz nisem sodnik niti nismo senat, da bomo to problematiko obravnavali. Mi se moramo odločati, ali bomo ta predlog odloka sprejeli ali zavrnili. Vsak svetnik ima pravico, da obrazloži svoj glas, vendar argumentov vsakega ne morem ocenjevati in bom moral razpravo prekiniti..
(sledila je razprava, ki se končala s sklepi omenjenimi v uvodu tega poizkusa dobesednega prepisa razprave na Občinskem svetu)
Stavba v kateri je donedavnega domovala prodajalna Soče te dni doživlja večji gradbeni poseg. Novi lastniki bodo v pritličju uredili lokal, v nadzidanem nadstropju pa bo zasebna zobozdravstvena ambulanta.
PREJELI SMO
NAPRAVITE Ml TO LJUDSTVO "PRAVO SLOVENSKO"
...če ne bo šlo zlepa pa zgrda ali pa zamenjajte ljudstvo!
Take,ki bi si to želeli moramo spomniti,da so nas Istrane in Primorce hotele spreminjati v zgodovini že razne tuje oblasti,ki so si nas lastile. Nazadnje fašisti in nacisti.
Dogaja se kar sem že pred časom napovedal. Že nekaj časa z raznimi mnenji, kar je legitmna pravica vsakega, sedaj pa institucionalno nas začenjajo deliti in preganjati z delitvijo na prave in »prave« Slovence.
V vsem tem času smo v Istri živeli različni narodi. Kdor pozna naše korenine ve o čem pišem. Skozi medsebojne peripetije v zgodovini smo se navadili sobivati in sama narodnost ni več bila pomembna v medčloveških odnosih. Poleg tega smo že večinoma pomalo mešani. Zaradi stalne ogroženosti od strani raznih preganjalskih oblastnikov, ki so tukaj vladali iz nam tujih centrov (Roma, Venezia, Pariš, Wien, Roma, Berlin,...) so se Primorci in Istrani začeli povezovati v obrambo in izvedli lastno osvoboditev izpod tujih vladarjev s partizanskim bojem v NOB v sodelovanju z ostalimi osvobodilnimi silami, kar je šele leta 1945 omogočilo naknadno priključitev Primorske in našega dela Istre Sloveniji.
Nobena uradnih političnih strank pred drugo svetovno vojno, ko je tu bil že fašizem ni za naše ljudi nič naredila (ljudska, krščanska, liberalna, socialdemokratska in druge uradne stranke ...), razen TIGR in posameznikov ter prepovedane in zato ilegalne Komunistične partije, kije začela in kasneje z drugimi v OF oganizirala dokončen odpor proti zadnjim okupatoijem in izvedla tako kritizirano a vendar nujno-socialno revolucijo. Zaradi vsega tega je Primorska z Istro bila in je še tradicionalno levičarska. Tudi zato,ker kljub vsem tansformacijam,ki smo jih doživeli, se še sedaj Primorci, Istrani raje odločajo tako, ker so si iz desnih opcij imeli priliko ustvariti izkušnje na lastni koži. Pravilnost te odločitve potrjujejo tudi zadnji dogodki.
Vedno smo bili skeptični do raznih centrov vladanja in tudi zato se borimo za regije v Sloveniji in tako tudi za našo v Slovenski Istri. Zaradi vsega tega smo Primorci, še posebno Istrani trn v peti našemu centru v Ljubljani in so, se ve kdo, takoj po osamosvojitvi sprejeli take zakone, da imamo Slovenijo razdeljeno na 192 drobcev, ki so zaradi majhnosti tako lažje obvladljivi. To jirn je še premalo, ravno pri nas pa jim ta poteza ni uspela in zato vztrajajo. Zlepa so z vstrajnostjo uspeli na tesno odcepiti Šempeter od Nove Gorice in ga priključiti Vrtojbi. Sedaj se med seboj kregajo saj Šempeter tega noče in želi nazaj v Novo Gorico. V takem stanju se da lažje vladati. Ostane še problematična Istra. Tam so tnnasti in še vedno vlečejo preveč na rdeče!
Z uplivom desne politike in nekaterih fanatičnih posameznikov v vlogi odrešiteljev sveta poskušajo na silo razdeliti za zdaj Koper. Ti trdi Istrani nočejo in nočejo razumeti kaj je za njih dobro in so na TREH referendumih odločili, da so proti delitvi uspešne občine. Pa so to iz centra spet užaljeno in jezno zapovedali ter PREPOVEDALI VOLITVE. Prepoved volitev seje in se izvaja le v najbolj okrutnih tiranijah (v zgodovini npr. sužnji niso smeli voliti). To je vendar ena osnovnih človekovih pravic in ob pomanjkanju tega propade vsaka demokracija ne glede na izgovore zakonskih obvez(?), posebno ne izhajajočih iz ustave(?) o čemer odločajo dokončno vrhunski strokovnjaki s 5 proti 3!
Špet smo ogroženi, očitno nam je to usojeno, zato čimprej ustanovimo regijo Slovenske Istre. Razmislimo katere sile nas združujejo in katere razdirajo. Vsaj v svoji Sloveniji si želimo svobode in zato solidarizirajmo s Koprčani, ki vsi neglede na prepričanje, morajo imeti pravico to izpovedati vsaj s tem kar je še preostalo državljanom, z izbiro na volitvah. Dokažimo, daje država zaradi nas in ne obratno, sicer bomo vsled vse večjega števila zakonov in drugih diktatov postali ROBOTI-poslušni, pokorni in pridni Slovenci..
Ben, ma mi smo duri in se ne damo kar taku! lep pozdrav
Lucio Gobbo(osebno)
Začenja se mesec požarne varnosti
BOLJE PREPREČEVATI, KOT GASITI
Letošnji oktober bo v Izoli posvečen osveščanju prebivalcev o možnostih nastanka požarov v njihovem okolju in v ta namen se bo zvrstila vrsta aktivnosti, ki bodo potekale pod skupnim naslovom "Mesec požarne varnosti". Glavnino le-teh pa bo predstavljala predvsem predstavitev dela poklicnih in prostovoljnih gasilskih enot. Tako bo že 7.oktobra na OŠ Livade in na OŠ v Kortah potekala simulacija s
poskusom prikazovanja reševanja v primeru požara v stavbi šole ter evakuacije, dober teden dni kasneje, to je 17. oktobra, pa se bodo gasilci izolskega Prostovoljenga gasilskega društva ter poklicna gasilske brigade iz Kopra predstavili na ploščadi pred SGTŠ. Ob demonstracijah gasilskih intervencij v različnih situacijah bo potekala tudi akcija za pridobivanje novih članov, predvsem mladih. Dan poprej pa se bo v prostorih SGTŠ na okrogli mizi z naslovom "Požarna varnost doma" razpravljalo o nevarnosti povzročitve in širitve požara v stanovanjih ter kako to najhitreje preprečimo, (kb)
IZOLSKI GASILCI SE PREDSTAVIJO-PGD IZOLA
V	naši občini že vrsto let delujeta dve Prostovoljni gasilski društvi in sicer v Izoli in Kortah. Združeni sta v Občinsko gasilsko zvezo Izola, ki ji predseduje Franko Kleva.
PGD Izola je pred dvema letoma praznovalo sedemdesetletnico svojega nastanka in je eno najstarejših na območju Slovenske Istre. Med drugo svetovno vojno je tak način organiziranega delovanja zamrl, tako daje bilo društvo ponovno organizirano leta 1954. Kljub prostorskim in občasno tudi kadrovskim težavam so bili izolski gasilci vsa ta leta uspešno kos prenekateremu požaru in nemalokrat priskočili na pomoč pri gašenju požarov tudi na področju sosednjih občin. Tudi te izkušnje so zagotovo pripomogle k večji strokovnosti, boljši organiziranosti in s tem k razvoju gasilstva v občini. Prelomno je bilo leto 1968, ko je društvo dobilo prostore v Kraški ulici, kjer ima sedež še danes. Seveda je za uspešno spoprijemanje z ognjem temeljnega pomena tudi ustrezna oprema in v tistem času je društvo dobilo prvo pravo, novo kombinirano gasilsko vozilo. Postopoma so pridobili še drugo gasilsko opremo, tako, da so sredi osemdesetih let bili že kar dobro opremljeni za spopad z ognjenimi zublji, ki spomladi in poleti vse preradi pustošijo po šavrinskih travnikih in gozdovih. Zgovorni so tudi podatki o opravljenih intervencijah v povojnem obdobju do začetka devetdesetih let. Posredovali so več kot 2.500 krat, večinoma pri gozdnih požarih in opravili več kot 70.000 delovnih ur, skoraj še enkrat toliko ur pa je bilo porabljenih za urejanje doma in opreme, usposabljanje, varovanje različnih prireditev itd.
Velik poudarek so izolski gasilci vseskozi dajali trudi strokovnemu izobraževanju, saj je skozi različne tečaje je v vseh teh letih šlo več kot 200 gasilcev. Tako je danes večina članstva izprašanih gasilcev, podčastnikov in častnikov, med katerimi so tudi višji gasilski častniki. Vsezkozi pa so skrbeli tudi za izobraževanje gasilskega naraščaja, uspešno pa so se udeleževali tudi raznih tekmovanj in se lotili nekaterih drznih podvigov. Tako so kar dvakrat na vrhu Triglava izvedli vajo s prostostoječo 12 metrsko lestvijo, ter se vpisali v zgodovino naše naj višje gore in našega gasilstva nasploh.
Danes šteje društvo 58 članov, od tega jih je 24 operativnih. V svojih vrstah imajo tudi 18 pionirjev, nadejajo pa se, da se jim bodo letos priključili še novi. V vseh izolskih osnovnih šolah nameravajo namreč organizirati gasilske krožke. Predsednik društva je Aleksander Krbavčič, poveljnik pa Iztok Jakac, ki ga trenutno zaradi bolezni zamenjuje namestnik Albert Godnič.
Člani društva so v letošnjem letu sodelovali pri gašenju 19 požarov, od katerih so jih 5, ki so se zgodili v naši občini, pogasili sami, ostale pa skupaj s kolegi iz sosednjih občin. Šestkrat so se na gašenje požara odpravili v koprsko, piransko in sežansko občino. Že v lanskem letu so od Republiške uprave za zaščito in reševanje dobili dva dihalna aparata Spiromatic, v začetku prihodnjega leta pa naj bi se izobraževanja za uporabo teh aparatov udeležilo pet gasilcev. Tako bodo izolski gasilci med drugim ustrezno opremljeni in usposobljeni tudi za gašenje hišni požarov, katerih je v naši občini v povprečju 15 na leto. V letu 1997 je bilo tako 14 požarov v objektih, med katerimi sta bila največja požar v stanovanju v Livadah in v Ljubljanski ulici.
V	sušnem obdobju, ko obstaja večja požarna ogroženost okolja, izvajajo člani tudi požarno stražo. Tako so letos prvič izvajali požarno stražo že v času od 21 .februarja do 5.aprila predvsem v popoldanskem času. Opravili so 280 ur prostovoljnega dela in 24-krat naleteli na občane, ki so kurili Večini med njimi je ogenj takoj pogasila, policisti pa so zaradi kurjenja izrekli 7 mandatnih kazni Požarno stražo so izvajali tudi avgusta, ko so na "kurjače" naleteli 10 krat Nedvomno gre za dragoceno delo, ki ga izolski gasilci opravljajo prostovoljno in brezplačno. Ob takšni angažiranosti članov dejavnost društva zagotovo ne bo zamrla.
Od leta 1980 pa v naši občini deluje še PGD Korte, ki je skupaj z izolskim PGD povezano v občinsko gasilsko zvezo.
(nadaljevanje prihodnjič)
Prejeli smo
KAKO KDO GLASUJE
Druga plat medalje
O povečanju števila svetnikov in sejninah
Statutarni sklep verjetno res ni orodje za spreminjanje statuta, vendar pa ostali argumenti v sporočilu občinskega odbora LDS niso resnični. Poraba denarja davkoplačevalcev se za povečano število svetnikov v občinskem svetu nič ne poveča, saj je vsako leto v merilih za zagotovljeno porabo občin, ki jih določi vlada Republike Slovenije, določen znesek za sejnine občinskega sveta in njegovih organov. To pomeni samo to, da bi bile ob povečanem številu svetnikov sejnine nižje in je tak izračun, kot so gaje predstavili, zavajajoč.
O štirih volilnih enotah
Na prvih lokalnih volitvah 1994 smo imeli v Izoli 4 volilne enote, nakar je LDS kot najmočnejša stranka v občinskem svetu dosegla, da je v statutu zapisana ena z možnostjo, da lahko občinski svet ob vsakih volitvah posebej z odlokom določi tudi več volilnih enot. S sprejemom odloka o štirih volilnih enotah na izredni seji občinskega sveta je bilo samo potrjeno stanje, ki smo ga že imeli in poznali iz leta 1994.
Zaradi štirih volilnih enot so stranke v občini Izola prisiljene ravnati v skladu z interesi občanov, saj je s tem v občinskem svetu zagotovljena zastopanost občanov iz vseh delov občine. Temu nasproti lahko postavimo možnost, ki bi jo prinesla samo ena volilna enota v naši občini: zgodilo bi se lahko, da bi bili v občinski svet izvoljeni svetniki iz samo ene krajevne skupnosti, saj je možno, da bi vse stranke postavile na vrh svojih list kandidate, ki bi vsi živeli v isti krajevni skupnosti. Da to ni daleč od resnice, govori tudi dejstvo, da skoraj celoten vrh ene od izolskih strank živi v eni krajevni skupnosti!
O programu
Glede pisanja programa pa tole: program dela vsake stranke, ki je vodila, vodi ali bo vodila občino Izola, so sestavili in postavili izolski občani. Zato so tisti, ki so v Izoli že bili na oblasti, imeli vso možnost, da bi program tudi izvajali. Kako so to počeli, naj ocenijo volilci. V občini je treba programe predvsem izvrševati, pisanje ljudem bolj malo pomaga!
Alojz Pečan
Krajevna skupnost Jagodje ■ Dobrava
Svet KS je na 8.redni seji sprejel naslednji
SKLEP
v skladu z 19.členom Statuta KS Jagodje - Dobrava:
Za volitve članov sveta KS, se v KS določi dve volilni enoti:
1.	volilna enota, katera obsega celotno območje KS Jagodje - Dobrava
2.	volilna enota, katera obsega celotno območje KS Jagodje - Dobrava, za volitev predstavnika italijanske narodne skupnosti.
Predsednik sveta KS Maks Filipčič
OKTOBERFEST
od 25.9. - 4.10.98
v PIVNICI SOVEC
Obrtna Cona Izola Zelena ulica 8
Veselili se bomo vsak večer ob zvokih ansambla
STARI SPOMINI
Ponudili vam bomo domače pivo, bele klobase, tople in hladne jedi ter pijače iz naše ponudbe.
Pričakujemo Vas!
KAPUČINO
NOGOMET SPET ŠTIRI TOČKE
3.	LIGA-ZAHOD KORTEŽANOM LE TOČKA AVTOPLUS: IDRIJA 1:1(0:1)
Kortežani so v dvoboju z Idrijci igrali slabše od pričakovanega, čeprav je res, da je težko igrišče enim in drugim onemogočalo kvalitetnejšo igro. Gostje so se v glavnem branili in iz enega od protinapadov v prvem polčasu povedli.
Domačini so v drugem polčasu več napadali in plod takšne igre je bil izenačujoči zadetek veterana in večnega golgeterja Breznikarja, ki je zadel v 55. minuti.
Pri Kortežanih je bila obramba boljši del moštva, z izjemo Breznikaija, ki si zasluži najvišjo oceno. V naslednjem kolu igrajo Kortežani s Koperinvestom.
PRIMORSKA LIGA
ZMAGA PROTI FAVORITOM MNK IZOLA:ADRIA 3:1 (2:1)
Izdani so tokrat igrali brez trenerja na klopi, vendar so z zelo dobro igro kar navdušili kakšnih 300 gledalcev. Proti favoriziranemu nasprotniku, ki cilja prav na vrh primorske lige so odigrali zelo dobro srečanje in zanesljivo zmagali, čeprav so imeli gostje kar nekaj pripomb na račun sodnikov.
Povedli so po strelu mladega Božiča, po izenačunju pa so spet prišli v vodstvo z enajstmetrovko, ki jo je izkoristil Perkat Ta isti igralec in izolski golgeter je po izvrstnem prodoru Aščiča dosegel še drugi zadetek in zmaga je ostala doma, z njo pa tudi prvo mesto na prvenstveni lestvici.
Izdani so zdaj prvi s 13-timi točkami iz petih srečanj, v naslednjem kolu pa gredo na gostovanje v Košano, ki je prav na dnu lestvice s tremi porazi iz treh tekem.
KOVAČIČ NI VEČ TRENER Matjan Kovačič ni več trener izolskih nogometašev. Kot smo izvedeli je prišlo do razhajanj glede tega, kakšen naj bo režim treningov, saj je trener zahteval zelo resno delo, igralci pa so vsi po vrsti amaterji in igrajo nogomet bolj popoldansko. Ekipo je na nedeljskem srečanju vodila dvojica Perkat - Santin, kako bo vnaprej pa se že dogovarjajo.
MLADINSKE LIGE 2. SMNG - zahod MNK Izola:Brda 5:1 MNZ KOPER - mladinska liga KoperinvesLAvtoplus Korte 1:3 2. Slov. kadetska liga - zahod MNK Izola: Brda 4:3 MNZ Koper - starejši dečki Dekani:MNK Izola 0:6
MNZ Koper - mlajši dečki MNZ KOPER - under 10 MNK Izola A:Il.BIstrica 9:1 MNK Izola:Koperinvest 0:3 IzolaB:KoperB 1:6________MNK IZOLA B:Portorož preloženo
AVTOMOBILIZEM
JEREM ČETRTI IN ŠE NAPREJ PRVI
Na reliju Petrol, ki je štel tudi za Evropsko prvenstvo (2) je Izolan Andrej Jereb vozil odlično in osvojil končno četrto mesto ter prvo mesto v formuli 2, mesto pred najnevarnejšim tekmecem za naslov državnega prvaka v tem razredu, Darkom Peljhanom. Pred zadnjo dirko v Avstriji ima Andrej Jereb pet točk prednosti pred Peljhanom in velike možnosti za dokončno opsvojitev prvega mesta.
JADRANJE
PRIHAJA JESENSKI POKAL
Jesen je čas velikih jadralskih tekmovanj s potovalnimi jadrnicami, saj se bliža znana Barcolana, sprejet pa je že koledar jesenskih regat za manjše tekmovalne jadrnice.
Tako bo v Izoli 17. in 18. oktobra regata za jesenski pokal za razrede 470, Evropa, Laser in Optimist, ki bo hkrati štela kot državno prvenstvo za razreda Evropa in Laser. Organizator regate je JK Burja.
Istočasno bo v izolskem zalivu še eno regatno polje in sicer bo JK Olimpic organiziral državno prvenstvo za jadralce v razredu Fireball.
ROKOMET ŽENSKE
IZOLSKI OTROŠKI VRTEC PREMAGAL EVROPSKI PIRAN
Pred tekmo so se Izolanke na ganljiv način poslovile od svoje kapetanke Davidele Tičič, ki se bo posvetila materinstvu. Davidi so se z velikim napisom Hvala Doly in priložnostnim darilom zahvalile z željo, da se po uspešnem porodu vrne v ekipo.
V prvem kolu državnega prvenstva za dekleta so Izolanke nepričakovano premagale sosede iz Pirana. Pirančanke, ki zastopajo Slovenijo v pokalu mest so v Izolo prišle prepričane v lahko zmago a so jim borbene domačinke prekrižale račune. Že v prvem napadu je novinka pri Izolankah 15 letna Nina Božič dosegla svoj prvi gol v prvi ligi in nakazala, da se Izolanke ne nameravajo kar tako predati favoriziranim gostjam. Kljub velikemu številu napak so Izolanke držale korak s Pirančakami, ki so v 17 minuti vodile z rezultatom 5:7. Z borbeno in požrtvovalno igro v obrambi so si domačinke nato priborile precej žog, ki ji je hitra Kovljeničeva v protinapadih pretvorila v gole. V polčasu so tako Izolanke vodile s tremi goli prednosti (10:7). Ko so vsi pričakovali, da bodo Pirančake v drugem polčasu strle odpor Izolank so le te zaigrale še bolje in še povečale prednost. Izolanke so v tem delu zaigrale domiselno in bile učinkovite iz vseh položajev. Hodžičeva je odlično organizirala igro, Bošnjakova je z streli od daleč spravljala v obup reprezentančno vratarko Tutnjičevo, Višnjevčeva pa je bila stoprocentna pri strelih s črte. Prava moč Izolank pa je bila v kolektivni igri v obrambi v kateri je tokrat kraljevala vratarka Biljana Šmitran. Vse poizkuse Pirančank, da se vrnejo v igro je z odličnimi obrambami izničila Biljana, ki je ubranila kar 23 strelov. Kljub številnim izključitvam so Izolanke visoko prednost obdržale in se na koncu tekme veselile velike nepričakovane zmage. Davek podcenjevanja, ki so ga plačale Pirančanke naj bo v poduk tudi Izolankam, ki morajo po tej zmagi hitro stopiti na realna tla se še bolj intenzivno pripravljati na ostala srečanja.
Za ŽRK Izolo so igrale: Biljana Šmitran (23 obramb), Anja Stubelj, Sabina Hodžič 3, Petra Božič, Slavica Kovljenič 6, Mojca Stubelj 1, Tašja Božič 1, Dražena Šmitran 1, Nina Božič 1, Mia Bošnjak 5, Katja Višnjevec 6, Marta Škorjanc.
Izolske rokometašice v Evropi,
seveda, če bi bilo prvenstva konec. Po prvem kolu so res na četrtem mestu, vendar so tokrat zares presenetile, vendar ne tako kot Pirančanke. Ne vem,
kdo si je zamislil scenarij tekme, toda bilo je več kot prijetno. Začelo se je s prisrčno zahvalo Davideli Tičič, potem pa 60 min v plavem, še bolj kot je to Rapsodija v modrem. Ne, takih Izolank tudi sam nisem poznal, pa čeprav je trener Čuk večkrat izjavil, daje »nekaj v njih«. Proti večnim nasprotnicam posebnega motiva niso potrebovale, saj so bili vsi rezulaltati in druge okoliščine na piranski strani. Prišlo je pač naših 5 minut, mogoče malo prezgodaj, predvsem pa bi se minute morale razvleči v ure. Tako , to je bil kratek hvalospev dekletom, ki bo, upam deloval spodbujevalno in jih ne bo preveč zaneslo in bodo lep začetek skvarile. Pri vsem tem je škoda le to, da si je to zmago ogledalo premalo Izolanov. Nekaj večje bilo Pirančanov, ki so že med tekmo »iskali« novega trenerja. Kot vedno, pomembni so rezultati, predvsem pa nas bodo morale ostale ekipe jemati bolj resno. Pripravniški staž je torej zaključen, želje pa le naj ostanejo na realnih osnovah. Izolski rokometaši so pavzo izkoristili za treninge in
uigravanje. Odigrali so tudi dve tekmi, bistvenega napredka pa ni bilo opaziti. Poraza z nižjimi kategomiki seveda odpirajo še dodatna vprašanja. Tudi s poškodbami ni nič bolje, Mičovič, Vidmar in Ropotar še nekaj časa ne bodo mogli pomagati. Problemov je torej več kot preveč, slaba popotnica torej za sobotno tekmo resnice. Optimizem MRK-ja sicer še ni zapustil, vendar bodo morali zavihati rokave in bolj sprotno reševati probleme. Star pregovor namreč pravi, da iz malega raste veliko. To seveda velja tudi za probleme, oz. zanje še posebej.
Figov top je dekletom zelo pomagal, morda bi ga v Krškem uporabili tudi fantje, (nuklearko pa le pustite pri miru).
POD
BELVEDERJEM
oktober 1 ggs	SKLAD RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Izola	števca o
foto DRAGO
	
	
V rokah držite nulto številko časopisa OTOK, ki bo izhajal enkrat mesečno in bo namenjen ljubiteljski kulturi.


Sodelujte pri njegovem nastajanju tudi vi!
SKLAD RS
za ljubiteljske kulturne dejavnosti je v Izoli ustanovil Območno izpostavo, ki bo skrbela za realizacijo ljubiteljskih kulturnih programov in projektov društev, skupin in posameznikov, ki presegajo lokalno raven.
Območna izpostava Izola bo izdajala enkrat na mesec časopis OTOK, v katerem bodo zajete pomembne informacije, predstavitve posameznikov, društev in skupin, zanimivosti s področja kulturnega dogajanja doma in v svetu, razpisi natečajev, zapisi kronike kulturnega življenja v naši občini, odmevi na dogodke... V časopisu OTOK bodo lahko objavljali vsi, ki sooblikujejo in spremljajo kulturo v naši občini, saj lokalni časopisi namenjajo ljubiteljski kulturi le omejen prostor. Časopis OTOK je zato priložnost, da se kultura sama predstavi, odziva na dogodke, jih osvetli na različne načine, saj kot pravi pregovor: Pomembno je, da se o tebi govori pa čeprav slabo.
Zato vljudno vabljeni vsi, ki vam ni vseeno, kaj se dogaja na ljubiteljskem področju, vsi, ki se zavedate pomena ljubiteljskega snovanja, vsi, ki želite ljubiteljski kulturi boljše čase in seveda vsi, ki veste, da ljubiteljska kultura ni poligon politične moči, ampak prizorišče kulturnega snovanja.
PROGRAM ZA LETO 1999
1, SREČANJE MANJŠIH VOKALNIH SKUPIN 2. PRIMORSKA POJE 99
35REČANJE BALETNIH OTROŠKIH IN MLADINSKIH SKUPIN 4REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV
5.	SREČANJE MLADINSKIH IN ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN
6.	SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH IN LUTKOVNIH SKUPIN
7. ODPRTA VRATA USTVARJALNOSTI VRTCEV 8. LETNA RAZSTAVA LIKOVNIH AMATERJEV 9. SOBOTNI OTROŠKI DIRENDAJ 10. AVTORSKI VEČERI AMATERSKIH GLEDALIŠČ 11. POLETNA REPUBLIŠKA GLEDALIŠKA ŠOLA 12. CELOLETNO IZOBRAŽEVANJE "USTVARJALNI VVEEKENDI" 13. UDELEŽBA NA REPUBLIŠKIH SEMINARJIH 14. MEDNARODNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN 15. MESEČNIK OBMOČNE IZPOSTAVE SKLADA 16. FESTIVAL POPSI
17.	SPOMLADANSKI LIKOVNI EXTEMPORE
18.	SREČANJE OTROŠKIH PLESNIH SKUPIN
19. SREČANJA MENTORJEV
Občina Izola je za Območno izpostavo Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti namenila prostor v pritličju stavbe v Drevoredu 1. maja št. 9.
SKLAD RS Za
ljubiteljske kulturne dejavnosti Ljubljana je razpisal likovne tečaje in delavnice, ki bodo potekale od oktobra do decembra 1998 v Ljubljani.
Program gajema Začetni in nadaljevalni tečaj risanja, Ligura kot ipracpio sredstvo, kreativna uporaba barve, Osnove oblikovanja unikatne keramike, Dekorativne tehnike in Funkcionalna oblika. Podrobnejši program in prijavnice lahko dvignete na \masnem sedežu Območne izpostave l^o la, n a Bazoviški 4, tel. 645 571.
pogled v
zgodovino
dogajanja
Aktivno društveno delovanje na področju kulture sega v leto 1954, ko je v Izolo prišel Franjo Sornik. Bilje pionir razvoja slovenske kulture v Izoli, saj je 19.12.1954 ustanovil Delavsko prosvetno društvo SVOBODA, katerega delovanje se je močno vtisnilo zgodovino kulturnega dogajanja v Izoli.
Kot tajnik društva je Franjo Sornik uspel spodbuditi delovanje ljudi v različnih sekcijah in prenoviti prostore današnjega Kulturnega doma za nemoteno delovanje ljubiteljske kulture. Takrat je bila izredno aktivna gledališka sekcija, ki se je imenovala Amaterski oder Franjo Sornik. Zelo dobro se je razvijala tudi sekcija Pihalnega orkestra iz katere je izšel tudi dvanajst članski zabavni orkester, ki je največkrat igral v parku Arrigoni. Hitro seje razvijala tudi knjižnica, ki je bila prvotno sekcija DPD Svobode, po petih letih pa se je osamosvojila. V zgornjih prostorih današnje knjižnice je bila baletna soba, v kateri je delovala Baletna šola, ki jo je vodil Hiti V obdobju do leta 1960, ko je Franjo Sornik umrl, so aktivno delovale še recitatorska, tamburaška, šahovska sekcija in pevski zbor. Kulturno življenje je bilo izredno bogato kljub večnim finančnim , kadrovskim in prostorskim problemom.
V prihodnjih številkah bom predstavila zgodovino posamezne sekcije, saj nas vedenje o kulturi nekoč uči, kako bi morali začeto pot nadaljevati in razvijati.
Morda se posamezna društva še ne zavedajo posledic velikih sprememb, ki so se zgodile na področju kulture in bodo po moji oceni negativno vplivale na razvoj ljubiteljske kulture. Pri tem imam v mislih odtujitev prostorov Kulturnega doma in osnovnih sredstev, ki so prešla v upravljanje Centra za
kultura se predstavlja
Izola je mesto, kjer živi in ustvarja veliko ustvarjalcev.Nekateri delujejo samostojno, drugi se zdužujejo v skupinah in društvih. Danes deluje v Izoli petnajst društev in sicer :Na likovnem področju delujeta društvi LIK in TUBA, gledališko dejavnost pokrivata STEPS in MILAGRO , glasbeno pa KOMORNI MOŠKI ZBOR, PIHALNI ORKESTER, SPIRITS in 3 BIG BAND, ples zastopata PLESNI STUDIO LAI in KALIPSO.avdiovizuelno področje je v domeni AV HISTRIA, za kulturo na podeželju skrbi KD KORTE, upokojenci se združujejo v DRUŠTVU UPOKOJENCEV IZOLA, dom dijakov SGTŠ je svojo dejavnost spravil pod okrilje DRUŠTVA SGTŠ, mladi pa delujejo v okviru Ml KLUBA in KLUBA MUKI.
Aktivnost posameznega društva je pogojena s prostorskimi in materialnimi pogoji, najpomembnejši faktor pa je vedno človek, velikokrat ena oseba, ki je vodja in gonilo društvene aktivnosti.
kulturo, šport in prireditve Izola in v katerem bo odslej amaterska dejavnost v najemno pogodbenem razmerju. Amaterska kultura se bo umikala tržnim zahtevam, sredstva za njeno delovanje pa bodo zmanjšana za delež s katerim se bodo pokrivali režijski in neprogramski stroški. Zato se ne morem rešiti misli, da bo ljubiteljska kultura kmalu pred zaprtimi vrati.
Zvonka Radojevič
v premislek
Rubrika je
namenjena razmišljanju o življenju, njegovi kvaliteti in vseh (pozitivnih in negativnihjpojavnostih, ki se zrcalijo kot rnaš vsakdan. Kakšno bo naše življenje, je v veliki meri odvisno od nas samih, saj nam trenutne politične in družbene spremembe kljub vsemu, ne morejo odvzeti svobode razmišljanja z lastno glavo in delovanja^ po lastni vesti. Zato pišite, razkrite nam vaše videnje, izkušnje...
prosti čas
Povod za razmišljanje o prostem času se mi je porodila na sestanku organizatorjev Združenih iger narodov, na katerem so bile predstavljene teme o katerih naj bi mladi razmišljali in se o njih opredeljevali. Ponovno je bilo slišati besede droga, zasvojenost,brezdelje, stran pota.
Velikokrat si zastavljamo vprašanje zakaj, hkrati pa se ne poglobimo ali pa kar spregledamo osnovni vzrok, ki mlade privede v stanje apatičnosti,odklonilnosti, izgubljenosti...
Pri svojem delu in v prostem času se nenehno srečujem z mladimi, zato lahko spremljam njihov način življenja, razmišljanja in odzivanja .
Odgovor na vprašanje zakaj vidim v nerazumevanju pojma prosti čas in njegovi napačni izrabi.
Prosti čas ima svoje socialne, zdravstvene, kulturne in vzgojne funkcije in se uresničuje v različnih dejavnostih. Funkcija prostega časa je počitek, zabava in celovit razvoj posameznika. Počitek je ena od osnovnih človekovih potreb in se realizira že s prenehanjem dela. Poznamo pasivno in aktivno obliko počitka in relaksacijo. Bistvo počitka pa je obnavljanje fizičnih in psihičnih moči. Druga pomembna funkcija prostega časa je zabava, ki nas predvsem sprošča, omogoča ustvarjanje ustreznega razpoloženja, vzpostavljanje komunikacij in vezi med ljudmi. Tretja funkcija prostega časa je celovito razvijanje osebnosti.
V prostem času svobodno izbiramo dejavnosti in se zanje odločamo na osnovi svoje volje, naše zrelosti ter osebne afinitete.
Ne glede na to, kakšno funkcijo ima, je prosti čas še vedno neopredeljen in neosmišljen, zato tudi močno izpostavljen in prepuščen naključju in logiki ponudbe in povpraševanja servisom in "trgovini" za prosti čas.
Prosti Čas postaja prostor borbe za tržišče, katere cilj je narediti iz zasebnika potrošnika za vsako ceno.
In nenazadnje je to čas, ki ga napolnjuje delo, katerega cilj je
ustvarjanje boljše osebne materialne osnove. Dejstvo je, da vsak človek čuti izredno potrebo po taki izrabi prostega časa, ki mu bo omogočila predvsem obnavljanje telesne in duhovne moči. Zato je pomembno, da razmislimo, do kakšne mere uresničujemo svoj prosti čas v vsakdanjem življenju, kako ga izrabljamo, s kakšnim dejanskim obsegom prostega časa razpolagamo, katere aktivnosti so nam najzanimivejše in s katerimi sredstvi razpolagamo za realizacijo celovite vloge prostega časa. V posameznem starostnem obdobju se razumevanje in izraba prostega časa spreminja. Otroci izpolnijo svoj prosti čas z igro, mladostniki z zabavo, starejši pa večinoma za dodatno delo, ki jim omogoča izboljšanje stanadarda .
Zabava je človekova dejavnost, ki jo največkrat podcenjujemo, ker menimo, da je nepomembna ali celo nepotrebna in da ne prispeva ničesar pozitivnega k celovitemu razvoju osebnosti.Glede na stopnjo udeležbe človeka, delimo zabavo na:
pasivno zabavo, ki napolnjuje prazen prostor v človekovem čustvovanju in idejnosti;
aktivno zabavo, ki ohranja človeka na nivoju razmišljanja in kreativno zabavo, ki omogoča človeku aktivno udeležbo pri uresničevanju želja in spreminjanju razsežnosti zabave.
Zabava in sprostitev omogočata človeku ustvarjanje pozitivnega razpoloženja in oblikovanje življenskega stila. Ta stil omogoča človeku vzpostavljanje in širjenje vezi med ljudmi, po drugi strani pa nas dviga iz anonimnosti.
Vloga prostega časa je v tem, da se z njegovo pomočjo socializiramo in usposabljamo za različne družbene funkcije. Zato je naša naloga, da se v prostem času usposobimo za sprejemanje in privzemanje pozitivnih vrednot.
Na osnovi pozitivnih in negativnih izkustev, ki si jih pridobimo v prostem času, lahko oblikujemo tak odnos do življenja, ki bo sprejemljiv za nas in za okolje, kateremu se prilagajamo in ga tudi aktivno spreminjamo.
Zvonka Radojevič
Združene igre narodov v OLOMOUCU
Od 24. do 27. septembra je v Olomoucu na Češkem potekalo delovno srečanje organizatorjev Združenih iger narodov.Srečanja se je udeležila delegacija Nemčije, Avstrije, Češke, Madžarske, Yugoslavije in Slovenije. Predstavniki Indije se srečanja niso mogli udeležiti zaradi zaključnih priprav na Združene igre narodov, ki jih bodo prvič izpeljali od 27. oktobra do 3. novembra 1998.
Na srečanju so organizatorji podali poročilo o poteku Iger 98. Delegacija Slovenije, ki so jo sestavljali Miro Bornšek, Alojz Pečan, Ivan Brezavšček in Zvonka Radojevič, je izvedbo Iger v Izoli pozitivno ocenila in hkrati opozorila na pomanjkljivosti, ki so bile posledica prekratkega časa za brezhibno pripravo.Organizatorji drugih držav so nam posredovali oceno njihovih udeležencev na naših Igrah. Povzetek njihovega bivanja v Izoli in doživljanja Iger bi lahko strnila v ugotovitvi, da je Izola izredno lepo mesto, da so naši mentorji delavnic zelo dobri in simpatični, da pa so pogrešali srečevanja z našimi otroci. Prijetno me je presenetilo pisno poročilo delegatov iz Indije, ki so o udeležbi na naših Igrah zapisali, da je Izola raj na zemlji in da so ljudje izredno prijazni. Srečanje se je nato nadaljevalo z obravnavo koncepta obeleževanja 10. obletnice Združenih iger narodov, ki bo potekalo pod naslovom "Projekt Evropa". Omenjeni projekt naj bi bil izpeljan v vseh državah udeleženkah ZIN in bi vključil 19 osnovnih ali srednjih šol. Na vsaki šoli naj bi 25 otrok celo leto raziskovalo značilnosti ene Evropske države in jo predstavile v besedi, sliki, plesu, glasbi, kulinariki... Zaključna predstavitev raziskovalnega projekta bi potekala v času Iger ( 3.-7. junija ).
V desetih letih obstoja so Združene igre narodov postale festival mladih za mir, razumevanje in strpnost v več kot petnajstih mestih in občinah v sedmih državah Evrope in Azije. V tem času se je več kot 150 delegacij in čez 4000 mladih ljudi izmenjalo med mesti in državami, izpeljanih pa je bilo preko 100 mladinskih projektov in programov, med katerimi so najpomembnejši:
-	gradnja mostu srečanja in gorskega spomenika v Murzstegu (1989),
-	gradnja mejnega spomenika na avstrijsko- madžarski meji (1990),
-	postavitev Kamna človekovih pravic v Murzstegu (1990),
-	izvedba Združenih iger narodov v takovski kasarni v Papi (1991),
-	Tek Združenih iger narodov, ko je deset ljudi preteklo pot od Murzstega (Avstrija),do Pape(Madžarska), Plzna (Češka) do Berlina (Nemčija),
-	Avstrijski otroški vrh (1993)
-	prva kolesarska turneja od Berlina do Murzstega (1994),
-	Musical "Otrok miru", ki je istočasno potekal v vseh državah udeleženkah,
-	kolesarska turneja ZIN iz Berlina do Bonna in Bruslja (1996)
-	udeležba 50 članske delegacije otrok iz Indije na Zin v Avstriji in njihov obisk na Madžarskem in v Berlinu,
-	udeležba na kolesarski turneji Mureck /Avstrija/ - Izola
-	prve Združene igre narodov v Indiji 1998....
Na srečanju so sodelovali tudi predstavniki organizacije Mladi glasovi, ki z Združenimi igrami sodelujejo že od leta 1992. Mladi so razpravljali o evropskih mladinskih temah in sprejeli smernice programa za leto 1999. Predstavniki Mladih glasov predlagajo, da mladi v vseh državah razpravljajo o naslednjih temah :Mladinski kriminal, Mir in varnost v Evropi, Prihodnost generacije mladih, Življenje v evropskih mestih in Integracija hedikepiranih ljudi. Poudarili so tudi, da mladi nimajo možnosti za vključevanje v reševanje in spreminjanje družbenih dogajanj.Zato predlagajo, da država in lokalne skupnosti financirajo dejavnosti in klube, ki bi mladim omogočilo socializacijo, razvoj, aktivnost na ustvarjalnem in družbeno političnem področju, skratka kvalitetno izrabo prostega časa. Podali so tudi ugotovitev, da je še vedno premalo mladih, ki bi vedeli za idejo Združenih iger narodov in zato je nujno, da organizatorji posvetijo večjo pozornost informiranosti mladih. V svoji razpravi so se dotaknili tudi problema zasvojenosti in izgubljenosti mlade generacije, ki je po njihovem posledica neuspešne komunikacije med generacijami in nezainteresiranost odraslih. Vse akcije za preprečevanje zasvojenosti so po njihovo neuspešne zato, ker je pretrgana komunikacija med starši in otroci, med pedagogi in učenci, med odraslimi in mladimi. "Ko bodo starši posvetili več časa spoznavanju našega življenja , nas razumeli in sprejeli, nam bodo lahko tudi pravilno pomagali", je povedalo mlado dekle s Češke. Mladi so tudi podprli "Projekt Evropa", saj se jim zdi pomemben za medsebojno spoznavanje različnih ljudi in kultur, hkrati pa je tudi zanimivo spoznanje, kako te vidijo in doživljajo
drugi.
Na zaključku delovnega srečanja je bila predstavljena nova stran ZIN na inetrnetu .
Poleg delovnega srečanja smo si udeleženci lahko ogledali in spoznali mesto Olomouc, ki je veliko univerzitetno središče, s številnimi cerkvami, muzejem, gledališčem , s kulturnimi in rekreacijskimi centri. Bili smo tudi gostje v novi stavbi Fakultete za telesno kulturo Olomouc in se tam srečali s slovensko delegacijo Fakultete za šport iz Ljubljane. Prijazni gostitelji so nas popeljali tudi v bližnje mestece, ki je v tem času gostilo 8 gimnazijskih gledaliških skupin iz Evrope.Ogledali smo si predstavo Demoklej, ki so jo odigrali dijaki iz Luxemburga.
Štiridnevno srečanje smo zaključili oplemeniteni z novimi spoznanji, prijateljstvi in se polni načrtov in želja po uresničevanju idej Združenih iger narodov odpravili na pot do doma.
foto MIRJAM OBREZA
Zvonka Radojevič
Rokometašice ŽRK Izola pred vozilom DAEWOO na predstavitvi Pod Belvederjem. Sponzor jim je obljubil izposojo kombi vozila s katerim bodo letos lahko ceneje odhajale na gostovanja.____
Odbojka - moški
PRIPRAVE V POLNEM TEKU
Člani Odbojkarskega kluba Hoteli Simonov zaliv se že pospešeno pripravljajo na začetek nove tekmovalne sezone. V soboto 19.septembra so zaigrali na mednarodnem turnirju v Rovinju, kjer so se pomerili s hrvaškima prvoligašema Rovinjem in Rijeko ter s slovenskima ekipama Salonita in Portoroža. Po trdih bojih so Izolani zasedli 4. mesto. Mladinci pa so dan kasneje osvojili lovoriko na Jakominovem memorialu v Izoli, kjer so premagali ekipe Rovinja, Sloge iz Trsta ter Portoroža. Člani so se minuli teden udeležili priprav v Logu pod Mangrtom, sedaj pa se na prvo tekmo sezone pripravljajo še doma.
Odbojka - ženske
PONOVITI ŽELIJO LANSKI REZULTAT
Tudi dekleta iz ŽOK Radio Morje so sredi priprav na naslednjo tekmovalno sezono. Preteklo nedeljo so nastopile na mednarodnem turnirju v Izoli, kjer je v zelo izenačenem boju slavila drugoligaška ekipa Kemiplasa II. iz Kopra pred prav tako drugoligaškimi Jesenicami, Porečem in domačo ekipo, ki bo letos zaigrala v tretji slovenski ligi. Kljub premočnim nasprotnicam so izolska dekleta pokazala kvaliteto in borbenost ter si zaslužile pohvalo. Prvo tekmo letošnje ligaške sezone bodo odigrale že 10.oktobra v Kamniku proti tamkajšnji ekipi. Po letošnjih spremembah v organiziranosti lig, to je z ukinitvijo 1A in IB lige, so se v 2.ligi znašli klubi iz bivše IB lige, medtem, ko so v 3. ligo vstopili štirje klubi iz bivše 2.lige. Tako bodo letos Izolanke nastopale v veliko močnejši konkurenci kot v lanski sezoni, ko so na koncu zasedle četrto mesto na lestvici. Kljub temu pa trener Goran Jovičič sodi, da so ekipe v 3.ligi vseeno precej izenačene in tako ostajajo odprte vse možnosti za končno uvrstitev v zgornji del lestvice. Sicer pa v teh dneh poteka tudi vpis v odbojkarsko šolo. Treningi so v telovadnici OŠ Livade v popoldanskih urah. Vabljene so deklice od 5. do 8. razreda, ki bi se želele poizkusiti v tem športu.____
MORSKI ŠPORTNI RIBOLOV
V dneh od 4. do 11. oktobra bo v Portorožu potekalo letošnje svetovno prvenstvo v ribolovu iz zasidranega čolna s palico. V reprezentanci Slovenije bosta tokrat dva člana MRK Menola in sicer Sandro Valenti in Savo Bembič. Ena od tekem (7. oktobra) bo tudi v Izoli, osrednje prizorišče pa bo pred hotelom Marina. Na tokratnem 34-tem prvenstvu sodelujejo reprezentance iz 16 držav, otvoritev pa bo v nedeljo ob 17.uri na Bernardinu._
BALINANJE - IZOLANI KONČNO ČETRTI
Izolski balinarji, člani BK Jadran so po porazu v zadnjem kolu proti Anteni z rezultatom 15:9 zasedli končno 4. mesto na prvenstveni lestvici. Prvak so Jesenice z 41, Izolani pa so osvojili 29 točk.
vrtec MAVRI CA
DEJAVNOSTI, KI BODO ORGANIZIRANE
V ČASU PROJEKTA "MESEC ŠPORTA” l^S
5*5^
od 9""	1 2*"'
I KAOICIONALN1 POHOD OKOI I I20LF. i v«« otrok« vrtca MAVRICA
z' od 16-
loo
otlju d«J«vr*osti: SUZANA BOŽIC^.
ANJL r>d S 7 le L ritču vrte« SKOIJKA^ <><lja tl« javnost i: ATASA MU/LNJI(>
<Cz od 16°° -17““	'
TELOVADBA Z a otrok«
\v telovadnici vrtca LIVADE/ vodja d*sjavrvos»ti: TANIJA TAVČ/
N*


Zb x
od	^ '
TELOVADBA
? s,
odja cJ«ijuvno».ti: SONJA PONIŽ
/A od 16“» - 1 H“" N OHOD od vrtca ŠKOLJK/ do S.SIMONA igri:. i ulujkc in aJLui2.<«
/odja dejavnosti: ^OI-JF.TA MIKAT, '
M
».TRADICIONALNI POHOD PTROK VRTCA MAVRICA IZOLA
pertek, 2.10.1998 ob 9uri
NAMIZNI TENIS
l.SNTL-članice
Članice so proti ekipi Šampionke iz Vrtojbe izgubile z rezultatom 3:6. V tem dvoboju gredo vse pohvale odlični RAHOTINOVI, kije premagala vse Vrtojbanke in s tem dokazala, daje sposobna premagati v domači dvorani tudi najboljše slovenske članice. V tem dvoboju velja omeniti še tesen poraz LUDVIKOVE proti SIVČEVI 1:2.
2.SNTL-članice
Članice so zjutraj premagale favorizirano ekipo ŽNTK Ljubljane z najvišjim možnim izidom 6:0. Ta rezultat je nedvomno največje presenečenje v ligi, saj je ekipa iz ljubljane ena najresnejših kandidatk za napredovanje v l.SNTL.
Popoldan je ekipa nastopila proti ekipi Vesne iz Zaloga in nepričakovano izgubila z rezultatom 2:6. V obeh dvobojih so igrale TINA NEMARNIK, TEJA KODRIČ, in ROMINA UMER.
2.SNTL-člani
Člani so tudi to soboto prikazali odlično igro, posebej še IGOR CEK, ki v soboto ni izgubil nobene tekme.
Zjutraj so člani igrali proti favorizirani ekipi Ilirije iz Ljubljane in uspeli doseči rezultat 5:5, kar je za novince v ligi nedvomno velik dosežek. V tem dvoboju sta poleg Čeka po eno zmago prispevala še IZTOK JERMAN in KRISTIJAN LUDVIK. Popoldan so člani igrali proti Škofji Loki in prepričljivo zmagali z rezultatom 6:2.
FIZIOTERAPEVTSKE VAJE, RAZGIBAVANJE IN KREPITEV CELEGA TELESA
P7rR)/I\tn<?9 ponedeljek od 19.40 do 20.40 ure /m Er petek od 20.00 do 21.00 ure
AEROBIKA
fI<TP)/i\5]|? tore^ 'n ^etrtek ocl 20 00 do 21.00 uri
Vadbe potekajo na OŠ Vojke Šmuc (mala telovadnica) Lepo vabljene vse, ki bi rade nekaj naredile zase.
inštruktorji: Suzana, Mojca in Sabina	v.
L
SOLSKI ŠPORT NA POHODU
V	okviru MESECA REKREACIJE 98 prirejajo Odbor za šolska tekmovanja pri Ministrstvu za šolstvo in šport ter Center za šport Izola in Športni center Piran, športno prireditev, ki se bo odvijala v petek in soboto, 2. in 3. oktobra, v Izoli in Piranu.
Otvoritev bo v petek ob 15.uri na Tartinijevem trgu v Piranu, v Izoli pa se bodo zvrstila tekmovanja v košarki in odbojki za osnovne šole. V petek od 16.ure dalje se bodo pri telovadnici v Livadah osnovnošolci in osnovnošolke iz vse države pomerili v košarki - trojke, v Simonovem zalivu pa bo potekalo državno prvenstvo osnovnih šol v odbojki na pesku, kjer bo igrala tudi ekipa dečkov OŠ Vojka Šmuc.
V	Piranu pa se bodo v košarki in odbojki pomerili srednješolci, poleg tega pa še učenke in učenci na posebnem tekmnovanju v nogometu. Potekalo bo še tekmovanje v hitrostnem kotalkanju - rolanju. V petek bo 20.30 bo na stadionu v Piranu koncert, na katerem bo nastopil Pidži.
Zaključek srečanja bo v soboto ob 14.uri s podelitvijo priznanj udeležencem.
Vabljeni!
CENTER ZA KULTURO, ŠPORT IN PRIREDITVE IZOLA CENTRO PER LA CULTURA, LO ŠPORT E LE MANIFESTAZIONIISOLA
MESEC REKREACIJE
18.9 -18.10
TENIS
Igranje tenisa po znižani ceni je mogoče od 19. septembra do 10. oktobra 1998 na igriščih v Simonovem zalivu in v Marini. Cena za 1 uro igranja znaša 500 SIT.
Rezervacije igrišč - San Simon - telefon 463 - 731 Marina - telefon 648 - 325
DRAGONJA TOUR
V nedeljo, 4. oktobra 1998, odhod ob 7.00 uri zjutraj pred "Lipo". Pohod po dolini Dragonje (cca 3 ure hoje), Truške-Trsek-Dragonja-ogled obnovljenega mlina na Dragonji-Boršt-Truške. Prijave na Centru za kulturo, šport in prireditve Izola. Cena avtobusa Izola-T ruške-lzola je 500 SIT.
V mesecu rekreacije, ki poteka od 15.9. do 15.10., vam Fitness - studio Vitalis ponuja brezplačne programe:
1.	aerobna vodena vadba za ženske - ob ponedeljkih in četrtkih
2.	kardiofitness za moške	- ob torkih in petkih
3.	vadba za starejše	- ob sredah in sobotah
Omenjeni programi potekajo v dopoldanskem času, od desetih trideset do dvanajstih. Poleg tega vas dodatno vabimo na brezplačno fitness vadbo za vse, ob sredah, od 16. do 18.ure. Vse informacije na tel.: 648 - 042.
PLESALCI POZOR!
Plesni klub “TITTY DANCE" iz Izole vpisuje v mesecu SEPTEMBRU nove člane in sicerna telit. 066/ 647 - 020 (Mirna) ali osebno na plesnih vajah, ki pričnejo v ponedeljek 21.9.1998 na OŠ Vojke Šmuc (mala telovadnica)
li
OBČINSKI SVET V VOLILNEM VZDUŠJU
Torkova seja občinskega sveta (31.septembra) je potrdila, da so politične stranke in klubi svetnikov že vstopili v obdobje predvolilih manevrov, saj je predsedujoči imel veliko dela z razgretimi svetniki, ki so korenito posegli v dnevni red in v same razprave o posameznih točkah, ki so jih obravnavali. Seveda je to pripeljalo do tega, da je do dogovorjene večerne ure (20.00) ostalo neobdelanih še lep kup točk dnevnega reda, poleg tega pa je bil zbor že na robu sklepčnosti, tako da predsedujočemu ni ostalo nič drugega, kot da se je zahvalil za sodelovanje in napovedal nadaljevanje 37. seje čez teden dni.
Pri nadaljevanju 36. redne seje se je zapletlo pri dopolnitvi odloka o organiziranju javnega podjetja Komunala Izola. Sprejeli naj bi predlog po katerem naj bi JP Komunala opravljala dimnikarske storitve na področju občine Izola, vendar so se zaradi pomislekov o usposobljenosti podjetja za takšno dejavnost odločili, da sprejemanje odloka prenesejo na naslednjo sejo občinskega sveta.
Svetniki so imeli tudi nekaj pripomb na odkup zemljišča in stavbe Agrarije za potrebe gradnje Zdravstvenega doma in prodajo nadomestnega zemljišča Agrariji v industrijski coni. Opozarjali so na cenitev, ki mora biti opravljena tako, da občina ne bo oškodovana. Zapletlo se je tudi pri soglasju k pogodbi o vlaganju v visokošolski kompleks Korotan v Portorožu. Kot je znano je pogodbo podpisal župan Mario Gasparini, vendar Izola doslej ni izpolnjevala svojih obveznosti. Zdaj Visokošolskemu središču daje kot svoj delež prostore v stari italijanski osnovni šoli oziroma vrtcu ter zemljišče ob ulici Oktobrske revolucije v upanju, da bo Izola dobila vsaj enega od oddelkov visokošolskega središča.
Pri obravnavi dnevnega reda za 37. sejo OS so svetniki najprej zavrnili hitri postopek za odlok o določitvi pogojev za upravljanje namenske luke za turistične namene, vendar so kasneje, spremenjen odlok le sprejeli po hitrem postopku, vendar dvofazno, saj bi v nasprotjem luka ostala brez upravitelja oziroma bi moral upravljanje spet prevzeti Marinvest, ki pa za to ni več usposobljen.
Svetniki so brez večjih pripomb sprejeli le dopolnitev odloka o ustanovitvi javnega zavoda OŠ Dante Alighieri in sprejeli soglasje k statutu javnega zavoda Center za kulturo šport in prireditve Izola ter statutu javnega zavoda Zdravstveni dom Izola.
Vse druge točke pa bodo morale počakati na nadaljevanje seje, ki je predvideno za prihodnji teden..
MENOLA V ČRNI CORI
Kot smo že poročali so se člani MRK Menola iz Izole, kot člani državne reprezentance udeležili evropskega prvenstva v morskem ribolovu iz zasidranega čolna in z obale, ki je bilo sredi avgusta v Budvi.
Kot nam je povedal selektor reprezentance, Marino Kralj, so v Budvo odpotovali s trajektom iz Barija, saj niso dobili dovoljenja hrvaških oblasti za
prehod kopenske meje, tako kot hrvaška reprezentanca, ki je je v Črno goro morala po dolgi poti čez Italijo. Sprejem in organizacija prvenstva sta bila izvrstna, vsekakor na višji ravni kot nekatera zadnja prvenstva v Evropskih razvitih državah. Tekmovalce so sprejeli	najvišji
predstavniki oblasti, vključujoč ministre za ribištvo in turizem. Samo tekmovanje je bilo dobro organizirano, slovenska odprava, kije osvojila četrto mesto v ekipni konkurenci pa se lahko pohvali z najboljšim posamičnim dosežkom, saj je Savo Bembič skupno ulovil največ in tudi največjo ribo.
Marino Kralj je še povedal, da so s tekmovalci iz Jugoslavije navezali dobre
stike in bodo naši gostje ob prihodu na svetovno prvenstvo, ki bo še ta mesec v Portorožu in delno tudi v Izoli.
V spomin na prijetno tekmovanje v Budvi pa so dodali nekaj turističnih fotografij in dokaz, da nekateri morski ribiči še dandanes ne znajo igrati tako običajne primorske igre kot je briškola.
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
KS Staro mesto in KS Izola 2
Sveta krajevnih skupnosti Staro mesto in KS Izola II. sta začela volilna opravila v novih pogojih. Da ne bo pomote, gre le za prostorsko nove pogoje, saj imata obe krajevni skupnosti nov sedež na Kristanovem trgu, telefonska številka in skupni tajnik za obe krajevni skupnosti pa ostajata nespremenjena. Tajnik Je Danilo Markočič, telefon pa 646-320.
KS Korte
Miran Korenika iz Kort, eden izmed treh izolskih vinogradnikov, ki svoje pridelke (vino) tudi flaširajo, je pričel s trgatvijo 1. septembra in to s sivim pinotom, rumenim muškatom in malvazijo, te dni pa končuje trgatev refoška, zato v petek, kot se za te kraje spodobi, sledi likof.
KS Livade
Volilne aktivnosti bo svet KS nadaljeval na seji 5. oktobra, ko bo imenoval oziroma dopolnil volilno komisijo krajevne skupnosti. Sicer pa bodo tudi ocenili opravljeno delo in se dogovorili o nadaljnem sodelovanju (kandidiranju) sedanjih članov v svetu krajevne skupnosti, ki ga bodo seveda volili 22 novembra.
Prešernova cesta dobiva končni izgled. V Livadah so že posredovali dodatne pobude za ohranjanje cestne lepotice s tem, da bi dokončno odstranili določene »aktivnosti« v zapuščenem kamnolomu. Na področje prometa sodi tudi informacija, da se »belo« parkirišče med bloki obdeluje tudi na papirju, saj pripravljajo lokacijsko dokumentacijo.
KS Jagodje - Dobrava
Tudi v tej krajevni skupnosti potekajo priprave na volitve, poleg tega pa se pripravljajo na bolj »konkretne« akcije, kot je naprimer sanacija in asfaltiranje ceste proti tabornikom ter asfaltiranje ceste pod loretsko cerkvico z nadaljevanjem cestne povezave mimo Gustinčiča na Šared. Za ta projekt se še dogovarjajo z občino in z lastniki parcel ter zbori krajanov.
$E PC OPUCNg '
KAumRe
SKOČIM v RIBARNICO
k JesMAiiu -pR5K0
27* v JZOIOI
^ r

.Cr^ ">>
a WVV	,«*r
■M*
. v,
,/ -	. j— JSfe
PONUJAMO VAM SLOBOKO Zf\MRZNXHt KALAMARE PO IZJEMNO UGODNIH CENAH. NA IZBIRO IMAMO 11 ALI 22 KG PAKET KALAMAROV. ČC KUPITE CEL PAKET JE CENA 500,00 SIT ZA KG. IZK0RISTITC PRILOŽNOST!!!!!
ROŽ INI VRČI
(Copate nosi samo po mestu)
Gospo Rožo Bernardi sem srečala pred njeno hišo na Maliji . Po običajnem pogovoru o zdravju, letih in podobno, sem ji povedala, da imam njen vrč za mleko, ki ga je že večkrat rabila folklorna skupina. Rekla mi je, da vrč lahko obdržimo za "muzej" ali ga vrzimo proč. Povedala mi je, da je vrče podedovala od svoje matere, ki je nosila mleko v Izolo še pri 80.letih.
"Umrla je pred 13 leti, ko je bila stara 93 let. Imela je 13 otrok. Živih nas je še nekaj. Tako brat, ki je učitelj in sestra, ki je invalidka od rojstva. Moja življenjska zgodba pa je naslednja. Že pri 14 letih sem šla delat v tovarno . Bilo je v začetku tridesetih let. Oče mi je naredil košaro in dal srp v roke ter poslal žet travo, da bi jo lahko dal živini. Ko sem žela je prišla mimo moja prijateljica in rekla:"Roža homo dol v Jižlo, ker v fabrke nuc'jo delavke." Šle smo , skromno oblečene in bose, kot je bilo takrat na vasi. Ko smo hodile v tovarni po stopnicah navzgor, je ravno piskalo poldne in je mojster zaklepal pisarno. Obrnili sva se, da greva domov, pa naju je ogovoril:" Mulete, che fate qua cosi piče e scalze?" - "Pršle smo jiščet delo."- Mož nas je nato popisal in ob enih smo bile med delavkami v "šali fileti".
Za Izolanke smo bile, tako bose, pravo čudo. Ena izmed delavk mi je naslednji dan prinesla copate, ki jih je naredila ponoči. Zabičala mi je: "Pazi nanje, z njimi ne smeš domov! Te copate so samo za po mestu, ker bi se po slabi poti proti domu hitro strgale, saj so narejene iz spodnjega dela starih brgeš."
V tovarni sem delala 13 let. Po vojni so odpeljali stroje in sem šla služit v Trst. Potem sem se poročila k Š'tmarčanom na Malijo, kjer je tašča rodila 13 krat, a so skoro vsi otroci pomrli. Mojemu možu je oče zapustil posestvo, bratje pa so odšli od hiše. Kmetija je bila za tukajšnje razmere velika in smo ponavadi najeli delavce "na pol". Imeli smo konja, ki je služil namesto taksija, saj je z njim mož vozil bolne Malijčane k zdravniku. Potem je začel bolehati in ker sva imela dva otroka, sem začela mlekariti in to z vrči, ki mi jih je dala mati. " brgeše - hlače hlače - nogavice
Zapisala: Nada Morato, septembra 1998
GALE RIJ A ALGA
Kristanov trg
STANKA GOLOB
SLIKE IZ PESKA
Galerija je odprta od 9.00 - 12.00 in 17.00 do 19.00 ob sobotah od 9.00 - 13.00
C30
INSU1A
GALERIJA - GALLERIA Izola, Smrekarjeva 20
JANKO KASTELIC
NAPOVEDUJEMO
■ ’ “ ■ W T hr Vf k(T|V
Mednarodna konferenca '■	J) (
PETER PAVEL VERGERIJ ml.
POLEMIČNI MISLEC V EVROPI	c
16. STOLETJA
OB 500. LETNICI ROJSTVA
Koper, 1. 2. oktober 1998
Tomo Vran
LOCiOlA CAF FE	Razstava slik
na etveritev razstave in projekcije, ki se be zgodila
’ w <•» .Cktebra eb 2C.M Cfv prestarih Ml-Kleba
Kulturno društvo Korte in

Zveza kulturnih društev Izola vabita na
4. ex tempore Korte
ki bo potekal v zaselku Grbči pod Šaredom (kjer se snuje muzej kmetija - kovačija) v soboto 10. in v nedeljo 11. oktobra 98
-	vpis bo pred gostilno Lina na aredu, 10. oktobra med 10. in 11. uro
-	Slikarji bodo oddali sliko z letvicami v dvorani v Kortah, v nedeljo ob 14. uri
-	V žiriji bodo: Flavij Bonin, Nevenka Gregorčič in Koni Steinbacher.
-	Nagrade: vsem slikarjem v režiji članic kulturnega društva ob prispevku 60 000 sit občine Izola 2 kosili na kmetiji Gužič v Grbčih; odkup slike v višini 50 000 sit neto (Komunala Izola), vikend paket za 2 osebi v Salinieri Strunjan, vikend paket za 2 osebi na turistični kmetiji Kodarin - Medljan, reklamni paket Zavarovalnice Adriatric Koper, pršut (Tecom Šared).
Kulturno društvo Korte 23. september 98
TRENUTEK ZA HIT NA TV PRIMORKA
Velik del gostinske ponudbe na Goriškem obsega prav gotovo tista, ki jo v svojih lokalih oblikuje HIT. Mnoge posebnosti te ponudbe privabijo veliko gostov, tako domačih kot tujih.
Tudi zato, da bi Hitovo gostinsko ponudbo spoznali širše, TV Primorka pripravlja štirinajstdnevne oddaje z naslovom Hitov trenutek, v katerih predstavlja kulinarične posebnosti, ki jih je mogoče okušati. Občasne popestritve klasične ponudbe so v teh restavracijah, gostilnah in okrepčevalnicah že stalnica. Prav takšna ponudba pa je dober razlog tudi za televizijsko predstavitev.
Tako v Hotelu Sabotin v Solkanu prav v teh dneh pripravljajo gobje jedi, ob tej priložnosti pa so pripravili tudi razstavo gob. Prihodnji teden se bodo v Restavraciji Mark nad Šempetrom pri Gorici začeli dnevi mehiške kuhinje - in tako naprej.
V	oddajah Hitov trenutek boste lahko spoznali posebnosti različnih kuhinj, materiale, iz katerih nastane odlična hrana, hkrati pa tudi deželo, koder pripravljajo takšno hrano, spoznali boste ljudi in njihove običaje.
In ker so takšni trenutki v Hitovih lokalih vedno nadvse zanimivi, bodo zagotovo takšne tudi oddaje. Ogledate pa si jih lahko vsak drugi petek ob 20. uri in 40 minut. Naslednja bo na sporedu v petek, 9. oktobra. Naj ne pozabimo!
V	vsaki oddaji boste slišali nagradno vprašanje - če boste pravilno odgovorili, poslali odgovor na dopisnici ter imeli nekaj sreče - vas bodo povabili v enega Hitovih lokalov - zato, da bi se imeli lepo.
Glejte TV Primorka - to je tista televizija, ki ima v desnem zgornjem kotu znak VA.
ZNOVA O DROGI
Spet smo tu, smo pa še vedno tam.
Z zamudo vam voščim vse najboljše v poletju in točen sem, ko vam želim dobro letino v jeseni. Obljuba » da ne bomo redno obveščali bralce Mandrača, o vsem, kar počnemo«, pa kljub današnjemu pisanju še vedno velja. Z ovinkom začeti začetek je le uvod v današnje pisanje z Radia Capris, ki zajema pogovor s kliničnim psihologom, terapevtom s slikico na srednjih straneh primorskih Sobot, Aleksandrom Zadelom, ki je bil na sporedu našega radia v ponedeljek, po lO.uri. Besede, izgovorjene v eter, sem zapisal na papir. Če so z razlogom, presodite sami. Sicer pa lahko intervjuju ponovno prisluhnete v nedeljo, ob ll.ISh. Izvolite:
Easy: »Ko se pogovarjaš, imaš občutek, da si korak pred sogovornikom..«
Aleksander: »Moram biti korak pred. Človek, potreben pomoči, potrebuje čustveno neobremenjen terapevtski razgovor, pa ne v kontekstu ugotavljanja, kaj je bilo z njim v duševnem smislu narobe ali prav, temveč z njim morava pogledati, katero njegovo vedenje je neučinkovito in seveda kaj bi moral narediti, da bi bil učinkovitejši. Če bo kdo prisluhnil(prebral) samo temu poslednjemu stavku, bo videl v meni strojnika, ekonomista,...Nasprotno. Sam se primerjam s sestavljalcem križank. Meni mora vse klapat. Vodoravno in navpično. In to ljudje od mene pričakujejo.«
E.: »Želel bi tvoj komentar o številkah na temo »ilegalna droga«.
A.: »Ni potrebno brati statistike. Ozrimo se, pa nam bo vse jasno. Vedno imamo dve možnosti. Ni le mamilo tisto, kiga moramo izbrati »za stisko« ali »za žur«. Jaz, s človekom, kije poiskal dop za rešitev, iščem, ne zgolj vzroke, temveč mu želim pomagati poiskati - da v sebi najde razlog: »Zakaj bi bilo smiselno nehat.« Ne prosit, ne moralizirat, ne moledovat in ne le razumet. Samo tako bomo terapevti lahko uspešni...
E.: »Se ti ne zdi, da je jemanje drog zelo specifičen problem, izkušnja.«
A.: »Ne. Ko je človek v stiski, je njegov problem edini specifičen. Edini v kozmosu. Jaz imam tehniko, jaz imam znanje, jaz nimam znanje za »rešiti problem človeka, ki pride na pogovor«. Z mojim znanjem ga pomagam usposobiti, da sam reši svoj problem, da se nauči poslušati svoje impulze, jim slediti, tako da ne gredo na škodo drugih. Npr. če se hoče tata sprostit, naj se ne sprošča tako, da butne dete ali ženo ob steno. Ponavljam. Ne ponujam rešitve, temveč recept, kako lahko sam prideš do nje.«
E.: »V petek sem del dopoldanskega programa posvetil priročniku namenjenem staršem - »Moj otrok se drogira«. Po besedah sem se mimo etra oglasil poslušalki, ki me je presenetila z vprašanjem, ki ti ga postavljam: »Kako otroku povedati, da je tata narkoman? Kako mu povedati, zakaj je tata kdaj tako čuden..?«
A..: »Izjemno težko vprašnje, ki se ti lahko pojavi v terapevtski praksi..Ker po naravi nisem bluzer, bom odgovoril z besedami, ki bi jih položil v usta omenjeni mami. Mati točno ve, katera dejstva lahko otrok razume in kdaj. Kako in kdaj se lahko o spolnosti z njim pogovarja, o smrti, o denarju in ostalih pomembnih rečeh, (morda pri petih, šestih, sedmih letih)...torej se lahko na tak način pogovarja tudi o bolezni. »Veš tata je bolan, včasih mora
kdaj pa kdaj zdoma,..potrebuje tak način življenja,...« Mati nikakor ne sme razlagati« kaki so narkomani«, »kako bo tata končal...«, »kaj bi moral narediti za svojo družino in zase«;..to bi bilo moraliziranje in netenje razdora v odnosu otrok starš.«
E.: »Kje starši ponavadi najbolj grešimo?«
A.: »Ponavadi si ponavljamo, kako ne bomo delali podobnih napak kot naši starši, kako jim bomo dovoljevali malce več, kot so nam oni, ...otroku želimo biti prijatelji.... in prav slednje, je tista napaka na katero bi rad opozoril. Prijatelje si bodo otroci poiskali sami med vrstniki, sošolci, sosedi, kasneje med sodelavci. Starši so lahko samo starši z vso odgovornostjo, ki jo nosijo. Otrok za svoj občutek varnosti potrebuje nekoga, ki bo v določenem trenutku prevzel odgovornost za dejanja otroka. Za tista dejanja, kijih otrok ne more predvideti v prihodnost. In sicer, da ga ne pustimo samega po stopnicah, da se ne prenaje kremšnit,.. Ta napaka mi v tem trenutku pade na pamet ob tem zelo splošnem vprašanju. Morda bi veljalo še opozoriti na starševsko nedoslednost, katere posledica je manipulacija otroka. Pa ne manipuliramo mi z njim, temveč on z nami.«
E.: »Obstajala je pred časom v Kopru telefonska številka, na katero so lahko poklicali prav vsi s kakršnokoli težavo. Telefon za tiste, ki so želeli, da bi jih nekdo poslušal Klic v sili To je tvoje poglavje.
A.: » Ja, zaradi organizacijsko finančnih težav smo prekinili delovanje in ga sedaj s prvim oktobrom ponovno oživljamo. Sicer pa je to servis za ljudi, ki v trenutku stiske nimajo kam. Ne ponujamo instant receptov, ne ponujamo rešitev planeta,., ponujamo pa resen, terapevtsko dobro voden razgovor, tako da si ljudje v trenutku hude stiske razjasnijo meglo okrog sebe. 9781, brezplačno v četrtek, petek, soboto in nedeljo, od 19. do 23. Ure,
zvečer.«
E.: »Hvala za obisk in besede.«
A.: »Lep pozdrav tebi in poslušalcem Radia Capris.« »..in bralcem Mandrača,« dodajam jaz, easy za Capris. Jeseni mi prihaja S 5.
0.
orno
KAJ SO POSEBNI - NEVARNI ODPADKI?
Posebni - nevarni odpadki nastajajo tako v industriji, obrti ter kmetijski proizvodnji in predelavi kot tudi v gospodinjstvih. Ti odpadki vsebujejo večje koncentracije okolju nevarnih snovi in jih zato ni mogoče odlagati skupaj s komunalnimi oziroma gospodinjskimi odpadki.
S temi odpadki je zaradi njihove strupenosti in nevarnosti potrebno ravnati še posebej pazljivo, ker so težko razgradljivi in predstavljajo nevarnost za človeka in okolje še mnogo let zatem, ko jih zavržemo. Nevarnost predstavlja tako snov kot embalaža v kateri so shranjene. To so razna topila, lepila, laki, smole, barve, spreji, škropiva, gnojila in ostale nevarne kemikalije. Odstranjevanje teh odpadkov prepustimo strokovnjakom. Sami lahko s sežiganjem ali kakršnimkoli nestrokovnim uničevanjem naredite sebi in okolju še večjo škodo.
Zato posebne - nevarne odpadke zbiramo, odlagamo in uničujemo pod strokovnim nadzorom - ločeno od ostalih odpadkov.
Pooblaščena strokovna organizacija “Kemis" d.o.o., ki ob letošnji jesenski akciji prvič zbira in odvzema te posebne - nevarne odpadke od gospodinjstev tudi na obali s specialnim vozilom ter strokovnim osebjem, podaja sledeča
Program zbiranja posebnih odpadkov
KS IZOLA STARO MESTO
1.10.98	od 10.00 do 17.00 ure - VELIKI TRG - pri parku
KS IZOLA II
2.10.98	od 10.00 do 17.00 ure - OTROŠKO IGRIŠČE ■ Kraška ulica
KS LIVADE
3.10.98	od 8.00 do 12.00 ure - PARKIRIŠČE ■ konec Partizanske ulice
KS JAGODJE
3.10.98	od 12.00 do 17.00 ure - OTROŠKO IGRIŠČE - Ul. Prekomorskih brig.
ŠARED
19.10.98	od 10.00 do 17.00 ure - Parkirišče - Gostilna LINA
KS KORTE
20.10.98	od 10.00 do 17.00 ure ■ PRI ZADRUŽNEM DOMU
V ekološko osveščenih deželah je sistem zbiranja, odlaganja in predelave takih odpadkov že utečena praksa. Da bi Slovenija na tem področju nadoknadila zamujeno, bo potrebno veliko skupnih naporov in ekološkega osveščanja, tako odraslih kot tudi otrok od vrtca dalje. Začetni koraki so s to akcijo že narejeni, zato upravičeno pričakujemo, da bomo s skupnimi napori našli zanesljivo pot do skupnega cilja
NAVODILA ZA RAVNANJE Z NJIMI:
*	Odpadke zbirajte ločeno po posameznih skupinah že doma.
' Odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta.
*	Tekoči odpadki naj bodo zaprti.
*	Odpadke ne združujte v večjo embalažo (tudi ne odpadkov iz iste skupine), ker lahko pride med njimi do kemične reakcije.
*	Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka.
ms/mi ¥ ČTS,T-BM HJj
ZDRAVEM DKOEJU
direktor Alojz ZORKO
}P "Komunala" Izola
ZA UČENE, BISTRE, SPRETNE, IZNAJDLJIVE IN FURBASTE
ŽE VGRAJENE NE VELJAJO
Na spodnji fotografiji je prizor, kije nastal nekaj trenutkov po intervenciji policaja na občinskem skuterju, ki je ustavil Kenka na njegovem mopedu. Po intervenciji se je na Samotu zgodila majhna sprememba. Uganite katera.
DESET POdVALNIH RESNIC
(1)	Delo je napor.
(2)	Rodili smo se utrujeni in živimo zato, da počivamo.
(3)	Počivaj podnevi, da boš lahko ponoči spal.
(4)	Ljubi svojo posteljo bolj, kakor samega sebe.
(5)	Če vidiš koga, ki počiva, mu pomagaj.
(6)	Od prevelikega počivajna ni še nihče umrl.
(7)	Ne delaj danes, kar lahko preložiš na jutri.
(8)	Nikoli ne delaj tistega, kar delajo drugi.
(9)	Delaj kolikor zmoreš in to prepusti drugim.
(10)	Če te prime, da bi delal, sedi in počakaj, da te mine.
IN ENA DODATNA:
Pri jedi se drži naprej, pri pijači nazaj, pri delu pa na stran, da bo za druge kaj prostora!
Vse je O.K.!
Vsi so zaposleni, pa nihče nič ne dela; nihče nič ne dela, a vse je narejeno; vse je narejeno, a ničesar se ne dobi; ničesar se ne dobi, a vsi vse imajo; vsi vse imajo, a vsi so nezadovoljni; vsi so nezadovoljni, a vsi so za; vsi so za, pa nihče ne ve, za kaj.
(beograjska)
SKRIVALNICA
Na fotografiji je Boris Čuk, trener izolskih rokometašic z Davidelo Tičič, ki začasno prekinja športno kariero. V ozadju so tudi trije člani nove zasedbe skupine Halo.
Na fotografiji je še nekdo, pa ga ni videti. Najdite ga.
NEKAJ IZOLSKIH TRGOVIN
Navpično:
1.	Nana
2.	Trgovina z galebom
4.	Žival ki ni bosa
5.	Trgovina za golom 7. Ni Pausini
| 8. Nisojudje
9. Ni prav velika
12.	Ljubimec Sneguljčice
13.	Skoraj NINA
VODORAVNO:
3. Skoraj loterija 5. Bistra hči planin
6. Trgovina s prve strani
10.	Slovenski igralec (Ivo)
11.	Raztrgana trgovina
14.	Pokrajculja
15.	Zaščitena le v naravi
16.	Mož, ki živi na placu
17.	Po njej so poimenovali opero
ZAGULJENA, PREDVOLILNA DOMAČA KRIŽANKA
VODORAVNO: 2. Vsi se je bojimo, 3. Ni v sorodstvu z Mehom, 7. Dežela brez izdajalcev, 10. Glavno mesto Slovenije, 12. Ime brez priimka (leto po srbsko), 14. Kraj kamor večina Izolanov ne hodi, 15. Poroka z garancijo, 16. Invalidom vstop onemogočen, 17. Edini dan v letu, ko smo vsi pomembni, 19. Edo in Branko, 21. Kraj kjer je iz ribe nastal človek, 22. Monika Lewinsky Primoža Peterke NAVPIČNO: 1. Kraj kjer Izolani izgubijo živce, 3. Edini kralj v Menoli, 4. Ni Oznanilo, 5. Franko pred novim letom, 6. Ne more se otresti Juga, 8. Edino uspešno podjetje v Izoli, 9. Najbolj skregani ljudje v Izoli, 11. Mežnarjev soimenjak, 13. Opravilo pred nazdravljanjem, 15. Kandidat Alojz (ni Pečan), 18. Na koncu tržaške je..., 20. V partizanih soji rekli "težka".
Rešitve lahko pošljete na naš naslov ali jih odložite v nabiralnik. Se bo že našla kakšna praktična nagrada. Čas je do torka, 29. septembra tega leta.
UGANKA
GOLJUFIVI AVTOMAT
V čakalnici na letališču stoji 10 avtomatov za čokoladice, ki delujejo na žetone. Vsi avtomati dajejo identične čokolade, težke 100 g, eden izmed njih pa goljufa in daje za 1 gram lažje, ki so \izualno identične kot vse ostale.
Vi imate slučajno pri sebi digitalno tehtnico, ki je natančna na 1 gram. Z enim tehtanjem morate ugotoviti, kateri avtomat vas poskuša prevarati in ga izločiti iz uporabe. Vaše zaloge žetonov so velike.
KRIMINALIJE
Nekje okoli Belvederja očitno živi Ccfizclj ali njegov sorodnik, ki pobere vse kar mu pride pod prste. Vdira v vikende in prikolice, v hotelske sobe, v avtomobile, krade z miz in iz predalov, le žepov se še ni lotil. Dečki so ga nekajkrat že prijeli a se je vedno pokazalo, da je kloniran, saj se pojavljajo novi in novi. Tudi ta teden ni šlo brez njih.
NE MARA ROKOMETA
Neznani storilec, ki očitno nima nobenega spoštovanja do športnic je na Belvederju vdrl v dve depandansi v katerih so bile rokometašice italijanske ekipe, ki je bila na pripravah v Izoli. Še sreča, da ga niso dobile v roke rokometašice ampak dečki, ki so ga prav kmalu izsledili in pridržali, napisali pa so tudi kazensko prijavo na sodišče. DELAL BO COCKTAILE Neznanec je iz priročnega skladišča na Belvederju odnesel več steklenic različnih alkoholnih pijač in nekaj steklenic sokov iz česar sklepamo, da bo delal cocktaile. Isti ali drugi neznani storilec pa je vlomil v vikend hišico v Dobravi nad Izolo in si tam nekaj malega pogrel za dober tek. TELEFONIRAL BO TUDI Spet na Belvederju je neznanec v nočnem klubu The Club izkoristil nepazljivost obiskovalca in s točilnega pulta sunil prenosni telefon GSM znamke Philips.
DVE ŠOLSKI
Pred telovadnico v osnovni šoli Livade je neznanec odpeljal nezaklenjeno kolo z motorjem (po domače avtomatic) črne barve in se odpeljal z njim.
Iz sobe v Srednji gostinski in turistični šoli pa je nek drugi neznanec ukradel 5.000 tolarjev in srebrn prstan.
OČE - SIN, ŽENA - MOŽ
V	Jagodju sta se dobro sprla oče in sin, tako da so morali poklicati policaji. Ti so generacijsko družinski spor nekako pomirili.
Prav tako v Jagodju pa je prišlo do prepira med možem in ženo. Žaljivke so letele naokoli, daje bilo kaj, nato je žena pobegnila, dečki pa so soprogu napisali predlog za sodnika za prekrške. PARCELNI PREPIR V POLJU
V	Polju se je začel hud prepir, ko je na neko parcelo prišel možakar in se začel prepirati z lastnikom parcele. Ker besede niso bile dovolj se je lastnika še fizično lotil. In ker niti to ni bilo dovolj je končal pri dečkih, ki so poskrbeli, da se je ohladil (natančneje - streznil).
ČELNO TRČENJE V LIVADAH
V	ulici IX. korpusa, ki je zaprta za ves promet je prišlo do hude prometne nesreče, ko sta čelno trčila voznik kolesa z motorjem in kolesar. Kolesar je bil v nesreči hudo poškodovan.
VOZIL JE POD CESTO Na odseku ceste med Izolo in Belvederjem je zaradi prevelike hitrosti voznik osebnega avtomobila vozil tako slabo, da je končal deset metrov pod cesto. Škoda je precejšnja, nekaj pa bo dodal še sodnik za prekrške.
1	Ml prodajni center MAVRICA Sončno nabrežje 2-12 IZOLA	
/JJU	//tj	IJ za gotovinsko plačilo	
		POSTELJNINA
		PREŠITE ODEJE
		VOLNENE ODEJE
		BRISAČE
		PRTI
		BLAZINE W od 14.9. do 4.10.98
Dobro organizirana skupina za tihotapljenje ljudi na Zahod je imela organizacijski sedež v Izoli, natančneje na Belvederju, kjer so načrtovali prevoze, v glavnem deklet iz vzhodnoevropskih držav, v obljubljeno deželo na drugi strani meje s Slovenijo. Med obtoženimi sta tudi dva Izolana.
Policisti z obeh strani meje so razbili dobro organizirano skupino, kije več let tihotapila prebežnike na Zahod Trst - Policisti z obeh strani slovensko-italijanske meje, ki se ukvarjajo z ilegalnim prehajanjem državljanov tretjih držav čez mejo, so doslej odkrivali v glavnem individualne organizatorje in spremljevalce prebežnikov.
Zdaj pa so po skoraj dveh letih dela tržaški policisti v sodelovanju s koprskimi razbili dobro organizirano skupino 12 ljudi, pretežno slovenskih državljanov, ki je prepeljala čez mejo v Italijo več kakor 1000 oseb iz vzhodnoevropskih držav. Tržaška policija je izdala zaporne naloge za devet ljudi, ki jih dolži združevanja v hudodelne namene, za tri od njih je zahtevala od Slovenije izročitev. Dva sta hrvaška državljana, eden od njiju je Josip Arnuš, upravnik koprskega bara Black Jack. V Trstu pa so že aretirali slovenska državljana Marjana Tomičiča in Albina Mejaka. Fikreta Durakoviča, ki je prav tako slovenski državljan, so prijeli v Padovi. Na prostosti sta še slovenska državljana Radomir Stanič in Mirko Maček. Prav tako policisti še niso uspeli aretirati »Josefa« glavnega
organizatorja prebegov, katerega imena pa na sobotni .tiskovni konferenci v Trstu policija ni izdala. V preiskavi sta tudi Zdenko Erzetič in Josip Žalec, vendar za nju policija še ni izdala zapornih nalogov.
Na tiskovni konfererici v Trstu so povedali, da gre verjetno za več dobro organiziranih skupin, ki služijo mastne denarje z organizacijo ilegalnih prehodov prek meja. Skupina, ki so jo razbili, je delovala predvsem v obmorskem zaledju Trsta. Čezmejne prehode je organizirala po zeleni meji v bližini prehodov v Miljah, Škofijah in Plavij. Razpolagala je z vrsto prevoznih sredstev in sodobnimi zvezami. Organizacijski center skupine je bil v Izoli. Pristojnosti in naloge v njej pa so bile natanko določene. Glavna pomočnika »Josefa« naj bi bila Josip Arnuš in Josip Žalec. Nekateri člani skupine so odhajali po prebežnike v vzhodnoevropske države, od koder so jih prepeljali v Izolo, drugi so poskrbeli za prevoz do meje, onstran meje pa sojih čakali tretji člani skupine.
Policija je zaplenila organizatorjem vrsto telefonskih aparatov, številk, naslovov, fotografij in zemljevidov. Oskrbela se je tudi z izjavami prebežnikov. In še to: za vsak ilegalni prehod je bilo treba plačati od 200 do 2000 mark, pač glede na oddaljenost zainteresiranega od meje.
Lojze Kante (Delo)
POTUJOČI @iai)§6Bgsm (HraffiD® ■
ŠKRAT
turistična
agencija
od 23.000/osebo do 29.000/osebo NZ od 31.000/osebo do 39.000/osebo Pol. v vseh terminih RAZEN NOVEGA LETA
tel./fax: 066 646 - 747 / delovni čas:PON-PET 9-12 in 18-20 / SOB 10-12
deževno max. 29 min. 10
nevihte max. 19 min. 10
Nedelja
deževno max. 18 min. 11