ENAKOPRAVNOST EQUALITY _OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interes« slovenskih delavcev v Ameriki ^J^^XVIL-LETOXVIL CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) AUGUST 30, 1934. ŠTEVILKA (NUMBER) 205 The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium GOV. WHITE ODKLONIL VLADNO POMODZA BEDNE Vlad0 'prokleto malo briga,' j j* Ohio neče bombaža, iz' katerega bi brezposelni' Opravili posteljne blaži-i ne> je izjavil administra- i tor Hopkins. | Konfukt med privatnimi biz- j lo^lmi Peresi in vladnim de-1 Bo J* °la^anJe bede med brez-ieTimmi delavskimi družinami »0WU V državi Ohio tragič-vrstn ° situacij°- ki nudi iz-in 0(?,snov za satiro o čudnem ^lovanf T Pr°ti-socijalnem ma kapitalističnega siste- ^iem dokazuJ'e> da kapi- 1 DVf?0Zna samo eno načelo 1 že l 2a vsako ceno — in da daj k°grožan "sveti" profit, te- • pa maVragu 2 vsem drugim — ' kapital31'1 da ljudJ'e- katere J'e 5 ?ladu ar Sam upropastU, od \ Kot mraZa konec Jemljejo. 1 Ha rok!2"3110' ima zvezna vlada 1 ^baž na miliJ°ne svežnjev od katerega je pokupila korZnih farmerJev- da trSu ter I"110 blaga na 3'avnem ga ,,-vako farmerjem poma-loČe> d'1SJlh een- Ker pa vlada V skladi- u ta bombaž gnil v blastim ' ga je ponudila o-^e nai PK°Sameznih držav, ka-Seini j bl skrbele, da brezpo-Porabj,- S° na relifu- bombaž larediio' 0ziroma da iz njega kor " posteljne blazine. Koli- na ^zav Znano' ni še nobe_ la ^ ra te ponudbe odkloni- Vefner o en države 0hio- Go-•"elifjjj ^orge White je zvezni da b0mba ministl'aciji sporočil, kaiti nu-niti zastonJ ne ma" n'ea in Uhijska trgovska zbor- V k gi Interesi so proti nUdbj VidiJ° v vladni po-?ovino Varnost za privatno tr- ' Ko Strator £ ZVezni relifni admini-?01' kal?arry L" Hopkins zvenite pega mnenja je gov. neCesD:e.0dgov°ril, da če Ohio ^VoiSfdarila od vlade> ga kj ;to malo briga", kajti en0st Je d°l°čen za Ohio, se f (JfžavaVn° razdeliI med dru-°pozoril je obenem, Nstev ri Vlada nima dovolj ]etij kUB bi od privatnih pod-* 0Vala Posteljne blazine do?elne' ki so brez sred-Vey- lni 80 tovarnarji "mo-^enii^CIvidno tega mnenja, i , m niogoče delati do-n.f bolje, da revni ljudje , \ * golih tleh. ^el°vana §0verner White ve o u tako JU P°steljnih blazin, >kins f°testira" je dejal . Sarkastično. "Če se ne N kandS°V" White Pred krat" . lral za zveznega se- k za t!)1 ZaS°tavljal volilce, NeW Deal." ŽIVAI i—- S0 GA IZDALE Sn^h RK' 29" avg" - J- Naia^ m je Vdrl v neko r'' to5° "domačih prijate-Ptiot PSi' °pice- PaPige in 5 So ' 80 dvignili tak vrišč, .^jegac,a P°zorišče pritekli staje t"' 2 en blok oddaljene er tatu aretirali. I* Ha. Na °bisku %k Jvicka, Pa. je prišla na št'^ rt ^ary Prasnikar- s i Ujetij Vema sinovama. Na- T Pri Prijateljih, Mr. l%j0 *rt- 720 E. 92 St. ter •Xsii| aj teden dni. Do- B Hrvatska kolonija v Cleve-landu bo v pondeljek 3. septem-, bra obhajala 40-letni jubilej I Hrvatske Bratske Zajednice, f j največje hrvatske in obenem ju-1! goslovanske podporne organizacije v Ameriki, z impozantno . j proslavo, ki se bo vršila v avdi-i toriju Slovenskega Narodnega J Doma na St. Clair Ave. Pri ma-., nifestaciji sodelujejo vsa lokal-. I na društva Zajednice, govorili . bodo predstavniki glavnega odbora, posebna privlačnost pa bo obisk in nastop dece, ki se . nahaja v Otroškem Domu, katerega vzdržuje Zajednica za sirote svojih umrlih članov v Des Plaines, HI. Obširen program proslave se bo vršil po sledečem redu: Ob 11:30 dopoledne bo sprejem dece iz Des Plainesa in drugih gostov na kolodvoru, nakar se bo vršila parada do Hrvatskega Doma. Ob 2:30 popoldne bo otvoritev proslave v S. N. Domu, katero izvrši Mr. Janko Kovač, predsednik odbora lokalnih društev. Potem bodo govorih : zastopniki društev in mladinskih odsekov, predstavniki clevelandskih pijonirjev, Mr. George Kutuzovich, upravitelj Otroškega Doma, državni poslanec in podpredsednik HBZ Mr. William M. Boyd (Boič), glavni porotnik HBZ Mr. Frank Sneler in glavni predsednik HBZ Mr. John D. Butkovich. Po petminutnem odmoru se bo nadaljevalo z drugim delom vzporeda, ki ga bodo proizvajali dečki in deklice Otroškega Doma. Mladina bo nudila bogat in obširen koncertni program, se-stoječ iz 10 točk. štiri komade bo zaigrala otroška godba, pela bosta dekliški in deški zbor, in malčki-sirote bodo nastopili tudi posamezno v godbenih, pevskih in plesnih točkah. To bo brez dvoma nekaj izredno mič-nega in privlačnega. Otroški Dom HBZ je edini zavod te vrste med Jugoslovani v Ameriki in Mr. Katuzovich, ki ga vodi, velja za izvrstnega pedagoga. Uspehi, ki jih dosega z osirotelo mladino vzbujejo pozornost in zanimanje tudi v splošnem a-meriškem svetu. Po zaključku slavnostnega programa bo v spodnji dvorani skupna večerja za goste in občinstvo, potem pa bo ples v o-beh dvoranah, v zgornji bo igral orkester Jackie Zorca, spodaj pa tamburaški zbor "Hrvatski Sinovi". K HMZ spada več tisoč Slovencev in gotovo se njene lepe proslave, ki se bo vršila v naši metropoli, udeleži tudi veliko naših rojakov. Višje mezde Delavci na pristaniških ladjah v Clevelandu in drugod ob Velikih jezerih so si priborili 10-odstotno mezdno zvišanje, katerega bodo kompanije plačale v decembru kot "bonus." Delovne ure pa ostanejo nespremenjene. Možje so bili skozi več mesecev na stavki, končno pa je unija zahteve izročila arbi-traciji. Na obisku Iz Imperial, Pa., sta prišli na obisk v Cleveland Miss Mary in Miss Josephine Yamnik. Tu o-staneta preko Delavskega praznika ter se v nedeljo vdeležita piknika društva "Beacons" na Zornovi farmi, v ponedeljek pa zborovanja JSZ v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. —■ ----- - ZANIKUJE, DA VLADA J LEZE V DOLG 1 WASHINGTON, 28. avg. — . Zakladniški tajnik Morgethau > je danes odločno pobijal trditve, . da New Deal obremenjuje deže-i lo z dolgovi, katerih ne bo mo-. goče nikoli plačati. Res je sicer . je dejal, da je vladni dolg pod i sedanjo administracijo narastel . za 6 milijard dolarjev, ampak v istem času je zvezna zaklad-. niča dobila v posest imovino, ki . bo prej ah slej pokrila vse nove dolgove. AVSTRIJA NAPERI OBTOŽBO PROTI HITLERJU Ženeva, 28. avg. — Kot se je danes zvedelo, bo avstrijska vlada predložila Ligi narodov obtožbo, v kateri se bo odgovornost za umor Dollfussa položilo direktno na rame nacijske vlade. Predložilo se bo dokaze, da je bil umor dirigiran iz Nemčije in da je bilo Hitlerju o tem dobro znano. AL CAPONE PROSI ZA SVOBODO. WASHINGTON, 29. avg. — Nekdanji čikaški nižinski glavar Alphonse Capone je včeraj vložil na zveznem najvišjem sodišču apel, da ovrže odločitve nižjih instanc, ki so odločile, da je bil pravilno sojen. Capo-ne se sedaj nahaja v zvezni jet-nišnici na "Hudičevem otoku" blizu californijske obale. Obsojen je bil na 11 let zapora ter j $50,000 ker ni plačal davka od ] svojih dohodkov. ' < V AVSTRIJI ŠE VEDNO NI : MIRU ( DUNAJ, 28. avg. Danes po- 1 poldne je policija vprizorila na- ' pad na vojašnico v FloririSorfu, ] kjer so bile nastanjene čete 1 Heimvvehra. Aretiranih in raz- : oroženih je bilo 20 vojakov. Napad se smatra za začetek nove 1 kampanje, da se Heimwehrov- 1 ske čete očisti nacijskega vpli- ; va. Glavar Heimwehra je princ Starhemberg, ki je bil nekoč v 1 opoziciji proti vladi, sedaj pa je 1 podkancelar. 1 - \ ] PICKFORD IN FAIRBANKS i SE BAJE POBOTATA HOLLYWOOD, 29. avg. — | Tu se govori, da se bosta Mary Pikford in Douglas Fairbanks, oba filmska igralca, ki že par 1 let živita ločeno, zopet pobota- ' la. Fairbanks se je pred krat- ] kim vrnil iz Anglije, kjer je bi- ! val dalj časa ter je menda imel afero z neko angleško lepotico, i Miss Pickford je baje prišla do zaključka, da je mož po naturi pustolovec in da bo najboljše, če ima z njim malo potrpljenja. Zrakoplovske tekme Jutri se v Clevelandu začnejo velike narodne zrakoplovske tekme, pri katerih bodo sodelovali številni najznamenitejši ameriški in inozemski avijatiki. j Tekme, ki se bodo vršile na mu-nicipalnem zrakoplovskem polju, se bodo zaključile v pondeljek, na Labor day. 10 milijonov še manjka Do včeraj je bilo v Cuyahoga okraju plačanih $11,500,000 zemljiških davkov, kar pomeni, da do kvote manjka še 10 milijonov in pol. Davčni, rok poteče 1. sept. rjPri upravi NRA divja huda notranja vojna i Gen. Johnson v ostrem sporu ; s svojimi pobočniki. Dva sta mu vrgla v obraz resig-naciji. Reorganizacija N. R. A. je sporno jabolko. - i ■I WASHINGTON, 29. avg. —j j V krogu uradne družine NRA je; : izbruhnila prava civilna vojska, posledica katere je, da sta dva i - važna pobočnika administrator-' * ja Johnsona slednjemu enostav-! 1 no vrgla v obraz resignaciji, ka- j l terih pa ta za enkrat še ni spre-! : jel. V vladnih krogih bolj in • bolj dozoreva prepričanje, da, i je gen. Johnson svojo vlogo i doigral in da bi bilo najboljše, če bi se umaknil. Bil je morda , koristen v prvem stadiju NRA, . ko so bombastične obljube slu- ■ f žile za ustvaritev prave "psiho- J logi je" med ljudstvom, pravijo opazovalci, ampak zdaj, ko so! pravilniki sestavljeni in se ima; začeti stvarno in suhoparno de- j lo pri izvajanju pravilnikov, člo-vek tako eksplozivnega tempe- i ramen ta povzroča vladi in NRA ' več škode kot pa koristi. Splo -, šna sodba v Washingtonu je, da j je predsednik Roosevelt edini, ki še ščiti Johnsona. Gre s{ radi načina, kako naj se NRA reorganizira. Zadnja seja odbora, ki ima določati smernice NRA, je bila zelo burna in Johnson je legalnemu svetovalcu za NRA, Donaldu Rich-bergu vrgel v obra?, očitek "nelojalnosti". Takoj nato sta Johnsonu predložila resignacijo pomožni legalni svetovalec Blackwell Smith in načelnik divizije za raziskovanje in planiranje, Leon Henderson. Rich-berg in delavska tajnica Perkins podpirata načrt reorganizacije, glasom katerega bi Johnson prenehal biti "diktator" pri NRA in ko je Richberg pred dnevi ta načrt predložil Roose-veltu, je Johnson kar podivjal od jeze. Kot se je zvedelo, je Richberg vsled tega ponudil resignacijo, katere pa Johnson ni sprejel. Važna figura v notranji vojski pri NRA po mnenju opazovalcev je Miss Frances Robinson, osebna tajnica gen. Johnsona, ki je generalu menda svetovala, da "dramatično" položi resignacijo, nakar bi vsa dežela, predvsem pa industrija, viharno zahtevala, da se mora vrniti ter "rešiti" NRA in deželo". Če je to res in kaj bi se zgodilo v takšnem slučaju, seveda nihče ne ve. Predsednik Roosevelt se je že mnogo trudil, da ublaži notranja nasprotstva v uradni družini NRA, in trdi se, da se v splošnem strinja z Richbergom in tajnico Perkins. Johnsonu je že ponovno svetoval, da naj si vzame daljše počitnice in ga je celo poskusil prisiliti k temu. Glavar NRA se zdaj nahaja v nekem letovišču v Delaware in se ima posvetovati s predsednikom glede bodočnosti NRA v teku dveh tednov. __ * Bonus Jewell Tea Co. naznanja, da bo plačala vsem svojim uslužbencem za 28 tednov tekočega leta "bonus", ki bo znašal 5 procentov- od že izplačanih mezd. Skupaj bo to zneslo $75,-000. Konvencija poštarjev V dneh 1., 2. in 3. septembra se bo v Clevelandu vršila konvencija zveze poštnih raznašal-! cev v Ohio. Obiskal jo bo tudi generalni poštni mojster Farley. j!UPANJE ZA PREPREČE-! NJE TEKSTILNE STAVKE IZGINJA ! WASHINGTON, 29. Vladna i j prizadevanja, da prepreči generalno stavko 600,000 tekstilnih J delavcev širom dežele, je danes 1 naletelo na nove zavire, ko so j zastopniki unije naznanili, da ' se jutri ne bodo udeležili konfe-1 renče s podjetniki, ako bodo isti | prišli nanjo kot predstavniki j tekstilne oblasti pod NRA. O-. , sobje NRA tekstilne oblasti in ! podjetniške zveze je namreč e-' i no in isto. Francis Gorman, predsednik j odbora za generalno stavko, je izjavil: i "Mi se ne bomo pogajali z delodajalci, kadar slednji nastopajo v vlogi oblasti NRA. Naš boj ni proti NRA ali vladi, tem- i več proti industriji." Generalna stavka v tekstilni c industriji je odrejena za 1. sep- J tembra. i --1 1 9-L E T E N MLADENIČ « OBSOJEN NA SMRT 1 ,| CINCINNATI, O., 29. avgu- c j sta. — Porota, sestoječa iz šes- " j tih moških in šestih žensk, je 1 i danes odločila,da mora 19-letni 2 i Rudy Ashbrook, ki je bil vdele-žen v morilskem napadu na nekega avtoizvoščka, umreti v e- 1 lektričnem stolu. Rop mu je pri- z nesel le 50 centov. Fant je pred sodnijo priznal, da je bil vdele- t žen v ropu, toda je trdil, da je ; usodni strel oddal njegov 21-letni tovariš William Tibbs, ki še čaka obravnave. Obsojeni mladenič je to pot : prvič prišel v navskrižje z za- ( konom. Zanj je izpričevala njegova mati, ki je rekla, da je sin deška leta preživel v sirotnišni-cah in boarding hišah, ker je bila ona vdova. __ 1 KEL1FNI ADMINISTRATOR ^ HOPKINS ZA SINCLAIRJA. ' i WASHINGTON, 29. avg. — t Zvezni relifni administrator ; Harry L. Hopkins je danes iz- g razil stališče takozvanih "levi- j, čarjev" v Rooseveltovi admini- j straciji, ko je izrazil veliko za- r dovoljstvo nad nominacijo Up- x tona Sinclairja v Californiji ter izrazil upanje, da bo v novem- r bru izvoljen governerjem. £ - r S PENIJI STA PLAČALA , ŠTORKLJO. c KANSAS CITY, 29. avg. — 1 Leo M. Hill in njegova nevesta 1 sta pred petimi leti začela hra- ( niti penije. "Kadar jih bova i- 6 mela dovolj, je rekel mož, "se 1 bo lahko štorklja oglasila pri I nas." Danes je Hill nesel vrečo 5 s 4000 peniji, ki je tehtala 28 1 funtov v urad dr. Casebolta. Mrs. Hill in hčerka se dobro po- 1 čutita. 1 _____s V bolnici 1 Mrs. Frances Mervar, soproga znanega farmerja na Richmond Heights, vogal White in j Richmond Rd., je bila včeraj s j Svetkovo ambulanco odpeljana v Glenville bolnico, kjer se bo morala podvreči operaciji. Ni zapreka ' < Hišni posestniki, ki se zaveže- : jo zaostale davke plačati v o- , brokih, vsled tega vseeno lahko ( dobijo vladna posojila za izvr- , šitev popravil. Tako je včeraj ( izjavil okrajni blagajnik Boyle. Stare hiše V teku štirih tednov se bo začelo podirati stare hiše v o-krožju Cedar in Central ulic, kjer se bo z vladno pomočjo i zgradilo moderna poBlopja za . delavska stanovanja. HYDE PARK, N. Y„ 29. av-| gusta. — Socijalistični pisatelj' Upton Sinclair, ki je v torek zmagal v primarnih volitvah v Californiji ter dobil governer-, sko kandidaturo demokratske stranke, je prosil za razgovor s: predsednikom Rooseveltom, ki 'se mudi na svojem tukajšnjem dqmu, in predsednik je prošnji, ugodil, toda s pripombo, da se bo razgovor sukal le okrog "poslovnih zadev", ne pa okrog po-j litike. Tako je naznanil nocoj pred-1 sednikov tajnik Mclntyre, ki je rekel, da se predsednik ne želi: zaplesti v politično kampanjo v j Californiji. Roosevelt se bo s Sinclairjem razgovarjal na isti podlagi kot z drugimi posetniki, pravi tozadevno naznanilo. Mclntyre je še ] posebno naglasil, da se predsed- i nik ne želi vmešavati v politične' kampanje v posameznih drža- i vah. Rekel je, da se je predsed-; 1 nik odločil za to taktiko in da i 1 se je bo držal glede vseh kan- s didatov, brez ozira na stranko. 1 Republikanci se veselijo Sin- ( clairjeve zmage. i I SAN FRANCISCO, 29. avg.: i — Zmaga Uptona Sinclairja je; 2 postavila demokratsko administracijo v Washingtonu v t žavno pozicijo, vendar je poštni mojster James Farley, ki po-1 < tom delitve zveznih služb faktic - 1 no kontrolira demokratsko ma-šino, danes izjavil, da bo strankina organizacija podpirala kandidata, ki so ga izbrali dt-mokratje v Californiji ter sporočila Sinclair ju svoje čestitke. Če pa bodo stari voditelji demokratske stranke v Calif orni j storili isto, je odprto vpraša- . nje. Danes se je čulo mnog t prerokb, da bodo "regularni" demokratje v novembru raje vc -lili za konservativnega republikanca Merriama kot pa za Sinclairja. Republikanci v državi se Sinclairjeve zmage v primarnih volitvah veselijo, ker s j prepričani da je s tem nji'i zmaga v novembru zagotovljena. Upton Sinclair je imel nocoj v Los Angelesu radio govor, v katerem je izjavil, da njegova zmaga v primarnih volitvah predstavlja "rojstvo noveg.v sistema". Začrtal je na kratk > današnje tendence v svetovni politiki, rast diktatur v Evrop ter prerokoval, da kapitalizem. > kot svetovno institucijo čak\ neizogibna in skorajšnja pro-' past. Sinclair je povdarjal, da princip samopomoči, ki je zapopa-den v njegovem "Epic" progra -mu — ime "Epic" (epičen—zgodovinski) je sestavljeno iz začetnih črk njegovega kampanj-1 skega gesla: End povelty in; California — Končajmo revš^i-! na v Californiji — kaže edino pot iz depresije tako za Califor-nijo kot ves ameriški narod. A - ■ peliral je tudi na poslušalce, da; naj se nikar ne bojijo imen in i znakov. "Naši nasprotniki so vam pripovedovali, da je to socijali-. |zem in komunizem," je dejal. I "To nam ne dela niti najmanj-še skrbi. Z veseljem smo opazili, da se naša zvezna vlada ni , hotela ustrašiti takih strašil pred imeni in znaki, temveč da je uporabila načela našega načrta v distriktu Columbia. "Osemdeset tisoč brezposel-j nih bo imelo dostop na zemljo, da. pridelujejo svoj lastni živež, in v tovarne, da producirajo I produkte za svoje potrebe, katere bodo s pomočjo zvezne vla-1 de izmenjevali med seboj. "Vlada je povedala privatne-; mu businesu, da naj se ne vzne-I mirja vsled tega, ker to blago ne bo prišlo v konflikt z njihovim na trgu. Ako demokratska stranka v Californiji sprejme > "Epic" načrt, prinese to upanje, ' pogum in vodstvo brezposelnim širom naše dežele. "Vse svoje življenje sem veroval v ljudstvo. Vse svoje življenje sem trdil, da se demo-| k racijo da izpeljati. Naši nasprotniki pravijo, da tega načrta ne moremo uresničiti. Na to hočem to-le odgovoriti: Ako mi daste priliko, da poskusim od-.; praviti revščino v Californiji, in če se mi to ne posreči, potem bo življenje zame brez pomena. Vse, kar sem učil skozi vsa leta bo zame izgubilo vsak pomen. Verujte mi, da kar sem se : odločil storiti, bom tudi uresničil!" NACIJEC OBEŠEN V ATT-STRIJI. LEOBEN, Avstrija, 29. avg. — Nocoj je bil tukaj obešen na-cijec Franz Ebner, ki je bil obsojen na smrt radi izdajstva in umora v zvezi z nacijskim pun-tom, ki je bil vprizorjen 21. julija. Doma iz starega kraja V torek 28. avgusta so se vrnili na krovu parnika "Paris" z obiska v starem kraju sledeči rojaki: Mrs. Mary Bergoč in sin Mr. in Mrs. John Perko, Mr. in Mrs. Jerry Banozič, Mrs. Angela Možek, Mrs. Mary Sedej, Mrs. Uršula Germek, Mrs. l^ary Cvetkovič, Miss Mary Martnick, Miss Antonija Pavli, Mr. John Jamnik, Mr. August Šepetavec in Mr. August Kollander. Z e-noletnega bivanja v starem kraju se je povrnil tudi Anton Mervar, ml., sin znanega izdelovalca harmonik, ki se je mudil tam ' radi zdravja. Potovali so udob-: no .in prijetno. Dobrodošli! Iz Washingtona, D. C. Iz Washingtona, D. C., nam piše Mr. A. J. Terbovec: "To mesto se mi zelo dopade in je i res škoda, da ga tako malo naših rojakov poseča. Mesto da hodijo v stari kraj gledat sta-1 rinska, razpadajoča mesta, naj bi šli gledat mlado in rastoče ■; mesto, glavno mesto naše novel domovine. Sem prav zadovo« 1 ljen, da sem sklenil del mojih letošnjih počitnic preživeti y 1, tem krasnem in zanimivem men • j stu." Roosevelt bo imel razgovor z Uptonom Sindairjem Predsednik je ugodil prošnji zmagovitega kandidata v Californiji, toda z njim bo govoril le o "splošnih poslih," ne o "politiki." Sinclair prerokuje polom kapitalizma in zmago demokracije. j Hrvatje v Clevelandu proslavijo na Labor Day 40-letnico Zajednice ——— ________ ! Posebna privlačnost bo koncert, ki ga priredijo dečki in deklice iz HBZ sirotišnice v Des Plaines, 111. Stran 2 ENAKOPRAVNOST — 30. avgusta, 1934. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" •------——•——---—---—---------- "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. * tu». CO. 6231 St. Clair Ave. HEnderson 5811 Xaiued Every Day Except Sundays and Holiday« VATRO J. GRILL. Editor fo raenaSalcu v Clevelandu, za celo leto ........ »850 Em 0 mesecev ...... $3.00;za 3 mesece —.... $1-50 Po pošti v Clevelandu za celo leto .............. $6.00 6 mesecev ...... $3.25za 3 mesece ........ $2.00 Za Zedlnjene države ln Kanado za celo leto ----$4.50 8 mesecev ....... $2.50; za 3 mesece ........ $1.50 Za Evropo, Južno Ameriko ln druge Inozemske države ea 0 mesecev ....... $4.00 S» celo leto ........ $8.00; fJR^Entered as Second Class Matter April 26th, 1918at \flyr the Post-Office at Cleveland, Ohio, Under th» Act of Congress of March 3rd, 1879.. Potres — ali "false alarm" Zmaga socialističnega pisatelja Up-tona Sinclairja v californijskih demokratskih primarnih volitvah dokazuje predvsem eno — da je bistveno razpoloženje ameriškega ljudstva danes radikalno, veliko bolj radikalno, kot pa bi človek sodil po splošnih zunanjih znakih, in da če se pojavi dovolj krepka osebnost, ki predstavi ljudski masi ideje za temeljne soci-jalne spremembe v obliki, ki je prikladna posebni ameriški politični tradiciji, se ta temeljni moment radikalizma izkristalizira v politični akciji. Upton Sinclair je v preteklosti kandidiral kot socijalist za governer ja in zveznega senatorja v Californiji, ne da bi napravil kak poseben vtis na mase volilcev. Pa gre in se vrže v volilni metež kol demokrat s socijalističnim programom — ne sme se pozabiti, da Sinclair ni svojega prepričanja niti zatajil niti ga zakrival, temveč da je skozi vso svojo kampanjo naglašal, da njegov boj velja kapitalističnemu profitnemu sistemu na celi črti — pa z lahkoto izvojuje zmago na volišču v državi, v kateri sta bila Mooney in Billings obsojena na smrt radi svojih so-cijalnih nazorov in katera ju še danes drži v dosmrtni ječi, akoravno je njuna nedolžnost že davno dokazana. In Sinclair je v svoji kampanji izrecno raglasii, da bo osvoboditev teh dveh mož njegov prvi uradni čin, ako bo izvoljen governerjem! Amerika je bila in je še danes dežela protislovij in paradoksov. V politiki je prav tako zagonetna, svojevrstna, kot skoro v vsem drugem, Če je to dobro ali slabo, če se bo to v končni analizi izkazalo za blagoslov ali za prokletstvo, če bo Amerika zbog tega svetu služila nekoč kot svetal vzor, kako naj se rešuje kompleksne probleme industrijske civilizacije, ali pa kot grozno svarilo, kakšna usoda čaka narod, ki dosledno odklanja so-cijalni radikalizem, če se mu istega ne servira v domači skledi z znakom "Made in America" — vsega tega mi ne vemo, ker si ne prisvajamo proroških moči — ampak tako je! Seveda, zmaga Uptona Sinclairja v primarnih volitvah sama na sebi lahko pomeni veliko, lahko pa tudi nič. Sinclair še ni governer Californije in tudi če bo v novembru izvoljen, to še ne znači, da bo California postala socijalistična država. V državni zbornici, od katere bi bil Sinclair kot governer odvisen za izvedbo svojega programa, ki stremi za tem, da se stopnjema odpravi kapitalistični sistem, bodo namreč sedeli ljudje, ki so mlačni ali strupeno sovražni napram njegovim idejam. In tudi če bi Sinclair imel ves zakonodajni aparat v držav* na svoji strani, bo California še vedno samo ena izmed 48 držav v Uniji — tu je še- vedno zvezni kongres in tu je zvezna ustava — ogromne zavire, katerih se bo reakcija posluževala do skrajnosti, kadar bi bili ogroženi njeni vitalni interesi. Sinclairjev eksperiment nas postavlja ! pred ono staro in težavno vprašanje—kaj je bolj odločilno in važno — močni p osa- | mezniki, katerim masa sledi, ker veruje vanje, ali sila organizirane mase, ki si sama postavlja voditelje. Obe teoriji imata (Dalje v 6. koloni) Konvencija SDZ in drugo Lorain, O. Konvencija S. D. Zveze je tukaj, torej želim, tudi jaz se izraziti, kaj bi bilo dobro in koristno za našo organizacijo, in to brez razlike ako mu ugaja a-li ne. Dolžnost članstva je plačevati asesmente in ob jednem je tudi dolžnost, da pogledamo, kaj nam je potrebno za boljši napredek v bodočnosti. Poglejmo kaj bi bilo najbolje in najceneje za pridobivanje novega članstva. Kot večletni član si pa štejem v dolžnost, da se oglasim in priporočam delegaciji na 8. redni konvenciji sledeče; prvič: svoje lastno glasilo. Ako bi glasila ne bila dobra, bi jih razne organizacije zavrgle kar se pa dosedaj še ni zgodilo, to je dokaz da nam je glasilo potrebno ker mislim, da niti 85 procentov članstva sedanjega glasila niti ne vidi, kako mora potem članstvo agitirati, ko nič ne ve, kako se posluje. Je res, da čita tajnik glasilo na sejah, ampak je vse drugo, ako ga ima vsaki sam v roki, zatoraj delegatje osme redne konvencije ako ste v resnici za napredek, delujte za lastno glasilo in ne ozirajte se na prijatelje. Vaši prijatelji so vaši člani kateri so vas poslali na konvencijo, da delujete za korist članstva, ne pa za one, kateri imajo našo organizacijo le za molzno .kravco. V slučaju pa, da se ne uresniči lastno glasilo, pa ni nikakor pravilna tista stara navada se voli za ta ali oni list kot glasilo z dvignjenjem rok. Pošteno bi bilo ako bi dali priliko obema listoma, da podasta ceno in tisti, ki je cenejši, tisti naj dobi. To bi bilo pošteno in pravilno. Velike koristi bi imela organizacija, da vpeljo točko, da društvo, katero ima glavnega uradnika med sabo. da voli enega delegata manj in da dotični gl. uradnik zastopa društvo, kot delegat in je društvu tudi odgovoren za svoje delo, kar pa ni po sedanjemu sistemu. Plačan je vsaki kot konvencija odloči, zatoraj bi bili tudi svojim društvom odgovorni. Poglejmo svoto, katera bi se lahko prihranila, 18 gl. uradnikov po $5.00 na dan je $90.00 na dan, 6 dni je • $540.00, toliko bi ne bilo plačanih in nenavzočih na konvenciji. Ako pa to ne uvedete, je pa pravično, da gl. uradniki niso u-pravičeni voliti, ker oni niso izvoljeni delegati. Pomislite, seveda bo prišel kateri z izjavo, da se pravica krati gl. uradnikom, no pa recimo, da se jim ako se kaj tacega upelje, nato pa nastane vprašanje ah članstvu se pa ne, ker mora plačevati velike, prevelike stroške iz upravnega sklada. Vzemimo na primer, da ima družinski oče pet članov svoje družine zavarovanih pri Zvezi, pa ga stane $18 na leto. Sistem, katerega bode-te gotovo vpeljali v glavnem u-radu glede knjig, vam ga ni treba priporočati, zaradi tega ne, ker smo starega zelo dobro plačali. Banketi in razna druga razvedrila bi jaz priporočal, da se vršijo delegatom v počast eden teden po konvenciji. Naj omenim glasilo še en-j krat, sedaj dobivajo vsi društ-j [ veni tajniki glasilo, ako bi gaj ■ pa vsi člani, lahko smelo trdim,' i da bi ne vzelo toliko časa, toli-i ko let, da se je našlo napako, j Potem zopet tista stara navada, čitanje pravil, zakaj bi pa ne prinesla društva na konven-: cijo le tiste točke, v katerih so bila prizadeta in ravno tako gl. j urad, in potem samo iste točke vzeti v pretres, ne pa toliko dragocenega časa potratiti po nepotrebnem in zopet sprejemati, kar so prejšnje konvencije zavrgle. Potem naj omenim zopet lepo staro navado, nagrade, v splošno zadovoljnost članstva je priporočljivo, da se iste opusti. Tukajšnje dramatično društvo "Lipa" se vneto pripravlja za igro "Divji lovec". Oder imamo ves prenovljen dvorano na novo prebarvano krasno delo slovenskega slikarja, naši fantje in dekleta pa polni navdušenja. Čisti dohodki so obljubljeni Domovi blagajni. Toraj ker je vse skupaj nekaj novega, vas Dom prijazno vabf vse, da se vdeležite te krasne igre, ker ni bila še igrana v naši naselbini. Ne bode vam žal, ako se vdeležite. j Oktobra pa zopet obhaja svo-I jo enajstletnico naš Dom. V ta j namen bodemo obhajali pa v | spodnjih prostorih to proslavo, ! seveda kakor se spodobi, kaj pa da. John Ivančič Vi ste vabljeni Newburgh, Ohio Sezona piknikov bo v krat-j kem pri kraju in konec bo prireditev v prosti naravi. V naši naselbini bode društvo Beacons št. 667 SNPJ zaključilo to sezono v nedeljo, dne 2. septembra z velikim piknikom na Zornovih prostorih v Brooklynu. Pripravljalni odbor žrtvuje dosti časa in se trudi, da bode piknik v zadovoljstvo starim in mladim. Piknik se prične ob , 1:30 uri popoldne in se konča, kadar bo vam drago. Za ples bo skrbela dobro poznana godba "Beacon Melody Pilots". Izpeljana bosta dva zvočnika — (loud - speakers) tako da bode godbo slišati daleč naokrog. Ob 3:30 popoldne se pričnejo dirke in kontesti. V teku bodo raznovrstne dirke in kontesti, tako da bo vsakdo, ki je star . šest let ali več lahko tekmoval v tem ali onem. Možje in fantje bodo tudi vlekli vrv. Takoj po teh dirkah se vrši balincarska tekma med fanti iz Clevelanda i in Pennsylvanije. Za tem nasto-j pijo razni govorniki kot Frank Kres, predsednik Pennsylvan-| ske SNPJ Federacije, J. F. Ter-i bizan, tajnik Clevelandske Federacije; Donald Lotrich, tajnik največjega angleško poslu-•jočega društva SNPJ in upati i je, da nastopi tudi glavni tajnik naše organizacije Fred. A. Vider. Društvo SNPJ, katero bo re-I prezentirano na pikniku od naj-bolj oddaljenega kraja bo de-! ležno srebrne kupe, katero podari društvo Beacons. Kupa je | več kot en čevelj velika in bo v resnici krasen spomin za dru-' štvo, ki jo bo prejelo. Radovedni smo, katero društvo in katera država dobi to krasno srebr-'no kupo. Vsak član mladinskega od-| delka društva Beacons bo prejel za 25c pivskih tiketov brezplač-Jno. Apelira se na starše da se vsak član mladinskega oddelka, j ako le mogoče, udeleži piknika Iter prisostvuje pri dirkah in j kontestih. Zmagovalci dirk do-! bijo krasne nagrade. Upamo, i da se mladinski oddelek udele-j ži v polnem številu, j Truck odpelje izpred Slov. j | Del. Dvorane ob 1 in 2:30 uri ! popoldne. Vožnja je brezplačna j in vstopnina na piknik je tudi prosta, tako da se bo mogoče vsakemu udeležiti. Pričakuje se precejšno števi-. lo gostov iz Chicaga in Pennsylvanije, torej upamo, da se Clevelandčani odzovejo temu vabilu v velikem številu, ter nam i j pripomorejo do uspeha, obenem pa se razveselijo s svojimi starimi in novimi prijatelji iz raznih krajev. Pridite! vi vsi ste vabljeni! Anna S. Traven Praznik slovenske pesmi Cleveland, O. Veličastna manifestacija naše lepe pesmi, katera se je lansko leto, na pobudo našega mar-. ljivega kulturnega delavca — pevovodja Mr. Šemeta tako le- . . po završila, bo gotovo ostala v globokem spominu tako pev-j , cem kot tudi posetnikom, ki soj . prisostvovali tej lepi proslavi. Lepa je naša pesem in poseb- j . no še če ista zadoni iz skoro ■ * 500 grl broječega zbora, kot je: . bilo to ob tej priliki in zato ni ; čuda, da je več tisoč glava mno-i žica že tedaj z gromovitimi aplavzi pokazala in je marsika-1 teri ustmeno ter tudi pismeno pritrdil, da odobrava take skupne nastope in obenem se je tudi l izrazila želja, da bi se ta ideja, f če že ne več, vsaj enkrat na leto ponovila, kar bi bilo v ponos ^ in tudi v kulturno povzdigo našega naroda v tej okolici, g Da bi se ideja uresničila so. se, kot lansko leto tudi letos' tozadevno parkrat zbrali za-; stopniki raznih društev, toda j 0 "razmere," katere so v več slu-: - čajih močnejše kot pa ljudje, - so to vsaj navidezno gojeno ide- 1 jo vseh sodelujočih društev to-s liko spremenila, da vsaj v le-i- tošnjem letu ni zgleda za kako a skupno priredbo vseh zborov, ti pa najsi že bilo to na prostem j ali pa v dvorani. Da pa vkljub^ e temu ne prezremo želje števil-, e nih ljubiteljev naše lepe pesmi j n in se ideja popolnoma ne opu-b sti, so se tozadevno zavzela L društva "Adrija," "Soča" in pa 0 hrvatsko pevsko društvo od, a cerkve sv. Pavla, katera skupno prirede "vrtni koncert" in obe-j nem tudi piknik na dobro po-J znani Močilnikarjevi farmi. Da-j si ta skupni zbor številčno ni 0 toliko močan, vendar tudi okrog 0 150 članski zbor proizvaja moč- j 1 ne akorde, posebno še ker so r vsi pevci učenci enega in istega j pevovodja, t. j. Mr. F. Wautar-' ja. Torej, vkljub vsem zapre- ikam bo vseeno močno zadonela' " j naša pesem dne 9. septembra v, a j lepi senci Močilnikarjeve farme I | j kamor je prav prijazno vabi je- j ^ no vse naše cenjeno občinstvo posebno pa še prijatelji naše le-' pe slovenske pesmi. F. Sustarsich1 i Kako se branimo vročine/ . Naša obleka, hrana in stanovanje. Da niti ne govorimo o težjih -, in najtežjih obolenjih, so preba- j 5 vne motnje, netečnost, glavo-1 71 bol in podobne stvari prav po-1 - j gosta posledica poletne vročine, j - j Krivi smo večinoma sami, ker j - j se ne znamo ali nočemo izogniti - ; hudim vročinam. V poletju ni j j dobro preležati in presedati ce- ( -1 le ure brez gibanja po soncu. To ' 11 ni samo nezdravo, temveč tudi j - j skrajno nevarno. Če se že hoče-' I mo sončiti (kar je sama na sebi j , | zelo zdrava stvar), potem mo-' II ramo storiti to tako, da ležemo j 11 le za kratek čas na sonce, po- j - tem spet pošetamo, pri čemer , moramo obiskati tudi senco. O, • obleki in obuvalu ve menda že' j vsak, kakšna bi morala biti po-j j leti \< čeprav se vsak ne ozira v tem pogledu na pamet in dober { j nasvet)', pač pa jih ni mnogo,1 I ki bi vedeli, da so lasje naravna J zaščita glave in da je zato po-. polnoma pogrešno izbriti jih do 1 , tal in stopati potem gologlav po': soncu. To ima za posledico lahko trajne kvare. Lahko, luknji-'j totn»nn»»»ni»»»»ii»»»i:i»»»m« ŠKRAT I w»m:n»nm8m8m&tK«tffltttt»a8 j "Prinesite mi takoj kozarec vode!"/je zaklical mož v brivniki. j "Ali vam je slabo?" je vpra-i šal v skrbeh brivec. | "To ne. Hočem le poskusiti, i'ali moje grlo še drži ..." i # ; Anica je vzdihnila vsa srečna: "Tone pravi, da sem njegov sen." f Marica se nasmehne: "Res? Meni je Tone dejal, da ima strašne sanje." # "Moški so pa res brez vsakega čuta," je pripovedovala mlada žena. "Nedavno mi je moj Janez obljubil, da mi bo pripravil presenečenje, če se naučim kuhati." "In kakšno je bilo to presenečenje?" "Odpovedal je kuharici!" Kaj čuti človek m ed padanjem Ponesrečen turist potrjuje staro domnevo. j Obhajal me je občutek neiz-| merno sreče, če se smem tako i izraziti. Tako na primer, kakor | če sem v šoli dobro odgovarjal ' iz matematike in dobil najboljši red, nato pa sem imel pred seboj prost popoldan. O bolečini ni bilo duha ne sluha. Oči in sluh sta mi bila ostra, to sem • | izvrstno čutil. To, kar se mi je j videlo čisto nekaj novega in po-j sebnega, pa je bila misel in fan-, tazija. Podoba je bila, kakor da ; si držim pred obrazom zrcalo, v j katerem vidim vse svoje življenje. Ampak tudi pri tem je bilo nekaj posebnega: življenje se ni razvijalo naprej, temveč na-I zaj. Šele ko sem obtičal pod ne-( kim grmom, se je vse miselno v j meni prelomilo in sem se one-j svestil. Ko sem prišel zopet k { sebi, sem že bil z razbitimi udi 1 pri "Zlatem orlu" v Innsbrucku. ■ Povedali so mi, da je tisti grm, ! ki je ustavil truplo na potu v globočino, rešil moje življenje. Če se turist ponesreči, si predstavljajo ljudje, da je njegov padec vzrok silnim bolečinam. Turisti, ki so preboleli takšne nezgode, pa pripovedujejo, da med padcem sploh niso čutili bolečin, da so prav za prav bolj slišali udarjanje telesa ob skale in kamenje, med padcem pa I so v možganih še enkrat pre-j gledali vse svoje življenje, ka-|kor v kalejdoskopu. ! čavo pokrivalo je prijetno tudi J v največji vročini, če že nimaš las — seveda pa spadajo težki I in neprezračni klobuki za ta čas v omaro. Kar se tiče hrane, bi moral j pač vedeti vsaktto, da je zele-' njava ta čas najbolj primerna, j da ti pomaga prenašati vročino, ' nezmerno pitje kakršnihkoli pi-| jač, naj si bo tudi vode, pa je j na vsak način škodljivo. Potiš (se potem neprestano in si še bolj žejen. Najnaravnejša in najboljša "pijača" je v vročih | dneh pač mnogo svežega sadja, (vroč (ne hladen) čaj po žličkah .je tudi izvrstno sredstvo za odrejanje. Če hočeš imeti hlad v stanovanju, zatemni prostore, ko si jih dobro prezračil, preden posije močno sonce vanje, vmesna vrata pa pusti odprta, da ne postane zrak dušljiv. j Dollfuss v rokah Mussolinija Ni se upal odločno nastopiti proti kakemu hitlerjevcu. Belgijski socialistični list "Narod" v Bruslju piše povodom Dollfussovega umora na-slednje : "Ta Dollfuss, verni ali mnogo manj inteligentni učenec črnega katoliškega škofa (Pre' lata) Seipla, bo ostal vedno črno ime v zgodo" vini avstrijskega naroda. Vsa leta je svojo neodkrito diplomacijo posvetil samo enemu nemu cilju: da poruši sijajno delavsko socialistično gibanje v Austriji, ki ni bilo sam" vzor konstruktivnega socialnega in kulturne- L ga dela, marveč obenem edina čvrsta opor« I neodvisnosti in stabilnosti avstrijske državi Dollfuss je bil ono žalostno orodje v rokah inozemskega diktatorja, ki je vsak dan potu*1' tal najneverjetnejše provokacije, da Požent avstrijske socialne demokrate k odporu in u' poru in dobi s tem priliko, da v krvi uduši vse delavsko gibanje. ' On je to storil proti socialni demokracij1 stranki, ki je uživala večkrat z glasovanjilZ' raženo zaupanje cele polovice avstrijskega na' roda. Storil je to proti stranki, ki je nepre"e' homa ponavljala svojo ponudbo za najis^' neje sodelovanje z vsemi ustavnimi eleme« v svrho vpostavitve reda, miru in demokrat je v Avstriji. Februarja meseca 1934 je Dollfuss stopiti pred svojega rimskega gospodarja ^ krvjo socialističnih mučenikov okrvavljeni"11 rokami in mu poročati, da je dovršil svojo na logo. In po vsem svetu so se fašisti in jonarci in oni, ki mrze socialistično delaVs?' gibanje, pridružili s svojimi čestitkami čeS . ki duceja. Poglejte ga človeka čvrste vesti. P" glejte čvrsto avtoritativno vlado, so vzklff8 na ves glas. Od takrat smo videli na delu to čvrsto in avtoritativno. Pod njo se je AvstrlJz pogrezala v vedno večji kaos. Ni ga dneva b . atentata, brez hudih eksplozij. Hitlerjevo i banje, osvobojeno svojega edinega izreCllfL nasprotnika, socialne demokracije, se je la mirno razširjalo. Dollfuss je vsak dan " . grozil, pisal zakone drugega bolj drakons^ kakor onega, toda to mu ni nič pomagal«' cionalistični terorizem je napredoval ob F pomoči z najvišjih mest. Toda Dollfuss. ki je hladnokrvno da se pobi je stotine šucbindlerjev, ki je 0 1 Wallischa in mnogo drugih socialističnih čenikov, ki je prav do trenutka svoje mučil v zaporu legitimnega predsednika ske občine Seitza, plemenitega človeka. y . fuss, ki je bil sposoben, da je izvršil pr°u s ^ alistom največje grozote, ni imel pogun1^,.. bi se bil dotaknil kože le enega samega W ^ jevskega terorista." --- ^ | S pomočjo morja bo proizv^l led Francoz Georges Claude vztrajno ljuje s poskusi, da bi izrabil razliko med tel^0 raturo vode v globini morja in temPera o g vode na morski gladini. Sestavil je priPra^evi pomočjo katere mu bo mogoče spelji1 ^ ?00 metrov pod morje. Nastalo je vpra^^. kako naj vzdrži to aparaturo in pomožn0 bje na odprtem morju. 0 Ladje navadno težko kljubujejo p viharjem, ki jo tudi neprestano premikaj0' ^ to je George Claude dal zgraditi velika" oblo, katere premer znaša 9 metrov. Na 0 ^ kleno oblo bo pritrdil cevi. Druge pripraJe^. postavil na ladjo, ki se bo lahko od časa ^ . sa odstranila z mesta in odplula v v^V.jc stan, ko ji bo grozilo neurje. Georges Clau L prvotno nameraval proizvajati s pomočj0 . v ja električni tok. Ker pa bi moral delo vS ^ krat prekiniti, ko bi grozila nevihta, bi b1'^ je bavljanje električnega toka neredno. Zato ^ Claude odločil za proizvajanje ledu v tr*c»pJ 0 krajih, kjer je povpraševanje po njem t0 večje. ____jf e Mravlje se ogibajo, če le morejo, m0 luči in iščejo rdeče svetlobe. I (Dalje iz 1. kolone) _ ejo zagovornike in eni kot drugi se sklicll,v';l-na zgodovino, ki pa ima to čudno do, da se ne ozira ne na teorije ne ^ ^ gumente, temveč gre mirno svojo p° ' Eventualno bo zgodovina tudi P J 0, nila, kaj je bilo to, kar se je v tof®? $ dilo v Californiji — ali je Sinclf1'^ zmaga le "false alarm/' ali pa je b"" j^y, den izmed pomembnih in resnih sU ki oznanjajo prihajajoči socijalni P v Ameriki. , - ' Kmro««mwuiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii;iiiiiiiiim: UREDNIKOVA POŠTA 30. avgusta, 1934. " ENAKOPRAVNOST Stran 3 ' ^^' __ __katerega priredi v ^ _ J ^ I ' ift Dirke, kontesti, nagrade; govornik gl. odbo- j D T17II f ff DR BEACONS 887 SNP) V R606 0„ L S6DI. • lllililk NA ZORNOV, FARmI BRADLEYRD. 1 »VMUljU, yas vliudno vabi ODBOR. f " \ __ . ---- 1 ' ' t Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza i Inkorporirana, 1909 QLAVN1 URAD: 255 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telefon: — PULLMAN 9665 v UPRAVNI ODBOR: John* GriU' Predsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Rudnih,tich' I. podpredsednik, Bridgeville, Penna. Willi. Lisch' n- podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Rus, tajnik, 255 West 103rd Street, Chicago, 111. Kuhel. blagajnik, 255 West 103rd St., Chicago, HI. NADZORNI ODBOR l WlUUmS.™^- Predsednik, Huston, Penna. h»nk 7 Candon> 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio. Laurich, io Linn Ave., So. Burgettstown, Penna. Anton Znn- POROTNI ODBOR: Bteve mtz' Predsednik, Box 924, Forest City, Penna. ^OcentDsar' 4439 Washington Street, Denver, Colo. nt pugel, 1023 South 58th St.. West Allis, Wis. Dt. p , . , GLAVNI ZDRAVNIK: ■ J' Arch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penaa. | ^ URADNO GLASILO: opRAVNosT", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. y, 4ena?lsma ln stvari, tičoče se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-' Unra Ja Zvezo pa na ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede poslo-• C MtožU ea ^eka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse-„ u ^ urori s?°rne vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari tl-0 ln upravnižtva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost i. ^^__^NAKOPRAVNOST1". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. [^^animive vesti iz stare domovine | j a'Uili Slovanskih narodnih i- plesov. J Ija^^Prometni svet ljub- : . dn^h oH Stne priredi v i ^Win,1,0' sePtembra skupaj z . Upravo in z uPravo | pi Slovanskga gledališča festival >iar0(jn.,e glasbe in slovanskih 1 ^ izvai plesov- Program se 1 WV letnem gledališču v . ^ž, pa v operi. 4i Nelei narodnih Plesov • kov, j« Poleg Čehov, Slova-J W ja.kov in Bolgarov tudi i- !* SkuPine iz Juž- L 0h o 0 Sedaj se je prijavi- • Stmh8kuPin, kiseude-p, in sStlVala v narodnih no- S Sevanjem origi- I SCdne g0db- fll J%vii r narodni Plesi bodo pole§ vseslovanske N oltudi v tu-isko Pro" dr Nkuje ,ru Veliko svečanost, p9 i-^tva v T °bll° gostov iz ino-ftco S Ta goslavijo in Ljub-5 ? ^JF**" je še tem-,eVi Shv^hna' ker bodo letos ijie, J.^viiJ P^ič pokazali svoja- narodna kola orga-,JUbi|ei $ Afl d;' '^žalske godbe. P' je domžalska god- s'10 IS* sv 1Zreden j"bilej- f ^1ovi'v°]ega obstanka. Ob i,%ikov je godba štela 15 c»' dev'f°d katerih živi da-/ N ? m°ž- Ti so: Josip jpr ljJ rcher- Janez FleJil k V 1,1 Anton ajc' Mihael Svet- « d«- t!,;%0vi auli- Godba 3e bi" 1 ,c.if *>te? .l3ena leta 1884, kot ; t^ nenii-mški godbi. S tem j lil;0 v,' ** je \ §odbi spodmaknilo | ^SoC11 Pr°Padla" S1°"i Pa se ohranila' >dfC CVWa ldne" 0b 4°-let" slfi obstanka, so člani j X Postaviti svoji C "KrT Golili so grad- • io vir,1 je šel na delo in K vSim t1? Hie. Z velikimi 1 C ° Hiel°dporami, katere je i KI Amelabral med Dom" ^ -i , • 1,1 s Pomočjo: V' ki' - lu zrasla lepa i ,Uosi ponosni napis ,r C S ki je še danes C ba, Vrste v vsej Jugo-'f v 'Jii 3e godba "gospod 0 r >|%si v delu za napredek, l^omžalcem in Ne Ceri". bivši kapel-dravske divi- zije v Ljubljani, je skomponi- r rai slavnostno koračnico nalašč i za ta jubilej in jo poklonil domžalski godbi. i Sokolski zlet v Zagrebu. | V ned'dia 5. avgusta je na i zagrebškem stadionu, ki je največji na Balkanu, nastopilo 13.- 000 Sokolov in Sokolic. Na enkrat je nastopilo 5400 kmečkih telovadcev. Drugi so nastopali v i večjih in manjših grupah. V Za- 1 greb je pripeljalo 30 izrednih 1 vlakov in istotoliko rednih. V 1 vsakem vlaku je bilo povprečno 1 po 700 Sokolov in drugih ude- 1 ležencev. Računa se, da je ob < . tej priliki dospelo najmanj 50.- ; . 000 ljudi v Zagreb. Vedno več rudarjev na cesti. 1 i Pred dnevi so pri velenjskem 1 ! rudniku odpustili nekaj nad 70 ! ■ i delavcev. Približno toliko jih pa . še pride na vrsto. Pri redukci- - jah se niso ozirali na položaj od- - puščencev in na dobo zaposlit- - ve, tako da so sedaj brez službe rudarji z 10 do 15-letnim službovanjem. Rudarji resno dvomijo v razna zagotavljanja, ki so se pri sedanjih redukcijah izkazale kot prazne iluzije, da bo velenjska elektrarna rezala; šaleščanom kruh v večjih kosih ( ko dosedaj. Jasno pa je, da racionalizacija odjeda delavcu kruh. Skrito bogastvo Serševih !• Preiskava, ki jo je vodila po-jlicija v zadevi z umorom Franca Serše v Ljubljani, ni prived-. la do ugotovitve, kdo je izvršil!_ grozovito dejanje. Kdo je mo- j j rilec, je vzela to skrivnost Jo-j 1 žefa Cepudrova s seboj v smrt. j j Hči Francka je kolikor toliko: i sodelovala pri umoru, ker se je ! na njenem čevlju našlo strjeno | Ikri. _ i Najbolj presenetljiva najdba pa so vložne knjižice, ki so jihi orožniki našli v raznih kotih, na J videz tako beraškega stanova-! n ja. Vse hranilne knjižice se ■ glase na blizu 100.000 Din. Ve-> čina knjižic je bilo na ime Pep-i; ce Cepudroye in sicer ena na o-3! krog 68.000 Din, druga pa na 3 j okrog 9000 Din. Tudi na ime I-- Ivane Serše so bile vloge preko i'15.000 Din, dočim je iipela :,' Francka Serše vložene samo n manjše zneske. Našli so tudi 13. i 000 Din gotovine v stanovanju [-lin posebej še za 50 Din drobiža i- v kovčegu umorjenega Serše. Pri tolikšnem premoženju pa je , Pepca Cepudrova mnogokrat iskala podpore pri mestnem so- j cialnem uradu in to tudi lani enkrat, ko bi bila morala v bolnišnici poravnati znesek 500 1 Din za zdravljenje. Najbolj značilno pa je dejst- i vo, da je bil ves denar, iz- < vzemši le majhne zneske, vlo- i žen v Mestno hranilnico in Po- 1 štno hranilnico, šele lani proti ; koncu leta in letos. Denar torej < ni bil pod zaporo in so ga žen- 1 ske lahko dvigale vsak čas in z 1 njim poljubno razpolagale. < Posebno čudno se glasi zatr- i jevanje Ivane Serševe, žene u- i morjenega Serše, da ima pri- ; hranjenega samo 5000 Din in i da sploh nikoli ni mogla vložiti i 16.000 Din. Ali je na njeno ime 1 naložil kdb drugi? Na policijski ; upravi domnevajo, da tiči za 1 vsem tem obilnim premoženjem i še kak zločin. In o tem zločinu < je najbrž vedel nekaj umorjeni Franc Serše. To bi bil tudi lah- . ko razlog, da so Franceta Serše spravili s poti. 1 Po enem tednu odkar je bil i odkrit umor Franca Serše, je i policijska uprava zaključila i preiskavo proti vsem trem o- ! sumljencem in jih izročila sodi- ' šču. Zapisnik policije je obširnejši od onega zoper brata Ma- 1 lija. : __I Sahara plodna i* zemlja Fantastični sen ali realna možnost V naših dneh se odigrava v j Afriki čuden proces?Ta nam odkriva hudomušno igro narave. Kraljestvo rumenih peščenih planjav, ki se razteza 5000 km na dolgo od zapada proti vzhodu in 1600 km od severa proti jugu, to tiho samotno kraljestvo potujočega peska se od dn= do čedalje bolj zajeda v francoske in angleške kolonijalne po-i krajine. Zasuta od peska prst najprej otrdi, nato pa se zdrobi v prah. ki postane igrača vetrov. Skrb nad tem čedalje obširnejšim prodiranjem puščave v rodovitne predele (v enem l letu se zaje pustinja do 4 kilo-) metre v rodovitno zemljo) je napotila kolonijalne oblasti, da so začele razmišljati, kako bi zaustavile to nevzdržno prodiranje in obvarovale rodovitne predele pred nevarnostjo pušča-| ve. In od časa do časa se zopet pojavi fantastična misel, kako bi nepregledno Saharo spravili pod vodo in tako napravili iz nje rodovitno pokrajino. Pod puščavo leži voda. j Že pred več kakor 100 leti se ! je porodila ta misel v fantastično navdahnjenih pustolovskih glavah in za nekaj časa spravila v tek učenjaške možgane, toda j kaj kmalu je bila zopet pozab-1 ljena. Kaj prav za prav manjka1 tej mrtvi zemlji, da bi se izpre-; menila v rodovitno ravnino ? Nič drugega kakor voda, brez katere sploh ni mogoče nobeno živ- • ljenje na svetu. V našem slučaju je niti ni treba prinesti od j daleč ker leži na licu mesta, j kajti Sahara leži tako rekoč nad j1 vodo. Tako ni prav za prav nič j' čudnega, če se je ob alarmant-1' nih vesteh prodiranja puščave v • rodovitne kraje pojavila spet!' zgoraj omenjena misel, Da bi se ; Sahari zopet povrnila rodovit- J nost, ki jo je po zatrdilu geo- ' logov imela v pradavnih časih, ie treba "samo" vode, ki se skri- ! v ' va v tleh in živi kot "pogreznje- ■ no morje" v pripovedkah doma- ' činov. Že od 1. maja 1856 je inženir . Jus začel vrtati v bližini kraja Tamerne, ki ga je grozila uničiti suša. Po štirih tednih vrtanja je v globini 180 čevljev prišel do vode in Tamarna je bila rešena. Leta I860 je bilo v vsej Sahari že 60 vodnjakov. Z vrtanjem vodnjakov so nadaljevali po načrtu in so na ta način cele predele rešili pred poginom s tem, da so jim preskrbeli vodo. Ne samo datljevim palmam, j tudi ljudem, ki žive raztreseni po pustinji, so s tem omogočili obstanek. Leta 1901 so že izvozili 20 tisoč stotov dateljev. Leta 1910 že 44,000 stotov in leta 1921 celo 106,000 stotov. Zakaj ne bi bilo mogoče, tako pravijo oni, ki- se bavijo z mislijo spremembe Sahare v rodovitno zemljo, da bi na številnih mestih začeli z vrtanjem vodnjakov, kakor se je to začelo pred svetovno vojno. Svetovna vojna je seveda kakor povsod tudi v Sa-. hari ustavila vsako delo. V voj-. nih letih je vrtanje vodnjakov . povsem počivalo. Nova vrtanja . so dosegla presenetljive uspehe. ; Kajti geologom se je posreči-1 lo najti izvor podzemne saharske vode, in sicer v pogorjih, ki obrobljajo saharsko puščavo. • Seveda nihče ne pričakuje, da je 1 problem namakanja Sahare izvedljiv od danes na jutri. Toda 3 pot je nakazana. Še dolgo ne bo \ Sahara rodovitna dežela, v ka-5 teri se bodo košatih nepregledni gozdovi datljevih palm in v sen-3 ci teh morda rastlo tudi žito. Toda upanje le ni tako neute-^ meljeno. ; Zaenkrat pa še zmerom pro-0 dira pesek v rodovitne kolonijalne predele in zaenkrat si prizadeti belijo glavo samo s tem, kako bi omejili razširjanje Sa-e'hare. 40 neznanih prvin \ --C Novo odkritje je zrušilo šolsko , j domnevo, da poznamo že , vse vrste prvin j - i Skoraj istočasno je uspelo ne- j kemu mlademu češkemu inžen- ■ jerju v Jachimovu in italijan- S skemu prof. Ferniji z razbija- i J njem atomov odkriti dve novi J'j; Iradio-aktivni prvini, ki se ne 'j; ! skladata prav nič s šolsko mo- 3 drostjo, da je prvin samo 92, | ki so danes že vse znane, in da | j jih več tudi biti ne more. V | [nasprotju s to teorijo pa je ena « izmed omenjenih prvin dobila ime "bohemij," druga pa št. 93. % Sprtfa so mislili, da sta obe pr- ? vini istovetni, pred kratkim pa se je izkazalo, da nista. In nji- | ju odkritje je zrelo pomemben dogodek v zgodovini kemije, -i Zrušilo je eno izmed temeljnih j prepričanj znanstvenega razis- < kovanja. To prepričanje je velelo, ka-kor smo že omenili, da ni nobe-nih neznanih prvin več. 92 so !j jih odkrili in veliko število med njimi so že davno pred odkrit- I] jem napovedali na podlagi ta- •• ko zvanega "periodičnega siste- I; ma prvin," ki ga je odkril geni- j: alni ruski učenjak Mendelejev. V ta sistem so se s svojo ato- ) marno zgradbo in s svojimi kemičnimi ter fizikalnimi lastnost- ( mi uvrščale posamezne prvine kakor klini v lestvico, kjer pa | je bila luknja v lestvici, tam je ( pač manjkala ena prvina, ki pa je gotovo obstojala in je bila samo nam še neznana. Dejansko je bilo mogoče že v naprej natančno opisati njene lastnosti in ko so jo potem odkrili, je to odkritje samo pčtrdilo pravilnost, periodičnega sistema. Ta se je sicer sčasoma izpopolnil z nekimi vrstami prvin, ki jih Menedelejev še ni predvideval v svoji razpredelnici (sem spadajo, n. pr. radioaktivne prvine), a te vrste so se dale dobro priključiti sistemu in ga ni- V najem se odda ' štiri sobe, zgoraj kopališče in • druge udobnosti. Odda se mirni 1 ! in pošteni družini. 1136 Nor- j ■jwood Road. t -------- , SEDMAK MOVING AND HAULING. { 6506 St. Clair Ave. HEnderson 1920 .Se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom, da nas pokličete kadar se selite. Vozimo tudi na piknike in izlete. Zmerne cene, " točna postrežba. Cena. znižana ■|HS3bS '' fmssf." NiBiaaMiBmlB" a i i t-——111., ' ^ * p • kvirja s prigibnimi pritrdbami, narejena L tj^^F^Ut tako, da obvarujejo ^ > Tu je senzacionalna ponudba, ki bi morala takoj ugajati slehernemu, > ci nosi ali bi moral nositi očala. Najnovejši vzorci! Vam bodo očala l )lepšala zunanjost in prislojala vašemu obrazu. Ekspertno napravljena Ajiaši velikanski moderni tovarni. Jamčena so, da se vam bodo dobro , :* podala in vam nudila popolno zadovoljstvo ali pa vas ničesar ne stanejo. \ ' POSKUSITE JIH ZA 10 DNI t* >* samo nosite ta očala za 10 dni na našo riziko. Popolno zadovoljstvo >! je jamčeno. ali pa vas nič ne stanejo. £ PREISKAVA PO EKSPERTNIH OPTOMETRISTIH DR. RITHOLZ OPTICAL CO. I; 1976 E. 9th St., 2 vrati od Euclid Ave. Sirom dežele preko 1,000,000 ljudi nosi Dr. Ritholz Perfect Vision očala. t Urade imamo v vodilnih mestih. Odprto ob torkih in četrtkih !J. do 9. ure zvečer. oaonoi loeaoi ioat D VABILO VABILO VABILO | na C 1 PRISOSTVOVALE BALSNCAR-0 SKIH TEKEM O Slovenskih domov v Clevelandu jj VRŠILE SE BODO KAKOR SPODAJ OZNAČENO. Otvoritev letošnje sezone se bo vršila dne 2. sep-J tembra v West Parku. V soboto dne 15. septembra ob D priliki slavnosti 15-letnice otvoritve Slov. Doma se vrši tekma na dvorišču na Holmes Ave. ^ V nedeljo, 23. septembra bo tekma na St. Clair Ave. Dnevi za tekme na dvorišču Doma na Waterloo Rd. in Dvorane na Prince ave., še niso določeni. Razvidno pa ^ bo kdaj se vršijo iz lokalnih listov. Cenjeno občinstvo je vabljeno, da prisostvuje tem tekmam, in da vsak igralce njih doma navdušuje in s tem jim pripomore do zmage in tudi rojaki od drugod [30 vabljeni da prisostvujejo tem igram. | VABIJO ODBORI BALINCARSKIH KLUBOV so zrušile. Tudi obe novi odkritji ga ne rušita, zrušili stjjt le domnevo, da poznamo zdaj že vse vrste prvin in da teh ni več nego 92. Bohemij in prvina št. 93 pa dokazujeta nasprotno in že se je oglasil tudi eden najpomembnejših razi skovalcev atomov, angleški učenjak Arthur Eddington, ki je na njiju podlagi z računom postavil trditev, da je neznanih prvin še najmanj kakšnih štirideset. Tako se kemikom otvarjajo vrata v novo področje, kjer so mogoča še presenetljiva odkritja. Kupite pohištvo, električne pralne stroje, električne ledenice, preproge, peči (0 __ _:___;-:-:-, r 89 ^ I 100 CENTOV na DOLAR za hranilne vloge na i j INTERNATIONAL POSOJILNICI tekom avgusta f o v omejeni svoti ali kot del vplačila za karkoli želite kupiti g c "> Tu je le nekaj predmetov, katere si lahko z hranilno vlogo kupite: -- o " ____ oq O ——---r----— g, M Postelje, vzmeti, modroci Električni pralni stroji — Le- ■m Pohištvo za spalnico Pe" za kuho ali 8retje' 1>rt" deniee - Električni čistilci - £ Pohištvo za obednico proge v novih vzrocih v vsen Električni likalniki 3 O Pohištvo za družabno sobo velikostih Breakfast Sets... -----^ __Posebnost za ta teden O Posebnost 71 ta teden Apex el«*4«™' Pralni stroji X" V Posebnost za ta teden Posebnost za ta leden _ ^^ ^ ^ prodaja,. p(( C q1 Naš Dreamaway S29.50 modroc $52.50 — 9x12 preproga v o $89.50. Držijo 18 salonov vo- ^ zgrajen z znotrajnimi vzmeti, vzorcih. Največja vrednost de; čisto beli znotraj in zu- P> Oj samo kdaj nudena. naj. | $17.95 $39.75 $69.50 | 10 ____:- n ! The Krichman & Perusek Furniture Co. | 15428-32 Waterloo rd, blizu E. 156 St. Odprto ob večerih do 9. ure J -s ° 06-:-;—^———;-:—r-:- 100 centov na dolar za vloge na International posojilnici v omejeni svoti TaKeflr m Vj /w.fiiirHWiyWM;1! \\ m&tim&MfflmBtt^ T 7 dni do JUGOSLAVIJE I m ' NA GORNJIH BRZO PARNIKIH Ekspresni vlak ob Bremen in Europa v Bremerhayen. zajamci udobno potovanje do LJUBLJANE C © L U M B U S DEUTSCHLAND - HAMBURG NEW YORK - ALBERT BALLIN Tudi redna odplutja z do- Izborne železniške zveze bro znanimi kabinskimi £ od Cherbourga, Bremena parniki Hamburga , Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali AMBURG-AMERICAN LINE • NORTH GERMAN LL0YE j111" 1119 EUCLID AVE., CLEVELAND, O. 11 Stran 4 *.....— —" "* 1 ENAKOPRAVNOST 30. avgusta, CVET IN SAD Spisal Jos. Jurčič TRINAJSTO POGLAVJE t l Na potu iz vinogradov. Solnce je zašlo. Zrak je bil c hladnejši in hladnejši. Ognji, katere so po vinogradih tu in tam otroci kurili, dobivali so počasi hrdeča in čedalje bolj { svitla .plamena. Delavci so popuščali vinograde in odha- 1 jali v tropah v dolino domov ali j pa so posedali v travo okrog hramov in majoliko z lanskim vinom vrstili iz rok v roke. ] Kake četrt ure od kraja, kjer i smo pustili naša dva znanca, je i bil vinograd poštarja gospoda i Gorca ravno pod potom. Trgal- : ci so bili že odšli in le trije boso- : nogi majhni dečki so bili ostali 1 pri ognju, ki je pri potu gorel, i in kostanj pekli. Kaka dva koraka proč sta stali dve deklici, in sicer nam znani: — Pavlina in Matilda. Ekspeditor gospod Komplez je jima bil veren, molčeč tovariš. "Midva z gospodom ekspedi-torjem ideva domov, ti pa tukaj ostani, če se ne daš preprositi. Noč se dela," pravi Pavlina. "Oh, počakaj še malo. Zdaj je ravno najlepše in najprijet-nejše. Glej, kako se ognji lepo vidijo po vsej rebri in dolini lu-čice migljajo iz vsake hiše. Jaz ne vem, da danes nimaš oči za vso to lepoto. Ne, gospod ekspeditor, vi morate z menoj potegniti. Še pol četrt ure, ali vsaj nekaj minut ostanimo tu, da bodemo videli, kako bodo ti fantički kostanj spekli." Tako pravi mlajša sestrična in poredno Kompleza od Pavline potegne. Ta je bil v veliki zadregi, ker ni vedel, na katero stran bi potegnil, da bi se drugi ne zameril. "Ali daleč imamo domov in kaj bode pameten človek mislil, če naju vidi ponoči tod hoditi!" ugovarja starejša. "Saj nam pride hlapec z vozom naproti." Zdaj se jim nasproti zasliši prav blizu petje: Garvaj, dihur, dihur Pod streho je smrdel, Pa Neži Rožmarin Vse jajca je pojel. "Rožmarinova Neža gre, bežimo! pravijo dečki, popuste o-genj in kostanj, kape v roke primejo in zbeže. Tudi deklice se napotijo. Ni bilo moči ogniti se Neži. Komplez,ki je videl,da se deklici malo bojita, stopa hrabro naprej, sestrični tik za njim. Po hoji se je poznalo, da je babnica pijana. Izpod rute, ki je imela glavo zvezano ž njo, viselo je nekoliko las črez nos, suhi rjavi vrat je bil razgaljen in v pregibu ha komolcu ji je visel košek s polomljenim lo-canjem. "Glej! glej! gosposke prepelice, hinder - hander!" dejala je babura, zagledavši deklici. Ustopi se sredi ozkega pota. Ko pridejo do nje, pravi: "Dve sraki pa en srakoper! Daste kaj piti?" — "Umakni se, copernica! da gremo naprej," reče Komplez pogumno. "Kaj J" vpije Rožmarinka razkačena. "Kdo je copernica?" Položi svoj košek naglo na tla, razpne roke, rdečica jo oblije, svitlo gleda in kaže velikanske svoje pesti. "Ti grivna ti! Jaz copernica, lepega očeta hči! jaz? Da te ne pograbim in zatočim po dolini, gunipec! Še enkrat reci, pravim." Komplezu upade pogum. Neža z zobmi škriplje, deklici se od straha treseta. "Neža! pridi jutri k nam, dali ti bodemo žganja in belega kruha. Zdaj se nam pa umakni, > da gremo domov," pravi Matil- ž da. d "Žganje? Kje ga imaš? Po- v kaži!" "Tukaj ga'nemam. Na pošto s pridi, pa ga bodeš dobila." d "Ali ga bodeš res dala? Ve- k liko?" vpraša Neža na enkrat d potolažena. 0 "Res, res!" F "O ti ljuba veverica ti, mala! n Daj se pobožati. Tako-le. Glej, 1; ■ nemara da si še lepša ko jaz sa- 1' • ma. — Kaj se pa ti tako držiš, I - kakor bi" jesih prodajala," pravi I ■ Pavlini, ki je bila boječe okle- ■ nila se sestrični pod pazduho, t i "Da, hudiči in hudičevke, odrla , te bodem in požrla. Dosti kož i- i ■ mam že doma, ha-ha!" c , "Dober večer!" pravi dekli- * l cama znan glas za hrbtom. Bil f l je Leon, ki je šel od profesorja J - domov, še bolj kakor se je on ; čudil, da ju v mraku tukaj naj- 1 - de, bili sta ga one dve veseli v ' j tem trenotku. "A, ljubček moj je prišel, le- ] pi moj mladi!" zavpije Rožma- ; j rinka, spoznavši Leona. "Kaj je tukaj? Ciganka vas i ne pusti naprej? Spravi se s po- ■ ti." "Precej, precej, vse, kar ti hočeš, tebi pa tebi," reče Neža, kar more urno pobere košček in se usede tik k meji. Oni štirje odidejo. Rožmarinka maje z glavo, poluglasno govori s seboj, kolne in gleda v tla. Vino, ki se ga je danes po vinogradskih hramih napila, razvnema in meša ji menda čedalje bolj možgane. Naenkrat glavo povzdigne, ozre se okrog in ker onih štirih že ni bilo več videti, zavpije: "Kam je pa šel! Vzela mi ga je ena. Čakaj, čakaj, ubila jo bodem, ubila!" Rekši pobere kamen, zamolklo zatuli in leti po potu. V desetih korakih se izpotakne in pade. Nekaj časa leži, potem go-drnjaje vstane s krvavim nosom, mirno, tiho in počasi odide proti oni strani, kamor je bila odkraja namenjena. Med tem časom so bili oni štirje prišli iz vinogradov in so se obrnili navzdol proti cesti. Ta pot navzdol je bil prav slab za vožnjo in hojo. Večkrat-, ni dež je bil splavil prst in pesek in naredil velike kotanje in kupe rjavega kamenja, tako da je moral človek pazno stopati in vedno predse gledati, da se ni izpotikal. Naravno je bilo tedaj, da je Pavlina takoj na vrhu prijela Leona za podpazduho. Saj veste, da slabotna ženska potrebuje večkrat v življenju podpore moške, da se rada naslanja nanj, kakor se šibka vinska trta oklepa trdnega, dobro v tleh stoječega kola. In če še pomisli-i mo, da se vsak dober človek iz hvaležnosti nekako približane-ga čuti tistemu, ki mu je ravno iz kake neprijetne situacije pomagal, ne moremo se ni en tre-notek čuditi, da je bila tako ne- TaricoseTeins—" ULCERS—OLD SORES Clean Powerful Penetrating Oil Quickly Promotes Healthy Healing Get a two-ounce bottle of Moone's Emerald Oil (full strength) with the distinct understanding that you must get quick relief and splendid results or your money cheerfully refunded. The very first application will give you relief and a few short treatments will thoroughly con->1 R A vince you that by sticking faithfully to it,a short while longer your troubles will wi ko OVlflMT disappear. Guaranteed. ' kako bolj domača ž njim. Ute- > gnil bi še jeden izmed nas pri- : staviti, da bi ji bil moral ta Le- ; on, če kaj ume, kaj se spodobi in kako svet pelja, sam svojo roko in pomoč ponuditi, toliko bolj, ker bi ga bil imel tega že gospod ekspeditor Komplez, ki je z Matildo kaka dva koraka pred njim stopal, s svojim dobrim zgledom opomniti. "Bali ste se tedaj te babe? No jaz menim, da nikomur nič žalega ne stori," dejal je Leon, dasi bi bil raje kaj bolj zanimivega govoril ž njo. "Jaz imam že sprvega, ko sem to žensko videla, neko stu-denje pred njo. Kadar sem ji kaj dala, ko je k nam prišla, dala sem ji najbolj zato, da je odšla. Vem, da je to prav nele-po in kaj malo ljubeznjivo na meni; kajti človek je človek, ljubiti bi moral vse, kakor Zve- ( ličar od nas terja in nam naše 1 lastno srce veleva. Pa neke zo- i pernosti, ki mi jo ta divja žena ] navdaja, res ne morem prema- j gati." "Jaz jo pa prav lahko vidim; meni je en nenavaden predmet, originalna podoba. Bog je tudi i takim ljudem življenje dal, da je svet bolj pisan in mnogovrsten. Menda morajo že tudi take ženske biti. Dolgočasno bi bilo na tem svetu, ko bi bili vsi jedna-ki." "Jaz sem nevedna, morda je prav, kakor vi mislite. Ko bi ta Neža ženska ne bila, morda bi bila tudi meni samo predmet — kakor vi pravite —; ali tako pa vidim v njej nekaj zopernarav-nega, nečloveškega, ali če je to . prehudo reči, — neženskega. Vsaj po tem, kar si jaz mislim ; o ženstvu." "Ali mi ne boste zamerili, če povem, da sem jako radoveden, p kako vi mislite o tej polovici • človeštva, katera vas mora s - ponosom v svojo sredo šteti?" 1 vpraša Leon. i "Ker začenjate tako govoriti, ; kakor da ne bi hodih po tem iz-' potekljivem potu, temveč v vi-L soki druščini po mestnih drevoredih, kaznovala bi vas pač lahko, da vam ne bi odgovorila. Ali vas čem?" "Tega ne storite, ker pomisliti morate, da so ljudje, ki tudi v srcu mislijo to, kar govore." "Nehvaležno bi bilo tudi od mene, kaj ne? ko bi vam odgo-a varjati ne hotela ravno nocoj, ~ ko ste mi dobroto storili. Zato vam povem, da če kako posebno • misel od mene pričakujete, mo-5 tite se prav zelo. Terjatve, ki bi je jaz sebi in vsem svojega spo-. la stavila, izrečene so gotovo že • • v tisočkrat. Ženska ima svoj krog v tihi domačnosti; tam naj dela i in pomaga po svoji moči. Me ' moramo bolj s srcem misliti ka-^ kor z glavo. Zato se ne smemo . v javnost riniti. Marsikatero napačnost bi jaz raje moškemu odpustila kakor svoji vrstnici." "Zakaj? To se meni prevelika odpoved zdi. Ta misel gotovo ni r navadna. V marsikaterem kro- d gu med prijateljicami bi sami t ostali. Človek rad zase tista \ svobodo terja, ki jo drugi imajo. Vidite, zdaj sva uloge me- r njala. Jaz bodem tiste zago- 1 varjal, ki ste se jim vi izneveri- r li," pravi Leon smeje se. j "Svoboda je zares lepa bese- j da, ali tukaj jo le pustiva. Loči- s ti se mora od razuzdanosti. Člo- 1 vek naj premisli in pregleda i svoje moči in po njih naj se ] ravna, pravijo. In me ženske 1 smo slabe; če izgubimo višek, i ne moremo se nikdar zopet tako 1 povzdigniti. — Pa z vami bi sko raj ne smela tega prevdarjati." ; "Zakaj ne? Večjega veselja." "Tiho, vi ste me zapeljali, da sem storila, kar na svojem spo- i lu sploh grajam: mešanje v re- ■ či, ki so zunaj našega okrožja. Čudno sva začela. Kakor se govori, da prava ljubezen ne pre-; mišlja, od kod in zakaj, tako bi morala tudi ženska svojo nalogo bolj čutiti in dopolnjevati, bolj v srcu nositi ko na jeziku. — Hitreje morava hoditi, Matilda in gospod ekspeditor bo-: sta mislila, da pešava; glejte, s kje sta že." Leon je do zdaj nalašč počasneje hodil. Mogoče je, da je tu-1 di Matilda to opazila takoj odkraja in je zato ekspeditorja seboj vzela, da sta šla naprej. ' Gospod Komplez, ki je več-\ krat skrivaj nazaj pogledoval, ' mOral je, hotel ali ne hotel,govoriti in braniti se svoji tovariši-1 ci, ki ga je neusmiljeno dražila, kako bi bil tepen, ko ne bi bila y ona in prišli Leon utolažila raz-• kačene Neže. Dasiravno je zve-1 sto branil svoje moštvo in se je nazadnje videlo, da mu je tega 5 draženja že preveč, razmalala ■i mu je poredna deklica vse na-i stopke tega po sreči odvrnje-3 nega tepeža, kako bi bil bolan ležal in milo ječal in morda še jokal se, kako bi mu bila morala j ona streči. Pridejo tako do ceste. Tam je čakal voz. "Ali hočemo še do vrhu klanca peš hoditi? Za štiri ni prosto- ra na vozu, tedaj dajmo gospo-; da Retlja še nekaj časa spremi-j ti, če nisi trudna, Pavlina!" pravi Matilda. "O jaz ne. Meni je ljubo, čemu bi konje mučili navkreber,! ker lahko hodimo," odgovori o-! na. Hlapec odide z vozom na-j prej do vrhu klanca. "Jaz imam j pa z gospodom ekspeditor jem i še eno dokončati. On se mi ne-če udati, da je tisto lepo pesem naredil, ki sem jo včeraj našla. Pa ne mirujem pred, da še mi 0 bo izpovedal in še ime tiste srečne mi bo razodel, na katero je ta oda narejena," reče Matilda.; "Sonet je, ni oda," pravi po-zabivši se Komplez. "O vas že imam; če veste, da; je sonet, potem ste se udali. —; Zdaj boste pa še drugo povedali. Pojte, ta dva ne smeta sli-____i TIRED, ACHING. SWOLLEN FEET Moone's Emerald Oil Guaranteed to Stop All Pain and Soreness and Banish Offensive Odors In just one minute after an application of Emerald Oil you'll get the surprise of your life. Your tired, tender, smarting, burning feet will literally jump for joy. No fuss, no trouble: you just ap- j ply a few drops of the oil over the I surface ofvthe foot night and morning, or when occasion requires. Just ] a little and rub it in. It's simply wonderful the way it ends all foot , misery, while for feet that sweat ! and give off an offensive odor, U u a there's nothing better in the ^CvSAr world. ^MJr Moone's Emerald Oil is guaranteed to end your foot troubles or money back. i lilim .^^^ JM I BAKING 1 i liv powder! _ Some Price To da if, R as 44 years Aqo gf 25 ounces25"'" John Renlco, 1016 E. 76 St. Za Collinwood, Nottingham, Noble: John Steblaj, 16009 Waterloo Rd. Za Newburg in West Side: John Peterka, 1121 E.68St. PH^i^ M anc" I though*/* I I couldn't Sew •lltfMHwn • Thousands of wo men ^jMnSHfil making the same discovery /llM\ taking advantage of the SioS /imŠSBk V "Make-It-Yourself" Flan- ^JsaEMsS • •ThfougKFl-D,JZs°>> MfiiRm / ceive lessons in makingt»ri-" , TmKSB^Sm\ children's clothes, rugs, xfffl^H^W peries—style consultation \ fi fashion books—sewing boo . all the help you'll ever oee HHBI\ to "Make-It-Yourself". ,f • The complete servic^ MmHBIBIIBI. \ given at no extra cost with c, purchase of a new Singer ^ ^ trie. A small down-payo^^' MSHniBBi (easy terms) places the /j^gJHBlHMBBjMiBw in your home. »■HMVlr f°r comi>iete Migil Erasmus Gors^ Hffi Minil 1030 East 66thP|f HiMBllL Corner St< Ifi wmll HEnd. 4245 Bwi --—sssSBPli - - > ?r 4 'Jraftl feuKi |T VOUK«il* ON Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811