MOJA BANKA Min« FILIALE DI CIVIDALE FILIALA ČEDAD novi ■J, ' IP WìéW '(W ISŠfP^ tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir St. 7 (800) • Čedad, Četrtek, 15. februarja 1996 BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Certificati di deposito a 19 mesi 25 annuo 8,09% netto MOJA BANKA Dan slovenske kulture smo lietos praznovali v Spietru v znamenju domačih kulturnih ustvarjalcev Naša kultura od pravce do pravce V Beneški galeriji so odparli razstavo otroških ilustracij Luise Tomasetig, v občinski sali je godu Sebastiano Zorza najbuj velik entuziazem pa je zbudiu dialektalni konkorš, ki je biu koralna izpoved ljubezni do našega slovienskega jezika Trst: komisija začela z delom Bila je ku na duga an lie-pa sanja, puna farb an atmosfere, kjer se je vse gibalo od pravce do pravce. Od tiste, ki zaživi na platnu, v slikah, v tamenih an veselih farbah, do tiste ki nam jo pamašajo na dan mladi an stari glasuo-vi, an Se do tiste, ki nam jo parkliče v spomin ljubljen glas ramonike. Tel je biu nas praznik slovienske kulture, ki so ga kupe parprvali v Spietru studijski center Ne-„iža an Občina Spietar an je parklicu puno ljudi. Parsli so iz vsieh kraju, povezovala pa jih je le tista ljubezan za svoj slovienski izik. Narpriet smo doživiel nie-ki posebnega v Beneški galeriji, kjer so odparli razstavo ilustratorke Luise Toma-setig. Nje dielo, ki je publi-kano v vic bukvah za otroke, sta predstavila Donatella Ruttar an Paolo Petricig. Na dielo Luise se Se varnemo, nase parporočilo pa za sada je: pojdita gledat razstavo v Spietar an pejajta za sabo vase otroke. An šindak Marinig je napisu za natečaj Špietarski komun brani domač jezik Dobro vičer vsiem! Spietar vas pozdravlja. Donas smo na deset februarja - lieto Sest an devetdeset. Donas je dan slovenske kulture v Benečiji. NaSa lokalna skupnost želi praznovat tel dan narlieuS, ki more. Tudi lietos Špietarski kamun je napravu konkors “NaS domači jezik". Konkors "NaS domači jezik" je troSt za vse pametne Benečane, da naS izik preživi an da naSi ljudje ga bojo nimar guoril v družinah an po vaseh. Samuo takuo bo Sigurno da se ga na pozabjo. Vemo, da so velike težave za branit an za valorizat vse tiste izike, ki jih guorjo majhane manjšine. Vemo, da usod po svietu, uficialni izik ima veliko muoč. Ufi-cialni izik ima radio, televižjon, Suolo, bukva, vsakdan časopise. Firmino Marinig beri na strani 3 Na varhu an part publike v občinski sali, tle blizu v Beneški galeriji, ko so odparli razstavo Luise (parva na desni) Praznik naSe kulture je potle Su naprej v občinski dvorani, kjer je biu natečaj NaS domaci jezik. Vpisanih je bluo 20 Benečanu: 6 otru-ok do 14 liet, 6 te velikih do 40 liet an 8 starejših. Biu je pravi užitak posiuSat tarkaj liepih, veselih an žalostnih, smiesnih an polemičnih stvari, takuo de je an žirija imiela težkuo dielo. V skupini te malih je na 1. mesto parsla Valentina Venturini iz Spietra, na 2. Ilaria Banchig, na 3. Antonio Banchig iz Podbuniesca, na 4. Sabrina Borgu iz Srie- V torek se je v Trstu prvič sestala komisija, ki je zadolžena za vprašanja finansiranja slovenskih kulturnih in umetniških ustanov na podlagi zakona za obmejne območja. Pod vodstvom deželne odbornice Alessandre Guerre so se sestanka udeležili Igor Komel, Edvin Svab, Marija FerletiC, Marij Maver, Ferruccio Clavora, Viljem Cerno, tajnica komisije Adrijana Janežič ter deželna funkcionarja Zanini in Mo-lea. Na srečanju so se v gla- vnem dogovorili o kriterijih, ki jih bodo uporabljali pri delu komisije. Podrobno o posameznih točkah pa bo tekla beseda na prihodnji seji komisije, ki bo predvidoma v začetku marca. Na torkovem srečanju sta predstavnika iz Benečije, Cerno in Clavora, podčrtala dejstvo, da v komisiji prvič sedita tudi predstavnika Slovencev iz videmske pokrajine, kar gre pozdraviti, saj dokazuje enakovreden odnos, ki se ga ima do treh pokrujin, kjer živijo Slovenci. dnjega; v skupini do 40 liet je na 1. miesto parSla Luisa Battistig iz Sauodnje, na 2. Marina Cernetig iz Spietra, na 3. Andreina Trusgnach iz Svetega Lienarta an na 4. Davide Clodig iz Sriednjega. Od skupine senior parva nagrada je sla Lucianu Chiabu-dini iz Podbuniesca, druga Renzu Gariup iz Grmeka, treeja Remu Chiabudini (Po-dboniesac) an Cetarta pa Gi-uliu Venturini iz Spietra. An ko Senk za vse je za-godu Se Sebastiano Zorza na ramoniko! beri na 3 strani II pust a Il mercato di una volta, chi vende e chi compra, la musica, l'allegria, la festa. Sono gli ingredienti del "beneški targ" riproposto da genitori ed insegnanti dei bambini che frequentano la scuola bilingue di S. Pietro nel corso della manifestazione "Scaramatte", a Cividale, domenica scorsa. Il "pust" é anche questo A PAGINA 8 *£ì hobles Produzione e vendita di infissi in legno lamellare su misura certificati e garantiti. HOBLES SpA - 33049 San Pietro al Natisone (Udine) - Speter (Videm) Zona industriale - Telefono 0432/727286 - Telefax 0432/727321 četrtek, 15. februarja 1996 2 Razhajanja v furlanski Severni ligi Bosco vodi do kongresa Da med predstavniki furlanske Severne lige obstajajo težave in različna gledanja, je bilo vsem jasno že precej časa. Razhajanja očitno niso bila majhna, saj se je že pred letom dni govorilo, da dosedanji tajnik furlanske Severne lige, poslanec Roberto Visentin, vodi stranko precej nedemokratično in da je zato nujna njegova zamenjava. Zgodilo pa se je, da je na lanskem kongresu gibanja v Vidmu Visentin zbral dovolj podpore, da je ostal na krmi-lu SL in pustil v manjšini skupino, ki ji načeljujeta furlanska poslanca Roberto Asquini in Carlo Sticotti. Napetost med vidnejšimi predstavniki lige pa je prišla do vrelišča v teh dneh, tako da je Umberto Bossi sklenil, da bo deželno stranko do kongresa (10. marca) namesto Visentina, ki je odstopil, vodil senator Rinaldo Bosco. Razlog za takšno odločitev gre iskati v pobudi poslancev Asquinija in Sticot-tija, ki sta v zadnjih tednih obiskala številne sekcije Severne lige in povsod kritizirala tajnika Roberta Visenti-nija. Po njunem pričevanju, naj bi bil Visentin sodelavec slovenskih tajnih služb in da bi imel na Vzhodu velike osebne interese (povedala sta, da naj bi bil celo lastnik tovarne na Poljskem). Do napetosti znotraj SL prihaja tudi na Deželi, kjer furlanskim svetovalcem ni šlo v račun, da je Tržačanka Anna Piccioni postala načelnica svetovalske skupine, Sen. Rinaldo Bosco potem ko je bil Sergio Ce-cotti imenovan za predsednika deželne vlade. “Tržaška teža” lige v deželnem merilu naj bi bila premajhna, da bi si lahko zagotovila tako prestižno mesto. Zato predlog, naj bi prišlo do Piccionijeve zamenjave. Za njeno mesto pa naj bi se potegovali Furlanki Silvia Fabris in Viviana Londero. Deželni kongres lige 10. marca naj bi torej določil, kdo bo prevzel liderstvo gibanja. Možnosti, da bo Visentin ostal na krmilu SL, niso majhne, čeravno nekateri že napovedujejo, da bi na čelu Bossijevega gibanja lahko prišel sam Bosco oziroma senator Fontanini, ki je gotovo med najbolj priljubljenimi med ligaškimi privrženci. Možnost za uspeh ima tudi Alessandra Guerra, katero v zadnjih časih “snubi” tudi Ljudska stranka. Linx, un buco nell’acqua? Futuro incerto per la società mista Linx, ovvero come costituire un’associazione pubblico-privata tra Comuni, consorzi privati e società o-perative friulane e slovene e scoprire, un anno dopo o poco più, che potrebbe essere un bel buco nell’acqua. La società denominata Linx era nata lo scorso inverno con un programma che prevedeva una serie di interventi nelle Valli del Natisone e del Torre. Gli o-biettivi? Tra i molti la realizzazione di piste forestali ed il perfezionamento di quelle esistenti, il miglioramento dell’utilizzo delle acque, l’assestamento boschivo. In ballo, si diceva, c’erano parecchi miliardi grazie ai progetti comunitari Interreg II e Leader II per la cooperazione transfrontaliera. E oggi? “Secondo l’ufficio regionale per gli affari comunitari - spiega Paolo Paolo Cudrig Cudrig, ex sindaco di Sa-vogna, consigliere provinciale chiamato a suo tempo a presiedere la società - a noi a questo punto spetterebbe solo di risolvere il problema della depurazione delle acque del Natisone. Ma a quanto pare la Slovenia intende agire solo sulFIsonzo”. L’associazione rischia quindi di non rientrare neanche in questo progetto, tenuto conto poi che, per quanto riguarda l’Interreg, si é ancora in alto mare. L’Unione europea non manda segnali alla Regione, e le società ed i consorzi possono soltanto presentare dei programmi di massima con le possibilità di intervento. Per quanto riguarda i programmi Leader “abbiamo progettato una scuola che dovrebbe offrire corsi per la coltivazione forestale - afferma Cudrig - che si potrebbe appoggiare al Centro di formazione professionale di Rubignacco”. Ma “per ora sono solo parole, nient’altro, siamo molto indietro, nella nostra regione” dice un po’ sconsolato l’ex sindaco di Sa-vogna. A livello di programmi dell’Unione europea si muovono solo i 5b, per i quali la Regione ha e-manato i bandi di concorso. Le amministrazioni locali hanno due mesi di tempo per presentare i progetti. Pessimista, Cudrig: “Il rischio é che anche questi o-biettivi si rivelino una bufala”. Michele Obit E’ stato fissato provvisoriamente e solo per quest’anno al 31 marzo prossimo il termine per la presentazione delle richieste di contributo per l’Indennità Compensativa relative all’anno 1996. Com’è noto gli aventi diritto sono gli agricoltori che operano sul territorio della Comunità Montana al fine di compensare parzialmente i disagi e le difficoltà derivanti dal fatto di coltivare in montagna. I requisiti che devono a-vere gli agricoltori sono i seguenti: Indennità compensativa - coltivare almeno 3 ettari di superficie agraria utilizzata (seminativi, ortaggi, vigneto, frutteto, foraggere, prati) - allevare bestiame (bovini, equini, caprini e ovini). Il beneficio è commisurato al numero di capi di bestiame se l’azienda è ad indi- rizzo zootecnico o al numero di ettari se l’azienda non ha caratteristiche zootecniche ed è compreso fra un minimo di L. 250.000 e L. 300.000 ad ettaro o per unità bovina adulta. Per la compilazione delle domande, che dallo scorso anno viene effettuata sugli appositi modelli AIMA, gli agricoltori possono rivolgersi a: - Comunità Montana Valli del Natisone - ufficio agricoltura - tel. 727553 tutti i giorni dal Lunedì al Sabato dalle ore 9.00 alle ore 13.00. - Organizzazioni sindacali di categoria. Per una corretta compilazione gli agricoltori devono munirsi di dati catastali a-ziendali completi (Foglio -n. di mappa - superficie) e dell’apposita numerazione derivante dall’anagrafe bovina. Milan Kučan: manjšina naj bo subjekt” Kot je že v tradiciji, predsednik slovenske države Milan Kučan je v Ljubljani na ločenih srečanjih sprejel predstavnike slovenskih manjšin v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Pogovarjali so se o številnih aktualnih temah, v prvi vrsti pa o odnosih med matično državo in zamejstvom. Zastopstvo Slovencev iz Italije so sestavljali Klavdij Palčič (SKGZ), Marija Ferle-tič (SSO), Miloš Budin (D- bljenost Slovenije, tako glede razmer, v katerih živijo slovenske manjšine v sosednjih državah in glede razmer v notranjosti manjšin samih. Zaskrbljenost velja tudi nad politiko, s katero Slovenija uresničuje svojo ustavno obveznost do slovenskih manjšin”. Predsednik Kučan je ocenil, da morajo biti odnosi Slovenije do manjšine državniški, upoštevati pa morajo tudi zgodovino in tradicijo organizirano- SL), Sergij Lipovec (SKP), Salvatore Venosi (slovenske organizacije iz videmske pokrajine), Martin Brecelj (S-Sk) in Rudi Pavšič (Demokratski forum). Srečanje s predsednikom države je zamejskim predstavnikom nudil priložnost, da so razgrnili vrsto odprtih vprašanj, ki težijo našo narodnostno skupnost. Beseda je tekla tudi o zdajšnjih odnosih med Slovenijo in Italijo ter seveda o odnosu med matično državo in zamejstvom. Osrednja tema razgovorov pa se je nanašala na Resolucijo o odnosu Slovenije do manjšin, ki je v tem času v obravnavi v parlamentarnem odboru. In prav glede tega dokumenta so se pokazala različna stališča predstavnikov manjšin. Medtem ko sta se predstavnika SSk in SSO strinjala z besedilom resolucije, so ostali ugotavljali, da bi morala Slovenija v svojem državniškem odnosu do manjšin priznati manjšini pravico, da sama odloča o svoji organiziranosti. S takšnim mnenjem se je strinjal sam predsednik Kučan, ki je povedal naslednje: “Dovolj razlogov je za zaskr- sti slovenskih manjšin. Kučanove besede v bistvu pomenijo naslednje: manjšina naj si znotraj svoje organiziranosti poišče najboljše inštrumente skupne zastopanosti, ko gre za skupne, ži-vljenske interese. V to organiziranost pa naj se ne vmešava Slovenija, predvsem ne slovenske stranke, kar se je v zadnjih letih dogajalo in s tem se je napetost znotraj manjšinskih komponent še povečala. Strinjamo se s takšni/ pogledi, kot se tudi strinjamo s predsednikovim priporočilom, da moramo med Slovenci v Italiji čimprej najti rešitev za skupno zastopstvo. Dejstvo je, da že nekaj časa živimo v popolni “anarhiji”, ki ne koristi interesom naše skupnosti. Kaj storiti? Potrebno je, da se vse komponente znotraj manjšine ponovno usedejo za mizo in da se resno lotijo dela. Potrebno je; da čimprej najdemo odgovor, kako uresničiti skupno zastopstvo, ki ne bo odrešilno za vse naše probleme, bo pa znalo postati solidnejši sogo-vrnik v odnosu do italijanske in slovenske države. I premi Prešeren La manifestazione centrale per la Giornata della cultura slovena si è svolta presso il Cankarjev dom di Lubiana. Nel corso della cerimonia, come tradizione, sono stati consegnati i premi (Prešernove nagrade) a-gli artisti più meritevoli. I due premi Prešeren sono andati al poeta Veno Taufer ed al ballerino Vojko Vidmar, sei invece gli artisti ai quali sono stati consegnati i premi della Fondazione Prešeren. Si tratta dello scenografo Marko Japelj, della cantante lirica Milena Morača, del Seimila pensionati in piazza designer Zdravko Papič, dell’attore Brane Strubej, del poeta Uroš Zupan e dello scrittore Vlado Žabot. Pensionati in piazza Più di 6 mila pensionati, provenienti da tutta la Slovenia, hanno inscenato una manifestazione di protesta davanti al parlamento ed al governo sloveni. Hanno protestato contro la decisione di diminuire la pensione di circa il 15 per cento. Se la sono presa in particolare con il presidente del parla- mento Jožef Školč che non ha voluto ricevere una loro delegazione. 13.000 universitari Il numero degli studenti che dopo la maturità scelgono l'università è in aumento. Secondo una stima del ministero dell’istruzione, nel prossimo anno saranno 13 mila i giovani che frequenteranno le aule universitarie. Frutta in fiera Dal 5 all’8 settembre si svolgerà nella cittadina di Slovenske Konjice la prima fiera internazionale della frutta, organizzata dalla Studio trg di Celje. Durante le giornate fieristiche verranno organizzate anche alcune manifestazioni collaterali alle quali parteciperanno frutticoitori della nostra regione e della Ca-rinzia. Il caso Hit Entro la seconda metà di marzo la speciale commissione parlamentare si pronuncerà sul caso Hit di No- va Gorica. 11 gruppo economico, che gestisce le maggiori case da gioco in Slovenia, è stato messo sotto accusa (in particolare dai partiti della destra) per finanziamenti illeciti ai partiti. Sciopero revocato E’ stato revocato all’ultimo momento lo sciopero dei giornalisti della Radio-televisione slovena. Infatti al termine di lunghe trattative si è giunti ad un accordo di massima che dovrebbe soddisfare le richieste dei giornalisti. Così, dopo quattro anni, gli stipendi dei giornalisti radiotelevisivi dovrebbero venire gradatamente adeguati al contratto collettivo nazionale della categoria. Intanto il sindacato Fides, che raggruppa l’80 per cento dei medici sloveni, ha annunciato nuove agitazioni sindacali entro la fine del mese. I medici sloveni chiedono che nel nuovo contratto collettivo venga finanziariamente evidenziato il loro lavoro che in molte occasioni viene svolto in condizioni particolarmente difficili* poco “europee”. Naš domači Ku špietarski kamun čemo oživiet naš izik Valentina Venturini Tale no vicer, se je medlo... Mama je paršla ciah pastiej an me je zapi- MAMINE PRAVCE eia “Na naj cibaj tam v Podtlak je buculaj”... Glih takuo ji je piela nje mama, kar je bila onà mike-na. An kar jo je gu na kolie-nah cingala pa “Ninca ninca mamina, mode močic tatu” glih s tisto vižo ku, kar Skampinja za senjam gu Tarbi... Tarbi... kuo se je mediò, ka ga je blo, snega po zime: potice cja po vas so že uo-ske an kar so ga odkidoval za ga na gazdat so ratale še buj uoske an potlè še zamet, kuo so bli vesoki... Je gledala, skuoze oknò, moja mama, an piela “Biele muhe padajo, Carne oči gledajo" grede je pa z roCico Cedla šipe, od pare, de bo li-euš kukala eia uon... Cele popudneve so se Sukal otroc z ulačico goz gorenjega konca du pu dolenjem koncu an daj via dol pod Suolo... je muorlo bit mraz... ciuke tu rokah, pa ga nieso Cul, an brez rokavic... Kar je ratu mrak letiet hitro damu Ce ne so jih ušafal s šibo, še buj Ce so ble bargeške an šuolni mokri... se je griela moja mama, ta par Sporgete an cunje so se sušile obieše-ne okuale rora... kuo je blua pituno... Ka pledeš? MaCki ba-kuc al petelinu gacje? So se ji špodielal, kar se je učila plest, an klovac vu-ne je utieku po cieli hiš an maCka za njim... Mama sam laCna... Duo te je ulaCu? Pas Kovaču! Tu keri hiš?... Kjer so miš! Mmm kuo so ble dobre marve... jih je rada jedla mama tu serkuovi kart zavite... so uanjale po met an luštrihe. Matajur me kliče Zaparta tu moji makini gledam gor pruot moji vasi, ki se tle doz Laškega lepuo vidi • •• s prve strani Uficialni izik ima radio, televižjon, Suolo, bukva, vsakdan časopise. Ima tud vso burokracijo, pisatelje, kulturo an takuo napri. Na drugi strani vemo, da italijanska kostitucjon, deželni statut an europske direktive so z nam. Je trieba dobit nomalo kuraže za vpraSat nase pravice. Je an problema, ki blizu nas tiče. Muo-ramo branit naSo kulturo, naSo identiteto an nas izik. V Nediskih dolinah vsi pravijo, da čejo branit naSo staro slovansko Spraho: pa-rjatelji an sovražniki slovenskega izika. Vsi pravijo, da je pametno branit izik, ki se guori po naSih dolinah od trinajst stua liet. Vemo, da skupina od telili ljudi na prav resnico, dieia napuoSto samuo za Sko-da se pozabi naS izik. Je tma politična demagogija. Nie nič ries, kar pravijo. Mi, ki mislimo bit nomalo zastopni, nečemo zapustit naSe kornine an naSe stare navade. Ku Špietarski kamun čemo oživiet v,ve domače navade. Zaradi tega smo po-stavli dialektalni konkors, ki je odpart za vse benečane, ki žive v Nediskih, Terskih an Kanalski dolini. Lepuo bi bilo posluSat tudi rezijansko besiedo. NaS konkors je tudi odpart vsiem naSim ju-dem, ki žive v LaSkem, v Italiji an po svietu. Kar smo postavili telo ^simpatično iniejativo smo i prepričani, da nie lahko; da so težave. Smo bli prepričani, da naS narod ima socialne, kulturne an ekonomske probleme. Smo bli tud prepričani, ku vsi poznajo an vedo, da je težkua dobit an zmagat psihološke probleme. Na drugi strani smo bli Sigurni an tud do-nas čisto vidmo, da nasi Judje imajo kuražo, zaki imajo zdravo pamet an so zastopni. Vemo, da nasi ljudje ljuhejo njih hiSo, vas an ze- rnjo tuk žive. Kar človek ljubi hiSo, vas an zemjo, ljubi tud svojo Spraho. Tisto Spraho, ki ne dost liet od tega naS človek, zastraSen, je gledu pozabit. Je gledu pozabit svoje kornine an ga je bluo Spot bit benečan, go-rjan an slovenj. So bli težki cajti, kar vsi so bli pruot naSemu iziku an nasi kulturi. Sigurno so bli pruot: ta-Ijanska Suola, meStre, beneški kamuni, domači Sindaki, politični možje, ekonomske sile. Vsi so se bali ideološke an politične straSila. Večina ljudi je bila s tistim, ki je biu narbuj močan. Za jo resnično reč, sama cierku, nekateri fari, ki so služil v Benečiji, redki katoličani an levičarski možje so bli od-parti na slovenski problem. Srečno za nas, cajti so se preobarnili, an če nie vse jasno v taljanski politiki. Bit donas v Spietru na konkorsu če reč dat muoč za vpraSat naSe pravice. Tri so naSe pravice, ki je trieba vpraSat: - živiet an dobit dielo doma; branit an valorizat naSo kulturo, naS izik an naSe navade; dobit to pravo au-tonomijo, ki smo jo imiel, kar smo bli pod Benetkah an ki smo jo zgubil stua devet an devetdeset liet od tega. S telo željo, ki je za hranit an varvat naSo kulturno identiteto, sta mislil pridit naco v Spietar. Špietarski kamun, vsi pametni komunski konsilieri, Sindik an asesorji so previč radi vas pozdravjat s sar-cam. Muoj je Sigurno an sarčni pozdrav. Tud jest san vpisan na konkors “NaS domači jezik”. Tud jest želim dat mojo solidarnost z mojim pismom, ki je tel pozdrav vsiem vam. Se troStam takuo pomat, de slovenska besie-da an slovienski izik bi bli živi Se stuojke an stuojke liet po naSih vaseh an dolinah. Firmino Marinig An za donas moje ure na diele san jih nardila, zomada nie še finila, seda čakajo me moji otroc, moja hiša... Sonce gre za brieg, pozi-me dan je kratak, kar bom gor doma bo že tarna. Sada, zaparta tu moji makini gledan gor pruat h moji vas, ki tle doz Laškega se vidi prou lepua; kje j gor - kua se zdi deleč... Matajur, kar ga gledan tle dotuat, me se kaže ku an velik človek z odpartih rokami, njega dugi parsti so doline. Tel “velik človek” me čaka, čujen, de me kliče... Jest grem gor h njemu! Pot za iti damu je duga; pomislin dost cajta zamujan tu an dan tle not v moji makini. Ki puno reči bi mogla na-rest tu telin cajtu. Tel cajt je zgubjen donašnji dan, ki vsi lietamo an skarbmo za vse hitro narest, ku de človek nie-ma maj zadost cajta... Se če miet vse komodita an lepotà, se gleda kua druz živijo an na bit manj ku oni. Tuale mislin, kar mernua sedin an se vozin; tu telin cajtu lepua se ušafan sama s sabo. Tiho imam tu makini, nič na poslušan, ne radio, ne re-gistrator. Tiho je na ciest kar začne brieg an gozd. Sama moja makina na ciesti! Prin h sebe, se nomalo pogledan an poslušan prez se bat, ker v mene vidin samuo te liepe reči, ki vsak človek jih ima an so tiste, ki dajo kuražo za iti naprej. Naco sije luna, me vso razsvetli. Kajšan krat če je magia imam težave, se na vidin lepua! Ce je daž an so pa-toc do po ciest se pustin vso veprat... Kar je vse bielo od snega me se zdi vse drugač, drug sviet... Samua kar je led na ciesti, na vien za nič, jest se čujen marzia an tarda od strahu... kar so z mano moji sinuovi, poslušan nje an ku tu adni spiehi, oni se gledajo tu me. Ma - al san šele na moji pot? Kua san se ustrašla! Previč se zgubjan z glavo, nanča § ti 1 ... 11 na vien, de man tu pest maki-no. Se muoran varvat, da me ne rata ki. Ranca nuna (sestra od mojiga nonuna) se je bla ■ 1 itti 1 m, I jBlPIfMI ankrat zapejala, takua so pra-vli... Nia bla pijana, ma to hude jo j vozilo po vsien. Uračala se je damu gos Star-mice dou Dolenj Marsin. Ce an san, tarkaj je hodila an nje mogla pridit damu. Sla je voz pot čeglih je hodila par nogah. Zvičer, kar je zuonila Ave Marija ljudje so jo šli gledat če po stazah. Klical so jo; ona jih je Cula ma jin nie mogla se oglasit. Zjutra, kar je zuonila ju-tranca, ranca nuna se je Ze-gnila anta je paršla h sebe. Tenčas so bile krivapete, so hodile oku zvičer potle, ki je zuonila Ave Marija, an do zjutra so strašle ljudi. Ma donašnji dan jih nie vič, ker obedan vič ne zuoni ne vjerje... Pustimo tuole - žalostno je; rajš mislim, da preča bom doma; bom sediela an se griela blizu ognja; poslušala bon moje otroke. Zadnja kurva anta mi se odpre vsa dolina, vidin dol do muarja. Naco planja je čista an se vsa blišči. Kar vidin je prou lepua; oku menè, not v menè: miar - ljubezen! Cujen se - ta na sarcu od velikega človieka ki priet - je stau pred mano - an sada - je - z mano. Luisa Battistig Glasuovi zuonuov an kaj so juden oznanjuval Luciano Chiabudini je uduobu v skupini senjor. Ko prebierata muorta imiet v mislih armonijo zuonov an v tistem ritmu brat. Donašnji zuonuovi, usi eletrifikani, so pozabil uiže s katerimi so oznanjuval juden, kaj se je zgodilo po vaseh. Tan par navadnih oznanjilah za andohte so ble usakdanje oznanjila ku jutrinca, ki na-mest te stuort skočit od strahu ku niešni žvejarini, so te slad-kuo zbudil: V stan - gor - ustan - gor -us tan - ustan - ustan - gor... So zuonil’ pudan, te za tin, od turma do turma an ju-dje so upičinli lopato, so snel klabuk an so zmolil angelsko češčenje: U Arbeču j’ pudan - tane u Ruonac je pudan - an tan u Laz je pudan - u Marsine j’ pudan, - Landar zuoni pudan - u Ofjane j’ pudan - an tan u BriSč je pudan - sedin dol -se opoči... Zvičer je zuonila vemarija an kar je biu cajt iti spat pa nournoči: - Spat spat - bieS spat spat... Kar zuonuovi so zuonil po martvasko, j udje so znal’ an škercat, tan na guorš al ma-inš plačilo, ki je šluo gaspuo-du an mežnarju. U Ofijane so zuonil takole: Stonderja kopajo / famuStar žalostan /angelci jočejo / če nesej’ buozega / mai vič ne druzega če pa bogatega / le usak dan takega... Zuonuovi so pamašal’ an veseje, kàr so ejeu tiedan priet oznanjal čez doline, de se parpravja senjan. Naši tonka-či so znal, duo vie kadost uiž: ta ruonška, ta marsinska, ta landarska, ta špietarska an usak, ki je poslušu tele vese- le uiže je na suojo roko dau besiede, za vietran, ki je par-tiegu an za suojo fantažijo. Takole se je zdielo guorenje landarskih zuonuovu, kàr so tonkal za senjan, ki je u po-dluožni cierkvi svetega Jakopa an Ane u Biačih: Pe - Cen pe- čen - pečen ka-Stron Ana Jakop Pantalon - Ana Jakob - Pantalon Če nie ingurja bo mulon - če nie ingurja bo mulon že kada j’ biu svet Anton - že kada j’ biu svet Anton BuojS je skala ku madon -buojs je skala ku madon - Gore u jami j’ svet Ivan pa tan u BriSč bo svet Furjan nu ganise si kasan - oznanjuje -se na čuje - premukuje take žuje svet Luigi boj bagigi sveta Brida dol ga kida prase krule nie čebule krava bule nie ne cule dvie pugače kie so hlače triesk Se mače kode skače Smo posiekli uso travo lož no grepo na kopo bomo vi dii kar bo bo že le pridemo po njio Ti si nuca la medlo niema cajta iti po njo. - Goda ureje dvje paste je Stier kandreje Se dvie veje tri kompieri natopieri le nabieri piguride duo vie al pride učera j’ sieru bon nabieru. - BieS buj hitro san tejau me se zveče novičau tisto inico san prodau mu j' velila dol bukau - kuo partiega taz Varha na bo zliepa Se daža. Tako sonce use tu lonce Se no malo bo končalo počivalo gor na skalo Ana Jakob Pantalon če nie ingurja bo mulon Se pu litra bo za Ion Ana Jakob Pantalon- Se pu litra bo za Ion / Ion Ion Ion. Četrtek, 15. februarja 1996 4 V Špetru snemanje oddaje o Benečiji Nell’istituto di credito entra la CAER di Bologna La Kmečka banka riparte più forte Župani jezni nad Deželo V soboto bo posvet v Vili Manin :|>V* Podpišti tudi ti pod peticijo za slovenske TV programe RAI - 3 v Benečiji! Dono delle Valli Sabato 17 febbraio alle ore 17,30 presso la sala riunioni della Comunità montana delle valli del Natisone si terrà l’incontro conclusivo della prima edizione del premio culturale nazionale “Il dono delle Valli”. A cura della giuria saranno presentate due pub- blicazioni: La costruzione del territorio della Slavia friulana (I premio per la sezione ricerca) di Mario Bare!, edito a spese del consorzio per la tutela del marchio “Gubana” ed II segreto di Rossana di Alberto Calligaris (II premio per la sezione poesia/racconto).” Il coro Monte Canin Val Resia è stato costituito 25 anni fa Un coro “d’argento” Sabato pomeriggio a Prato incontro con tutti i coristi ed ex maestri Com’é cambiato nel tempo il “pust” della Val Resia “Prebujajo se Čedermaci” to je naslov oddaje, ki jo bo Tretja deželna televizijska mreža v slovenščini snemala v Spetru, v občinski dvorani, v Četrtek 22. februarja s pričetkom ob 18. uri. Oddajo, ki sodi v niz oddaj “Pri nas doma” vodi Joži Peterlin, pomaga mu Eva Ciuk, za režijo skrbi Sergej VerC, z organizacijo se ubada Boris Devetak. Oddajo sicer v videmski pokrajini ne bomo mogli gledati bo pa skušala prikazati- to je namreč namen prirediteljev - stvarnost in problematiko Slovencev v Furlaniji slovenskim gledalcem na Tržaškem in Goriškem. Spregovorili bodo Fabio Bonini, Ezio Gosgnach, Renzo Mattelig, Iole Na-mor, Izidor Predan in Božo Zuanella in Številni drugi povabljenci, ki bodo sedeli med publiko. Vabila lahko dobite med drugim na uredništvu Doma, Novega Matajurja in na dvojezični soli v Spetru. Bodite točni! V zadnjih mesecih postaja protest italijanskih županov vse močnejši in odločnejši. Neposredno izvoljeni župani imajo kar nekaj razlogov, da so nezadovoljni glede odnosa države do javnih uprav, kot tudi same Dežele do občinskih uprav. V zadnjem Casu smo zabeležili kar nekaj sestankov in sreCanj, na katerih so župani jasno in glasno povedali, kaj mislijo in v kakšnih pogojih opravljajo svojo fu-kcijo. Tak je bil primer sobotnega srečanja v Tricesimu, katerega se je med drugimi udeležil tudi čedajski Zupan Bernardi, ki je v svojem posegu jasno in glasno pove- dal, kaj ni v redu. “Na Deželi”, je bilo njegovo mnenje, “nikogar nic ne zanima, kaj se dogaja v naših občinah in nobenega ni, da bi nam konkretno pomagal. Najboljše bi bilo, ko bi odstopili”. Bernardiju so se pridružili številni drugi Zupani, ki so podali podrobno analizo realnega stanja. Ob koncu so sklenili, da ustanovijo Skupnost županov iz Furlanije-Julijske krajine s ciljem, da bi v večji meri vplivala na izbire deželne uprave. O teh in podobnih problemih bo tekla beseda v soboto v Vili Manin v Passaria-nu, kjer bo srečanje Zupanov v okviru združenja ANCI. Si é dimesso l’assessore ai lavori pubblici di Cividale De Luca lascia la giunta Dopo soli otto mesi la Giunta comunale di Cividale ha perso uno dei propri componenti. La scorsa settimana ha infatti rassegnato le dimissioni Maurizio De Luca, ingegnere, assessore ai lavori pubblici eletto nella lista di centro-sinistra “La Cividale che vogliamo”. La decisione sembra motivata da dissidi di carattere politico-amministrativo tra l’assessore ed il sindaco Giuseppe Bernardi, ma pare che De Luca non andasse d’accordo anche con l’ufficio tecnico comunale. Bernardi ha accettato le dimissioni e sta vagliando una serie di nomi tra i quali scegliere il futuro assessore cividalese. E’ molto probabile che si tratterrà di un e-sterno. Qualcosa di più preciso lo si potrà sapere lunedì sera, quando il consiglio comunale di Cividale si riunirà per approvare il bilancio di previsione per il 1996. In quell’occasione potrebbe fare la sua comparsa tra i banchi della giunta il successore di De Luca. Cassa di Risparmio di Bologna. II nuovo partner entrerà nella KmeCka banka con il 35 per cento del controllo del pacchetto azionario e cogestirà la banca per un suo rilancio. L’assemblea dei soci ha votato anche la trasformazione della banca da Consorzio a garanzia limitata in società per azioni, status necessario per poter dare il via libera all’entrata del nuovo partner bolognese. Durante i lavori, guidati da uno dei due commissari che ha gestito la K-meCka banka negli ultimi 18 mesi, è stata decisa la ricapitalizzazione dell’istituto di credito della comunità slovena. L’iter prevede un aumento gratuito del capitale da 2 a 7 miliardi di lire mediante imputazione delle riserve, e un aumento successivo da 7 a 18 miliardi di lire. Prospettive lusinghiere, dunque, per il più antico i-stituto bancario della comunità slovena in Italia. Due momenti culturali, u-na tavola rotonda e l’inaugurazione di una mostra, hanno caratterizzato, sabato, l’apertura di “Scaramatte”, il carnevale di Cividale organizzato dalla locale Pro Loco in collaborazione con il Comune, la Comunità montana Valli del Natisone, la Provincia, la Società filologica friulana e molte associazioni cividalesi. Lo studio, la documentazione, la catalogazione e la divulgazione delle testimonianze di tradizione orale legate al carnevale sono stati i temi affrontati nel corso della tavola rotonda coordinata da Valter Colle. Interessanti gli spunti offerti da Marinella Chirico, autrice di un’indagine sul carnevale della Val Resia compiuta nell’arco di 15 anni. Attraverso registrazioni audio e video é stato possibile capire come si é trasformato, in questo periodo, il carnevale, “comparando evento a evento, comportamento a comportamento, parola a parola” ha spiegato Chirico. La conclusione: “Oggi il carnevale di Resia ha perso il suo senso originale per la presenza degli estranei, diventando una festa, non più un rito”. Tra le caratteristiche che sono mutate negli anni, la lingua: da un uso esclusivo del resiano si é passati ad un uso esclusivo dell’italiano. Le possibilità offerte dal Centro internazionale per il plurilinguismo di Tolmezzo sono state poi descritte dal professor Gianpaolo Gri. Un centro di documentazione in fase di formazione é quello della Società operaia di mutuo soccorso di Cividale, illustrato da Mauro Pascolini. Altri interventi, come quelli di Renato Morelli, documentarista Rai, e Lucio Pe-ressi, della Filologica friulana, hanno sottolineato l’importanza della conservazione del materiale per eventi che in altro modo rischiano di venire dimenticati. Dopo la tavola rotonda é stata inaugurata la mostra “1 colori delle Ande, maschere e icone del carnevale andino”. A parlare della mostra é stato Odon Jimenez, autore dei ‘retablos’ ospitati nella Chiesa di S. Maria di Corte, (m.o.) Il commissariamento della KmeCka banka - Banca Agricola di Gorizia è giunto al termine. Domenica si è svolta infatti l’assemblea generale straordinaria dell’istituto bancario sloveno durante la quale i soci hanno deliberato a grandissima maggioranza l’ingresso nel capitale sociale della Caer, la holding bancaria dell’Emilia Romagna di cui fa parte anche la Manifestazione di protesta davanti alla Kmečka banka - ottobre 1995 Il coro Monte Canin Val resia in una foto d’archivio Il coro Monte Canin Val Resia è sorto nel febbraio del 1971 e dunque festeggia in questi giorni i suoi 25 anni di attività, senza dubbio un traguardo invidiabile, raggiunto grazie all’impegno e alla tenace passione dei coristi che attualmente sono circa 25. Il gruppo corale ha svolto sotto la guida dell’allora maestro Toni Colus anche un importante lavoro di studio, ricerca e successivamente divulgazione del ricco patrimonio canoro della Val Resia. In occasione del ventennale ha inciso un LP dal titolo “Hre alba”, l’anno successivo ha pubblicato gli spartiti dei canti resiani, armonizzati per coro e quattro voci maschili. I 25 anni del coro, diretto dal maestro Romano Martinuzzi, verranno festeggiati con una serie di manifestazioni, programmate dal riconfermato presidente Giampietro Peressutti e dai suoi collaboratori che culmineranno con la 25. rassegna corale Val Resia del 31 ottobre. La prima manifestazione intanto si è svolta già sabato 10 febbraio in Carinzia, vicino a Himmelberg. Sabato 18 febbraio, con inizio alle ore 16, presso l’albergo vai Resia a Prato di Resia ci sarà un incontro con tutti i coristi, maestri ed armonizzatori di brani resiani che in questi anni sono stati vicini al coro. Danilo Lettig Oton Jimenez accanto ad uno dei “retablos” che fanno parte della mostra di maschere ed icone delle Ande Kronaka ''/rffojZ, rave.. V nediejo bojo na Liesah praznoval svetega Valentina Za svet Valentin imajo senjam tudi v lieški fari. Lie-tos ga bojo praznoval v nediejo 18. an za telo parložno-st požegnajo nove bronaste vrata lieske cierkve. Vrata so trud Diomire Morisani, ki je iz Napoli an v cajtu potresa lieta 1976 se je parbližala nasi daželi, an od Giorgia Benedetti, skultorja, ki živi v Cedade. Sveto maSo jo bo pieu zbor Rečan, somaSevau bo Skof Pietro Brollo. Ai nostri a.bbonati all’estero facciamo presente che possono rinnovare l’abbonamento al “Novi Matajur’’ tramite vaglia internazionale intestato a: Novi Matajur, via Ristori 28 - 33043 Cividale (IJD) - Italia. L’ammontare annuo è di L. 52.000 (Europa e via normale), L. 80.000 (Kanada e Americhe per via aerea), L. 95.000 (Australia, via aerea). Milica je bila že te četarti miesac v drugim stanu. To je vie-dela samuo nje mama, ker nje oča je biu zlo resen, Sever, an buoga čeča se j’ bala mu po-viedat tisto novico. Pa kadar je parsla na Sesti miesac, Milica je ratuvala zmie-ram buj debela, takuo de nje oča je biu saldu buj nezaupan, šospe-tožast an je teu na vso silo viedet resnico, sa’ sam ni mu zastopit kakuo je tuo, de njega hči je bla nimar buj okouna, debela. Kar buoga hči mu je joče poviedala, de čaka adnega otročiča, jo j’ zaparu tu nje kambro an zaueku: - Na puojdeS vič uon, dokjer mi na po-vies imena od tistega puoba, ki ti je tuole nardiu! Milica ni zaparla oči celo nuoč an drugi dan že zguoda je poklicala nje očeta an mu joče jala: - Tata, sem celo nuoč se preglavjala za zastopit, kduo bi mu bit oča od moje stvari, od telega mojiga otročiča an na zadnjo sam parsla do tega, de so mi ostali samuo na ta-rje! - Ben nu - je jau za-dost zastopan oča -poviejmi manjkul duo so tisti trije, takuo pu-ojdem ist guorit z njim an ko se lepuo pogovorim z vsem tremam, bom videu, kateri od tistih treh bi te mogu oženit za ve-nest naso družino uon s telega velikega spota. UstraSena Milica je uSafala nomalo kuraže an mu na naglim poviedala, brez se odsa-pnit, de tisti trije so: koro Matajur iz Kle-nja, a.c. Savognese iz Sauodnje an karabini-eri iz Hlocja!!! jih Marsinki pust lieta 1946. Ankrat, takuo so nam jal va-snjani, marsinski pust je biu te narguors tle okuole po gorah... Ankrat je bluo lahko, tu vsaki vas se jih je lahko an naglo zbrala liepa skupina, sa vse naSe vasi so margoliele od judi an hitro so bli vsi par-pravljeni se kupe veselit... V Marsine je bluo takole: puobje so hodil okuole po vaseh brat, čeče so čakale tan doma: tiste, ki so puobje zbral, so one skuhale an ocvarle, al le tisto vičer al na osmi dan... Čeče so tudi po-sajale njih kikje puobam, ki so se za telo parložnost oblie-kli v čeče... Potlè so bli Se godci: tu vsaki vas je biu manjku adan, ki je znu gost na rimoniko al na trombon... V skednju go par Tineh so jo veselo plesal, tu kajsnim piču je bla barigla vina an le z bučo so hodil točit an ponujal vsiem za pit... Ples je Su napri do zjutra, obedan se ni pote-gnu nazaj, obedan ni biu tru-dan, čeglih čez dan je pretapu vič kilometru, sa’ tekrat je bla taka navada (an kajsan jo Sele živo darži), de so Sli pu-stinat tudi po drugih vaseh, not do Ruonca, do Matajura an Mašere... par nogah, ker ne samuo, de ni bluo makin, ni bluo tudi poti ne... An seda vam povemo, duo so puobje na fotografiji: te parvi na čepami roki, stoje, je Fausto Gosgnach - Lukeju, (ki živi v Belgiji an nam po-gostu piSe), potlè je Attilio Crucil - Tinu, Valentino Oballa - Obalčju, Modesto Medveš - Tonicu (ki je že umaru), Pietro Medveš - Bi-erbu, Marco Coren - Velen-čju (tudi on živi v Belgiji), Aldo Medveš - Bevandu an te zadnji je pa Antonio Zorza - Lahu, ki živi tam v Kanadi. Godci so le iz Gorenjega Marsina an so, iz čepame roke pruoti te pravi, Edoardo Cucovaz - Smonu, njega brat Puobje so hodil od vasi do vasi, čeče so doma kuhale an cvarle Kje so se zgubili vsi Juožefi naših dolin? Vesta, de tele zadnje cajte ni vič fotografskih makin? Nucajo jih samuo gjornalist. Al pa kar so kajsne poroke... Seda je parsal v modo tele-kamera. Tela slika je bla nareta pu-no liet od tega. Je bluo na 19. marca, senjam vsieh Juožefu. An vsi teli Juožefi so imiel lepo navado se srečat v ’ni gostilni, iti na Starogoro an potlè v tratorijo. Tratorija je bla od Giuseppine - Moucko-ve iz Praponce, ki zaradi die-la an ... sarca je šla živet v Como di Rosazzo. Vsi so viedel, de tel Juožefi so parhajal iz Nediških dolin, vesta zaki’ Zak potlè, ki so se bli lepuo najedli so veselo zapiel: “Preliepa dolinca Sauonjska moja, Rečanjska je urjedna na kupe zlata, nam Terska ostala je zvesta sestra, narljeuš je Nediška, kjer mi smo doma”. Giuseppina bi tiela poklicat vse Juožufe na “Chi 1’ha visto?”, pa na uaga. Zatuo, vsi tisti Juožefi ki so šele med nami naj se oglase an naj parnesejo za sabo fotografsko makino, Cenè čez 80 liet obedan se na vič zmisle na nje, na nas! Kam se zgubjajo naše vasice? Ankrat v Kamenci smo imiel parjatelje Ankrat... takuo se začnejo pravce, pa tela nie ’na pravca, tela je resnica. Ankrat, kar makine so ble riedke, za judi dreške-ga kamuna je bluo buj lahko iti do Tolmina, ku v Čedad. Hodil so tja tode zak tam so imiel parjatelje an žlahto, senožeta an njive. Posebno povezani so bli z vasmi Volče, Ruta, Ka-menca, Foni, Livk... Tudi iz tistih vasi so zvestuo parhajal po Dreki an veliko parjateljstvo med telimi judi je vič ku kajšan krat parpejalo do... poroke (ra reč adno, Janez mlekar iz Volče, ki je poroči u Rosalio Matičcjovo iz Gorenje Dreke). Med to parvo an te drugo ujsko, an part slovienskega- hrvaškega ozemlja je biu pod italijanskim kraljestvom (regno italiano), brez obednega konfina. Cajt je su napri an stvari so se spre- “Napisajta de marsinski pust je biu te narguorš!” menile: nič vič mizerije, vič komodità, makine za se gibat od adnega kraja do te druzega... Pa smo šli tudi na slaviš, za kar se tiče naše majhane vasice, ki počaso počaso umierajo al pa so že umarle. An tuole, posebno za tiste, ki so preživiel tiste cajte, je žalostno. Vse tele besiede za vam pokazat, ka’ je ostalo donas o Kamenci, potlè ki judje so puno pretarpiel za jo zazidat, za pamest življenje v njo... (gre napri) Sergio Giovanni (ki živi v Belgiji), Giuseppe Cucovaz - Krancu, Giuseppe Zorza - Lahu (ki je že umaru) an Guido Zorza -Bamesu (tudi on je že umaru). Tista dva, ki daržta kliešče sta, na čepami roki Valentino Oballa - Mažinčin (ki je umaru), na te pravi pa Giuseppe Medveš - Bevandu. Smo jal, de na osmi dan (tuo se pravi, ko je pust paršu h koncu) je bla navada ocvri-et, skuhat an popit, kar se je zbralo po vaseh. Navada je bla tudi, de so na koncu nar-dil litrat (takuo, ki pravejo v Marsine), vsieh tistih, ki so se obliekli v maškere al pa ki so na kako vižo parpomagal za de pust bo liep... Fotografija je bla nareta na parvim pustu po uejski, ki je biu le v Gorenjim Marsine, tuo se pravi lieta 1945. Pogledita, ki mladine je bluo v Gorenjim Marsi- Ankrat so se riedko kada parstavli pred fotografsko makino! Tiste stare fotografije pa nam storejo donas spoznat puno stvari o življenju po Nediških dolinah kar so bli otroc naši noni, matera an očeta an sladki spomini nam pridejo na pamet, tisti spomini, ki le oni so nam jih buoh vie ki krat oživielz njih besiedam... ne! Ben, niso bli vsi iz telega kraja, godca so za telo parlo-žnost parpejal taz Ruonca. Od vsieh telih puobu an čeč, kajsan je že urnam, puno jih živi po sviete, od Belgije do Kanade, an tudi tam v Avstraliji. KajSan je tudi naro- čen na Novi Matajur an smo Sigurni, de bo pru veseu se videt na teli fotografiji, oh, na zamierta, na litratu. Minimatajur L’URSS inaugura una politica di espansione - Parte quarta / 2 Olga Klevdarjova Molotov rientra a Mosca da Berlino con le mani vuote irmnnmuìv! OtftaiwnuiH *,s i La conclusione dell’accordo fra il Reich e l’Unione Sovietica fu dunque un evento imprevedibile e straordinario e al mondo politico internazionale parve impossibile che esso potesse funzionare. Invece l’URSS si attenne al patto scrupolosamente e, in buona misura, lealmente. Fu invece più volte costretta ad esprimere il proprio disappunto, peraltro quasi sempre in forma indiretta affidandolo ai comunicati stampa, nei confronti della Germania nei casi in cui questa assumeva atteggiamenti unilaterali. A sua volta la Germania, dopo aver attuato lo “sdoganamento” dell’URSS, permetteva a questa, perfino la favoriva, una politica di espansione verso occidente: ecco la spartizione della Polonia, l’annessione dei Paesi Baltici, di territori in Finlandia, l’occupazione della Bessarabia e della Bu-covina. L’URSS sulla scia della politica del Reich, sia pure con il fine originario di limitarne l’espansione, finì con nutrire ulteriori ambizioni nei confronti della Romania, della Finlandia ed altri territori fino ed oltre i vecchi confini dell’impero zarista del 1914. Dunque la Germania favorì questa marcia ad ovest dell’URSS, che mirava oltre la linea concordata di demarcazione delle aree di influenza di ciascuna delle due potenze. Hitler era consapevole che in questo modo i paesi posti sotto la minaccia dell’occupazione sovietica avrebbero cercato protezione proprio dal Rei- ch. Infatti Francia e Gran Bretagna non erano più in grado di recare alcun aiuto ai paesi di cui si erano assunti la garanzia. Così l’URSS riprese una politica non più strettamente difensiva e ne ebbe tutto da perdere, perchè si procurò solo inimicizie. Tant’è che sul Don, ai margini dell’ARMIR troveremo la 2a armata ungherese, la 3a romena e, al centro, la legione croata. A questo punto alcune distinzioni vanno chiarite più a fondo, perchè i comportamenti politici possono dare l’impressione di una comune strategia di conquista e perchè molte delle critiche rivolte all’URSS provennero da paesi a regime dittatoriale di destra. Stalin riponeva il suo interesse principale, come si è detto, nella sicurezza del proprio paese e nell’allon-tanamento della minaccia della guerra. Che tutti, d’altronde, compresi i firmatari del patto di Mosca, consideravano inevitabile. Il secondo problema di Stalin e-ra quello di non concedere eccessivi vantaggi territoriali politici e diplomatici alla Germania. Dimenticava, il capo del Cremlino, lo scopo originario per il quale aveva fatto firmare il Patto con Berlino? Difficile pensare ad un suo errore così grossolano. L’offerta di Hitler di un accordo con Stalin rispondeva ad una necessità temporanea: l’ostacolo alla sua marcia ad oriente erano le garanzie di cui godeva la Polonia. Per scardinarle Hitler ritenne che bastasse il Patto con Mosca. Poi, con la dichiarazione di guerra di Gran Bretagna e Francia, la marcia ad oriente dovette essere rinviata fino alla conclusione della guerra ad ovest, magari con una pace concordata. Questa si scontrò con la “testardaggine” britannica e la guerra assorbì le energie del Reich, prendendo una direzione completamente opposta ai disegni originari del capo del nazismo. Ad oriente il campo d’azione del Reich si ridusse ai Balcani, dove si sviluppò il suo progetto di sottomissione diretta (annessione od occupazione armata) e di associazione (pressioni politiche e alleanze) e quindi di attuazione del suo “spazio vitale”, che ora chiamava il “Nuovo Ordine”. Solo l’osservazione superficiale poteva riscontrare un perfetto parallelismo fra le due politiche. Lo stesso riguardo le due dittature, che ave- Rossoš', ■ * sede del comando ( ’ del Corpo d’armata alpino in Russia. ^ Un soldato italiano dirige il traffico ad H un incrocio. Le tabelle sono translitterate in tedesco vano storie, finalità ideologiche, sistemi economici contrapposti, a concentrazione capitalistica la Germania, collettivistico 1’ URSS. A dispetto di questo però i comportamenti e-spansionistici ormai rivelavano preoccupanti simmetrie, da cui sorsero i primi screzi. Ambedue gli stati aderenti si proponevano di trarre dal patto anche il maggior profitto economico possibile. Berlino godeva delle forniture alimentari e delle materie prime che l’URSS eseguiva con molta puntualità, addirittura fino al giorno dell’invasione. Mosca, allontanato il pericolo immediato dell’aggressione, usciva dall’isolamento con l’accrescimento del prestigio politico. Dal punto di vista economico pensava di sfruttare le tecnologie tedesche a vantaggio dell’industrializzazione del paese. Hitler tuttavia si accorgeva che le forniture alimentari e di materie prime dell’URSS creavano u-na sorta di dipendenza, un’ipoteca sul futuro della Germania. Stalin constatava che la Germania tendeva a muoversi ignorando l’URSS e la diplomazia internazionale si accorse ben presto che nel patto si creavano le prime incrinature politiche: l’arbitrato di Vienna che imponeva lo smembramento della Romania in favore dell’Ungheria e della Polonia; la garanzia del Reich alla Romania; la lotta per il possesso del delta Danubio sul Mar Nero; per ultimo la firma del Patto Tripartito che univa il Giappone all’Asse Roma-Berlino. Con il nuovo patto, che pareva diretto ai suoi danni, l’URSS si trovò un potenziale nemico alle proprie spalle, nel caso di una duplice aggressione da ovest e da est da parte del Reich e dellTmpero del Sol Levante. Ben altre nubi si addensavano tuttavia sul Patto di Mosca. Poiché la risposta tedesca alle obiezioni sovietiche era sempre la stessa, e cioè il non interesse della Germania verso gli stati balcanici, e la volontà di rispettare gli accordi, in evidente contraddizione con i fatti, l’URSS agì di conseguenza, badando tuttavia che le incrinature non diventassero insanabili. Inopinatamente fu il nostro Mussolini a suscitare nuovi allarmi nel governo sovietico con l’aggressione improvvisa - e improvvisata - della Grecia, evento che ebbe una grande risonanza internazionale anche per effetto dell’eroica resistenza dell’esercito greco. L’aggressione provocò le i-re di Hitler, che mirava di penetrare nei Balcani, ma senza clamore per non allarmare Stalin. Fatto sta che i rapporti fra la Germania e l’URSS andavano peggiorando e per questo l’ambasciatore Schulen-burg lavorò attorno ai preparativi del viaggio di Molotov a Berlino. *** Il viaggio di Molotov è durato cinque giorni, di cui due di viaggio. Molotov è partito con una serie di offerte allettanti dal punto di vista economico, ma con richieste politiche consistenti, per sondare l’aria che tira e la disponibilità di Hitler. Durante il viaggio di ritorno il presidente del consiglio dell’URSS riflette e comprende che, nonostante le cerimonie, i ricevimenti e la cordialità dei colloqui, torna a Mosca, come sospettava, a mani vuote. Certo: il Patto è confermato, ma vistose fratture ne segnano il destino e i discorsi politici girano a vuoto. Vjačeslav Mihailovič, nel treno che corre nelle pianure bianche di neve verso Mosca, è preoccupato: capisce una cosa per lui di somma importanza, che gli premeva di capire: l’attacco della Germania non è imminente. Rimane tuttavia poco tempo, all’URSS, di prepararsi ad affrontarlo. Da questo momento in a-vanti, infatti, la Germania accellera le pressioni per l’instaurazione del “Nuovo Ordine” nella penisola balcanica. Il 20 novembre 1940, cinque giorni dopo la visita di Molotov a Berlino, von Ribbentrop insieme a Ciano, riceve a Vienna al Palazzo del Belvedere, con grandi onori, i rappresentanti dell’Ungheria per firmare l’adesione al Tripartito. La Romania firma tre giorni dopo a Berlino; quindi la Slovacchia, a Vienna. Qualche mese più tardi, il 1. marzo 1941, a dispetto dell’opera di dissuasione dell’URSS, è la volta della Bulgaria. Grecia e Jugoslavia saranno occupate dalla Wermacht e dall’Italia. (segue) M.P. tekst: Marko Kravos ilustracija: Klavdij Palčič Zgodovina družine ježev To se je zgodilo nekoč v zgodovini, davno takrat, ko sta bila pes in mačka Se srečno poročena in so se vrtnice sprehajale lahkih nog naokrog! Živeli so na robu gozda. Kdo? Stirije ježki, pravzaprav trije bratje in ena sestra. Zelo vesele narave so bili. Kotrljali so se po bregu brez vsakega strahu, da hi se potolkli. Njihove bodice so Štrlele vsenaokrog. Včasih so nanje nabodli hruSko ali čeSpljo in se potem z njo v brlogu imenitno gostili. Včasih so se lotili kake domišljave lisice in jo toliko časa izzivali in se ji nastavljali, da jim je hotela primazati kofuto in se je pri tem samo vsa opikala. Oh, oh, oh, so se ji smejali. Ko je nastopila noč, so odkoračili do z listjem postlanega gnezda, da bi prespali. - Auuua! - se je oglasila sestrica. Aj, aj, aj, je javkal en jež. Oj oj ojojojo, je stokal drugi jež. liiiiiih ih, je emihal tretji brat. Drug drugega so namreč bodli s svojimi dolgimi trni. Kakor hitro se je kdo premaknil, že je zbodel koga in ko je ta od boleči- ne odskočil je Se bolj zabodel tretjega in ta tretji naprej. Ko-balili so, javkali, potem celo * * * i jezno pihali in renčali, in seveda nič spali. To je bilo Se dosti hujSe, kot če te poleti pikajo komarji. Drugo jutro so bli vsi popikani, drug drugega so zmerjali in dolžili, pa ni nič pomagalo. Se pretepal bi se najstarejsi, tisti, ki je ponoči klical - Oj oj ojojoj - ker mu je sestra zrekla: krtača zabita! pa kako se ho-čeS pretepat, če si okrog in okrog poraščen z bucikami in tvoj nasprotnik prav tako! Nič ni trajalo njihovo nekdanje veselje, tako so sklenili in storili, da se bo vsak osamosvojil. Sestrica je zlezla na drevo, slučajno je bil to kostanj; če bi bila figa, bi bilo zelo narobe. Do današnjih dni je dobila Se nešteto sestric ježič. En brat, tisti, ki se je hotel pretepat, se je ves razburjen vrgel v morje. Tako so nastali morski ježki, za katere Se danes velja, da jih ni dobro srečati, Se manj pa se z njimi « » bosti. Naj mlaj si, saj veste, tisti, ki je imel najtanjši glas: iiiiiiiiiiiih! je Sel lepo k brivcu, da ga je lepo ostrigel. Ne na ježka, ampak na krtačko. Pri brivcu si je izbral tudi človeško ime Jurij in se tudi začel kot pravi fant nositi. Nihče niti ne opazi, da je bil kdaj prej kaj drugega kot Solar, razen takrat, ko se brcne in malo pocvili: iiiiiiiiiiih! Ej, stric, saj so bili trije ježki in ena sestrica. Kje pa je Se en jež? Ja, eden je pa ostal v gozdu, ne! Ima Se zmerom okrog in okrog nasajen igle, ampak mu Se na misel ne pride, da bi lotil kake pametne človeške obrti, na primer kro-jaStva. Je že raje jež, ki draži lisice in se sladka s hruškami. Šport —--------------------------------------------- La Savognese rimedia una sconfitta in una gara condizionata dalle decisioni arbitrali Due ‘sberle-, tre espulsioni Il Reai Pulfero rullo compressore schiaccia V Invillino L’Oscar dei Giovanissimi si chiama Podorieszach Četrtek, 15. februarja 1996 Pallavolo, S. Leonardo vede... rosa A due giornate dal giro di boa del campionato di pallavolo di 1. divisione si può tracciare un consuntivo per le due formazioni della Polisportiva S. Leonardo. Le ragazze si trovano al secondo posto in classifica avendo perso, in trasferta, lo scontro diretto con la capolista Aquileiese. Nell’ultima esibizione casalinga le valligiane si sono imposte al tie-break sulla brillante formazione del Trivignano. La graduatoria attuale é la seguente: Aquileiese 14; Polisportiva S. Leonardo 12; Tolmezzo 10; Trivignano, Dlf Udine, Lignano 8; Faedis 6; Volley Corno 4; Bagnaria, Rojalese 0. Nell’ultimo turno del campionato maschile, invece, primi due punti per i 14 Francesca Tomasetig, centrale della Polisportiva S. Leonardo ragazzi di S. Leonardo che hanno vinto al tie-break a San Vito di Fagagna. Nonostante le vicissitudini interne la squadra sembra abbia intrapreso la buona strada verso posizioni migliori. La classifica: Artegna, Mortegliano 12; Lavariano, Faedis 10; Asfjr, Lignano 6; Povoletto, S. Vito di Fagagna, Ospe-daletto 4; Polisportiva S. Leonardo 2. Dopo la sosta di sabato scorso, il 17 febbraio le ragazze giocheranno in trasferta a Bagnaria con il fanalino di coda mentre la formazione maschile usufruirà di un turno casalingo, ospite la capolista Mortegliano. Oltre al danno, la sconfitta a Lumignacco, anche la beffa per la Savognese che ha terminato la gara in otto. 1 gialloblù del presidente Bruno Qualizza sono stati penalizzati dall’ingiusta e-spulsione del portiere Stefano Predan, reo secondo il direttore di gara di aver toccato il pallone con la mani fuori area. L’estremo difensore aveva invece smorzato la sfera con il petto. Le proteste del capitano Fabrizio Floreancig venivano zittite con un cartellino giallo. A quel punto la Savognese era già sotto di un gol subito in contropiede. All’inizio della ripresa, dopo un contrasto, per doppia ammonizione lasciava anzitempo il campo il capitano gialloblù, seguito dopo pochi minuti da O-viszach. 11 secondo gol dei padroni di casa chiudeva la gara. La giornata arbitrale sfavorevole ha colpito anche il Pulfero, che ha giocato il suo incontro casalingo con il Natisone sul campo di Premariacco. L’espulsione di Terry Dugaro ha spianato la strada ai seggiolai, che hanno vinto poi largamente il match senza dimostrarsi irresistibili. Rocambolesco pareggio degli Juniores della Valna-tisone, che sabato hanno o-spitato il Pieris. I granata, dopo aver corso seri pericoli, sono passati inaspettatamente in vantaggio con una conclusione da fuori area. La reazione dei padroni di casa era costante ed al 30’ della ripresa culminava con la concessione di un calcio di rigore a loro favore che capitan Podrecca mandava alle stelle. Per fortuna a 7’ dal termine una prodezza di Cristian Specogna rimetteva le cose a posto. Ancora decisivo per i Giovanissimi dell’Audace Leonardo Crainich ancora in gol con la Bergnach di Drenchia il centravanti Oscar Podorieszach. In gol dopo pochi minuti, il valido atleta ha siglato la doppietta all’inizio del secondo tempo. La reazione del Rive d'Arcano ha portato solo al gol della bandiera. Oggi a Scrutto, alle 17, la squadra affronterà il S. Gottardo in una gara di recupero. Nel campionato amatoriale di Eccellenza il Reai Pulfero ha giocato a Scrutto la gara casalinga con l’In-villino. I ragazzi del presidente Claudio Battistig hanno dimostrato di non aver avversari degni di impegnarli più di tanto. Con un gol per tempo di Antonio Dugaro i rossoneri hanno mandato a casa gli ospiti a testa bassa. Bel colpo della Valli del Natisone nella trasferta a Ziracco grazie alla prodezza di Federico Szklarz. I ragazzi allenati da Valter Barbia-ni hanno così distanziato in classifica i padroni di casa. Sotto di una rete a 20’ dal termine, la Termotecnica Bergnach di Drenchia é riuscita a rimontare grazie ad un gol di Leonardo Crainich ea passare poi in vantaggio con Gianni Qualla, rimanendo così in corsa per il primato. Nella trasferta a Manza-no la Polisportiva Valnati-sone di Cividale ha rimediato una sconfitta contro u-na delle formazioni più quotate del campionato a-matoriale di 3. categoria. Sconfitta di misura, infine, per gli Over 35 del Bar Campanile di Cividale, che hanno ospitato il Pasian di Prato. Riaperto il poligon Dal 10 febbraio ha riaperto i battenti il poligono di tiro di Cividale, in via 4 novembre 61. Vi si può accedere il sabato pomeriggio dalle 14.30 alle 17.30 e la dome- nica mattina dalle 8.30 alle 12. Con la stagione più favorevole il poligono verrà attivato anche il mercoledì pomeriggio. Lo rendono noto il presidente del sodalizio Giuseppe Paussa ed il direttore tecnico Mario Floreancig, sicuro di superare i 300 soci. Gli azzurri dopo il pareggio dell’andata si riconfermano all’altezza sfiorando il colpaccio Valnatisone, mai dire Tamai L’arbitro non ha concesso due rigori ai sanpietrini che sono stati raggiunti grazie ad un autogol Bo slovenska reprezentanca žela uspeh v Sierri Nevadi? V Španski Sierri Nevadi se je zaCelo 24. svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, to je športu, ki je v Sloveniji med najpriljubljenejsimi. Doslej so slovenski smučarji na svetovnih prvenstvih osvojili že 9 kolajn (1 zlato, 3 srebrne in 5 bronastih). Možnosti, da bi se po Španskem prvenstvu število medalj za Slovenijo povečalo, niso majhne. Največ upov predstavljajo Jure KoSir, Urška Hrovat in Katja Koren. Kar zadeva dosedanje osvojene medalje, velja povedati, da je edino zlato odličje dobila Mateja Svet (v karieri je zbrala kar 5 medalj), ko je leta 1989 v Vailu zmagala v slalomu. Ista smučarka je v Vailu dosegla 3. mesto v veleslalomu, Tomaž Cižman pa je bron dobil v superveleslalomu. Najboljši slovenski smuCar Bojan Križaj je leta 1982 v Schladmingu zasedel 2. mesto v slalomu, 3. pa v veleslalomu, (r.p.) VALNATISONE - TAMAI 1-1 I I j L'allenatore Ezio Castagnaviz Valnatisone: Andrea Specogna, Costaperaria, Rossi, Mulloni, Beltrame, Zogani, Mlinz (Trusgnach), Sicco, Campanella (Selenscig), Mottes (Daniele Specogna), Valen-tinuzzi. S. Pietro, 11 febbraio - Volti imbronciati per la beffa finale registrata con il pareggio della capolista Tamai a 4’ dal termine. Sul banco degli imputati il signor Simeoni di Tolmezzo che, all’inizio del secondo tempo, con gli azzurri in vantaggio per 1-0, non ha avuto il coraggio di concedere altri due calci di rigore. La Valnatisone nelle ultime tre gare con le prime della classe ha dimostrato di non essere inferiore ad alcuno. Gli azzurri sono passati al 30’ su rigore con Campanella. L’espulsione di Rossi e lo sfortunato autogol di Zogani a 4’ dalla fine hanno determinato la rimonta della capolista. Risultati Promozione Valnatisone - Tamai Juventina - Torviscosa Sovodnje - Ponziana 3. Categoria Pulfero - Natisone Lumignacco - Savognese Juniores Valnatisone - Pieris Sovodnje - Natisone Giovanissimi Rive d’Arcano - Audace Amatori Reai Pulfero - Invillino Bergnach - Collerumiz Ziracco - Valli Natisone S. Lorenzo - Poi. Valnatisone Bar Campanile - Pasian di Prato 1-1 2-0 1-0 0-3 2-0 1-1 0-1 1-2 2-0 2-1 0-1 2-0 0-1 Prossimo turno Promozione Caneva - Valnatisone S. Luigi - Juventina Staranzano - Sovodnje 3. Categoria Ciseriis - Pulfero Savognese Faedis Juniores Natisone - Valnatisone Lucinico - Sovodnje Giovanissimi Audace - Pozzuolo Amatori S. Daniele - Reai Pulfero Pasian di Prato - Valli Natisone S. Margherita Bergnach Polisportiva Valnatisone - Xavier Chiasiellis - Bar Campanile Pallavolo femminile Bagnaria - Pol. S. Leonardo Pallavolo maschile Pol. S. Leonardo - Mortegliano Classifiche Promozione Tamai 38; Fanna Cavasso 37; Pro Aviano 36; Tolmezzo 32; Caneva, Tricesimo, Bearzicolugna 29; Azzanese, Cordenons 28; Fontanafredda 27; Porcia 26; Valnatisone, Juniors 15; Zoppola 12; 7 Spighe, Maniago 11. 3. Categoria Savognese, Natisone 43; Lumignacco 42; Ciseriis 39; Comunale Faedis, Moimacco 37; Rangers 31 ; Stella Azzurra 27; Gaglia-nese, Paviese 26; Buttrio 23; Nimis, Cor-mor 22; Pulfero 13; Fulgor 9; Fortissimi 0. Natisone, Comunale Faedis, Nimis e Pulfero una partita in meno. Juniores Union 91 36; Bearzicolugna 33; Cividalese 28; Pieris 27; Valnatisone, Lucinico 26; Natisone, Chiavris 23; Serenissima 21; Buonacquisto 20; Turriaco 14; Torreanese 8; Sovodnje 6; Corno 5. Turriaco due partite in meno, Bearzicolugna, Valnatisone, Natisone e Torreanese una partita in meno. Giovanissimi Savorgnanese, Cividalese 36; Majanese 34; Audace 30; Rive d'Arcano 26; Pagnac-co 25; Cussignacco, Buonacquisto 24; Bressa 22; S. Gottardo 18; Tavagnacco 14; Astra 92 9; Basaldella 7; Comunale Pozzuolo 3. Audace e S. Gottardo una partita in meno. Amatori (Eccellenza) Reai Pulfero 20; S. Daniele 19; Pantianic-co, Invillino 16; Chiopris 15; Chiasiellis 12; Warriors 11 ; Montegnacco, Mereto Capitolo, Tolmezzo 9; Vacile 8. Amatori (2. Categoria) Anni 80 26; Termotecnica Bergnach, Valli del Natisone, Ziracco 20; Rodeano, Savorgnano 18; Remanzacco 16; Pasian di Prato 11 ; Piaino, S. Margherita 9; Collerumiz 8; Martignacco 3. Amatori (3. Categoria) Rojalese 22; Ziracco 21; S. Lorenzo 18; Xavier, Cavalicco 17; Cargnacco 14; Povoletto 10; Vides 9; Polisportiva Valnatisone 8; Real S. Domenico 7; Ghana star 3. Le classifiche dei campionati giovanili e a-matori sono aggiornate alla settimana precedente. '41 1996: kje, ka Pustni koncert V prostorih Dvojezičnega šolskega centra v Spetru Glasbena šola organizira pustni koncert za otroke. Vesel popoldan bo v soboto 17. februarja an se žačne ob 15. uri. Na njem bodo nastopili z raznimi inštrumenti sami otroci, kaj lepega jim bojo novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 42.000 lir Postni tekoCi raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40.—SIT Ziro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% ponudili tudi odrasli: takuo recimo bosta skupaj nastopila Bruno Vidoni (kitara) in Lia Bront (glas). V programu so lepe igre, karaoke... an krostolni. Pust na Lesah Zadnji dan Pusta, v torak 20. februarja od 20. ure naprej, bo posebno živahno an lepuo na Liesah, v telovadni- ci. Pustovanje so kupe orga-nizali za svoje Člane kulturno društvo ReCan, lokalna Pro-loco an Planinska družina Benečije. Veselo atmosfero bo naredu ansambel “Bum bum“ z zelo znanimi in dobrimi godci iz Trsta. Vsi se muorajo obiieC v pusta, Ce ne... Prostora je malo, zatuo je potriebno, de se vpišete, nar-buj pozno do sobote pri San- dru Vogrig ali pa pri Igorju Tuli. V nediejo z Blumarji v Carnemvrhu V nediejo 18. februarja bo na iniciativo Planinske družine Benečije pustovanje v Carnemvarhu, kar pride reC, de bojo protagonisti tradicionalni blumarji, ki jih bo lietos posebno veliko število, saj se bojo te mladim pridružili tudi te “stari”. Planinska vabi na pust v Camivarh še posebno otroke, za nje je na-pravla dosti liepih igri, te narlieuš maškera bo dobila tudi nagrado. Vse se zaCne ob 13. uri. Sevieda n bo manjkala ramonika od Grazi-ana. Ruonški pust V Ruoncu so že zaCel pu-stinat. Zbrala se jih je liepa skupina, hodejo od hiše do hiše. “Previzital” so že gorenj an dolenj konac Ruonca. V saboto 17. puodejo v Bja-Ca, TarCet, Log, an Podboni-esac. Cez dan. V nediejo 18. puodejo v Matajur, Starmico, PeCnije... V pandiejak 19. prelove spet ruonške vasice an v torak 20. puodejo gledat sosiede v Marsin. Pust v Reziji Veselo bo pustovanje tudi v Reziji, v Bili (San Giorgio). 18. februarja bo “pusta-va nadeja”, na targu od 14.30 in od 21. ure naprej. V torek 20. februarja ob 21. bo “Te vliki pust”. Takuo, ki je znano je v Reziji pust an dan buj dug. Takuo v sredo 21. ob 19. uri bo procesija an pogreb “babaca” an potle pa ples s citiro an bunkulo. ITALIJA 42.000 lir EVROPA, AMERIKA AVSTRALIJA IN DRUGE DRŽAVE (po navadni pošti) 52.000 lir — Kronaka= Informacije za vse GUARDIA MEDICA Za tistega, ki potrebuje miediha po-noC je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvi-Cer do 8. zjutra an saboto od 2. popu-dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediske doline se lahko telefona v Špieter na Številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na Številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. AMBULATORIO Dl IGIENE Attestazioni e certificazioni v torak od 10.30 do 11.30 v Cetartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v Cetartak od 9. do 10. ure CONSULTORIO FAMILIARE SPETER Pediatria v pandiejak od 9.30 do 12.30 v petak od 11.30 do 13.30 Ginecologo: dr. SGAVAZZA v Cetartak ob 11.00 z apuntamentam, na kor pa impenjative Psicologo: dr. Kol/on v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Za apuntamente an informacije telefonai na 727282 (urnih urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). KADA VOZI LITORINA Iž Čedada v Videm: ob 6.10 (Cez tiedan), 7.00, 7.26 (Cez tiedan), 7.57, 9.(cez tiedan), 10., 11., 11.55, 12.29(Cez tiedan), 12.54, 13.27 (Cez tiedan), 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do Cet. an ob praznikih) Iz Vidma v Čedad: ob 6.35 (Cez tiedan), 7.29, 8. (Cez tiedan), 8.32, 9.32 (Cez tiedan), 10.32, 11.30, 12.32, 12.57(Cez tiedan), 13.30, 14.08(Cez tiedan), 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do Cet. an ob praznikih), 22.40 NUJNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Bolnica - Ospedale Čedad.... ...7081 Bolnica - Ospedale Videm.. 5521 Policija - Prva pomoC 113 Komisariat Čedad ....731142-731429 112 Uffficio del lavoro Collocamento .731451 1NPS Čedad .700961 URES - INAC .730153 ENEL Čedad 700961-700995 ACI 116 ACI Čedad .731987 Avtobusna postaja Rosina .731046 Aeroporto Ronke Letališče 0481 -773224/773225 .700700 Cedajska knjižnica .732444 DvojezCni center Speter .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev 732231 OBČINE - COMUNI .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Reziia 0433-53001/2 Gorska skupnost-Speter .727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 19. DO 25. FEBRUARJA Sriednje tei. 724131 - Manzan (Sbuelz) tel. 740526 OD 17. DO 23. FEBRUARJA Cedaci (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odpaite samuo zjutra, za ostali cas in za pon« se more klicat samuo, Ce riceta ima napisano »urgente«. CAMBI-MENJALNICA: martedì-torek 13.02.96 valuta kodeks nakupi prodaja Slovenski tolar SLT 11,40 11,90 Ameriški dolar USD 1548,00 1595,00 NemSka marka DEM 1052,00 1084,00 Francoski frank FRF 305,00 314,00 Holandski florint NLG 938,00 966,00 Belgijski frank BEF 50,80 52,90 Funt Sterling GBP 2366,00 2438,00 Kanadski dolar CAD 1126,00 1161,00 Japonski jen JPY 14,40 15,00 Švicarski frank CHF 1287,00 1327,00 Avstrijski Šiling ATS 149,30 153,80 Španska peseta ESP 12,40 13,00 Avstralski dolar AUD 1166,00 1202,00 Jugoslovanski dinar YUD — — HrvaSka kuna HR kuna 265,00 290,00 BANCA DI CREDITO DI TRIESTE DVrflIVD TR2ASKA KREDITNA banka A CIVIDALE - V ČEDADU Ul. Carlo Alberto, 17 - Tclef. (0432) 730314 - 730388 Fax (0432) 730352 I rendimenti del risparmio Alcuni rendimenti ottenuti la passata settimana: * BOT - Buoni Ordinari del Tesoro, a 3 mesi, netto 7,14% * PT - Pronti contro Termine della Banca di Credito di Trieste, 3 mesi, netto 8,00% * CD - Certificati di Deposito della Banca di Credito di Trieste, 19 mesi, netto 8,09% * Fondo comune CISALPINO CASH, negli ultimi 12 mesi 9,90% * CD - Certificati di Deposito in Dollari, 12 mesi, lordo 4,65% MOJA BANKA 8 novi matajur________________________________________________ Četrtek, 15. februarja 1996 Na čedajskem pustu “Scaramatte” je biu v nediejo zjutra tudi beneški targ Vse dobar kup, ku ankrat.. Za to iniciativo se muormo zahvalit starSem an me St ram Spietarske dvojezične Suole “Prodaja” domačega sadja an drugih pardielku je šla dobro, pogledita kuo je sodisfan Dario... Claudia an Katja pa so venesle uon dažice an batudo nam ponujale “frišan ajar nediških dolin”... Ce ni bluo zavojo drugih mašker, oblieCenih buj “modernasto”, se je bluo lahko študieralo, de se je paršlo do kajšnega Čudeža an smo se spet znajdi i v našim starim svietu, taj-šan ki je biu nih petdeset li-et od tega... Biu je beneški targ, ki so ga pru lepuo organizal star- ši an meštre našega dvojezičnega vartaca an šuole v okviru pustnih manifestacijah, ki jih je pod imenom “Scaramatte” organizala Cedajska pro-loco. De je biu pustni targ so nas zmisnili tudi blumarji iz Carnegavarha, ki so letal an skakal po Čedadu an mata-jurski pustici, ramonika našega Roberta an bidon Da- rja... An tisti bieli flokiči, ki so padali na nas niso bli “koriandoli”, paC pa snieg... a tuo ni obednega ustavlo, tudi Cedajce, ki zvestuo so “kupoval” naše pardielke an se kupe z nam veselili. Jajca, šnite, štrukji kuhani, grabje, Čebula, kima-novo kafè, riepa, kompier, ser, batuda, kakuoša... Biu je mušac z uozam an kozà, žbrineja s kolači, Zenice an možje po starim obliečeni, CiCice ku mame... ne, tele-krat na guormo o jesenskem špietarskem targu. Je biu pa le targ, tajšan targ, kjer kajšan je predaju tudi Tudi šnite smo runal an zvestuo so pru vsi jih pokušal... “Nuna" Marina je pa vuno predla