260. številka. Ljubljana, v torek 12. novembra 1901. ;sbaja vsak dan zvečer, lzimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejem&n &a avstro-ogrska dežele za vse leto 25 K, aa pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znass poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btinstopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenfcrat tiska, po 10 h ?e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat a!i večkrat tiska. — Dopisi naj se izvolö frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga Bt. 12. »Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna tiskarna" telefon št. 85. Revizija klerikalnih zadrug. Poljedelsko ministrstvo je pred kratkim nekako skrivaj odposlalo gospoda Štefana Richterja in še necega druzega gospoda na Kranjsko, da revidirajo klerikalne zadruge. Ta dva gospoda sta se oglasila v Ljubljani pri »Gospodarski zvezi«, v spremstvu necega uradnika tega društva šla sta potem v Dobrepolje, bila sta tudi v Trnovem pri Ilirski Bistrici in pri gla-sovitem kaplanu Lenassiju v Šmihelu in morda še kje drugje. Povsod sta se po-mudila nekoliko ur in potem odšla. Kakor čujemo, prideta še jedenkrat na Kranjsko in bodeta nadaljevala svojo »revizijo«. O tem ni nobenega dvoma, da tako površna, v naglici izvršena »revizija« absolutno ne more imeti pozitivnega uspeha, in bo vlada po tej »reviziji« ravno tako slabo in jednostransko poučena, kakor je sedaj, ko se drži tega, kar jej natvezi dr. Šusteršič. Prave, temeljite, popolnoma objektivne revizije teh zadrug bi bili tudi mi veseli, ali taka revizija se ni nikjer izvršila. Vsak človek si predstavlja revizijo tako, da se najprej napravi popolna in pravilna bilanca, da se preceni blago, kar ga je v zalogi, po strokovnjakih, in sploh pri sestavi bilance postopa po trgovskih predpisih. Samo na ta način je možno dognati, katera zadruga gospodarskega značaja je aktivna, katera je pasivna. Za poljedelsko ministrstvo, če se mu gre sploh za poljedelstvo in ne samo za politične interese klerikalizma, mora biti nadalje posebno važno vedeti natančno, s čim se kaka zadruga bavi. Klerikalci so pri nas uprizorili švindel, da so čisto navadna konsumna društva, ki se ponajveč ali izključno bavijo s prodajo špecerijskega blaga in žganih pijač, manufakturnega blaga in petjota krstili za »gospodarska« ali celo za »kmetijska« društva, dasi se ta društva preklicano malo menijo za pre-skrbovanje svojih članov s kmetijskimi potrebščinami. Vsled tega bi se moralo pri reviziji natančno dognati, koliko prometa imajo dotična društva pri konsum-nem blagu in koliko prometa pri kmetijskih potrebščinah, kajti ta promet kaže, kakšen je pravi značaj dotične zadruge, ali ima pravico se imenovati kmetijsko društvo ali je samo konsurnno društvo, ki si je le prilastilo drugo ime, da zamore laglje v motni vodi ribariti. Pri klerikalnih posojilnicah bi bilo posebno pazljivost obračati na varnost danih posojil. Znano je, da ao velike svote razposojene na hipoteke, ki ne dajo nobene varnosti, kar so dotične neprimičnine preobremenjene, in da so na mnogih menicah podpisani poroki, ki sami nobenega kredita ne uživajo. Samo če bi se to resno preiskalo, bi se dal dognati dejanjski položaj kake posojilnice, kajti pri denarnih zavodih je iztirljivost posojil prva stvar. Klerikalne posojilnice, ki imajo pri vsem svojem delovanju vedno politične motive pred očmi, računajo sedaj vedno, da se vse njih tirjatve dajo tudi realizirati, v istini pa je velik del razposojenega denarja samo na papirju iztirljiv. Ta stvar zasluži tudi zategadelj po sebno pozornost, ker delajo klerikalne posojilnice večinoma s tujim denarjem, svojih ulog itak nimajo skoro nič. člani posojilnice jamčijo posojilničnemu upniku — navadno je ta »Ljudska posojilnica« — z vsem svojim premoženjem, in bodo torej ti zaupni in nepoučeni zapeljanci tisti, katere zadene izguba, ako pride končno do poloma. K on*:: a .pa L: bilo tudi pri reviziji od strani ministrstva treba preiskati, v koliko so opravičene govorice, da se je pri klerikalnih posojilnicah razvilo neke vrste novo oderuštvo, ki je tacega značaja, da dobri upliv posojilništva popolnoma paralizuje. Za vzgled tacega oderuštva naj navedemo naslednji slučaj: V R. v kamniškem okraju je neki kmet potreboval 100 gold. Šel je k župniku, ki je glava posojilnice, in ta mu je obljubil, da dobi zahtevano posojilo, naj se le oglasi pri blagajniku. Ta blagajnik je gostilničar. Rečeni kmet je pet ali šestkrat moral priti h go-stilničarju blagajniku prosit za denar. Vselej je seveda moral dati za pijačo. Končno je dobil denar, a ta dan je moral v bla-gajnikovi gostilni narediti malo pojedino. Toda to je malenkostno v primeri s stroški, ki jih je mož imel, da je dobil dva poroka. Poroštvo je postalo stvar, ki jo gotovi ljudje izkoriščajo na ta način, da prevzamejo poroštvo proti plačilu. V našem slučaju je omenjeni kmetic moral za poroštvo plačati vsakemu po 10 gld. in ju povabiti na pijačo. Od izposojenih 100 gld. je možu vsega skupaj ostalo samo kacih 70 gld., okroglo 30 gld. pa je za pridobitev posojila porabil na stroških! To je gotovo nezaslišano, a taki slučaji že niso nič nenavadnega več, zlasti pri malih klerikalnih posojilnicah. To so najvažnejši momenti, na katere bi se moral jemati ozir, če se hoče dobiti pravo sliko o klerikalnem zadružništvu. Samo na podlagi take revizije bi zamogla vlada priti do spoznanja, kaj jej je storiti, s površnim pregledovanjem, tako en passant mej prvim in drugim zajutre-kom pa se ničesar ne spozna, in zato tudi ne obetamo prav nobenega vspeha od revizije, ki se je začela in ki se hoče na ta nedostatni način nadaljevati. "V LJubljani, 12. novembra. Stara igra. Nemci si v Avstriji še vedno domišljajo, da so iruges consumere nati, da so narod, ki sme jedini žeti in si polniti svoje žitnice, vsi drugi narodi pa so poklicani le za to, da delajo, se žrtvujejo in stradajo. Vsak uspeh drugih narodov smatrajo za oškodovanje nemškega naroda. Ako jim je vlada še toli naklonjena, smatrajo to le za njeno dolžnost, hvaležnosti pa ne poznajo. Koerber jih boža na vse načine, ugodil jim je glede jezikovnega vprašanja docela, a vendar nočejo izpre-meniti svoje taktike ter delajo vladi težave, kjer le morejo. Koerber ima prav v svojih prijateljih in v svojih protežirancih največje sovražnike. Sedaj se branijo celo votirati mu dispozicijski fond, in groze, da odklonijo proračun, ako se ne izbrišejo nekatere točke, ki so na korist češkim in poljskim kulturnim svrham. To mora biti Koerberju, ki se je Nemcem vedno kazal skrajnje mehkega, jako neljubo, kajti odpora od te strani ni pričakoval. Ali Nemci so bili vedno taki: ako jim je dala vlada prst, so hoteli imeti vso roko. Nemci hočejo, da bodi Koerberjeva vlada odločno nemška in odločno protislovanska. Sicer mu grozi levica s tistim preganjanjem, kakoršnega je doživel Badeni. Ako pa se Koerber uda Nemcem, se mu upro združene slovanske stranke, in kabinet ne bo mogel s svojim programom nikamor. Položaj Koerberjev je torej danes skrajnje neugoden in nevzdržljiv samo radi brezmejne in nesramne lakomnosti Nemcev Volitve v hrvatski dež. zbor so se izvršile čisto po želji bana Heder-varyja. Sabor je bil nenadoma razpuščen in volitve so se vršile takoj nato. Opozi-cionalne stranke se zato niso mogle pripraviti zadostno na boj, vlada pa je rabila zopet svoj aparat z vso brezobzirnostjo. Toliko nasilstev, kolikor se je primerilo pri volitvah na Hrvatskem, je možno pričakovati le še na Ogrskem in v Galiciji Agitatorje za opozicijonalne kandidate so zapirali, volilce odganjali, terorizirali in podkupljali. Josip Muzler, bivši kandidat opozicije, je priobčil v »Agr. Tagblattu« ironično zahvalo, ki je značilna. Muzler r« zahvaljuje onim, ki so mu obljubili, da bodo glasovali zanj, a so se končno volitvi odtegnili, dalje onim, ki so obljubili, da se bodo odtegnili, pa so potem le glasovali za Madjarona in nekemu volilcu, ki je dvakrat trdno obljubil, da bo volil opo-zicijonalno, a je končno vendarle odda^ IL* IST EK. Jerica in Marta. Povest. Spisal Rudolf Arko. (Dalje.) III. Kobalov Tomaž je zasnubil Jerico ter jo tudi dobil. Praznovali so ženito-vanje. Jedli in pili brez konca, si polnili želodce, si omamljali glave ter hvalili velikodušnost župnikovo, da je dal tako rad Jerico Tomažu ... In župnik je težko dihajoč zagotavljal svate ter ženina, da mu je sreča, večna in zemeljska sreča njegovih ovčic edini smoter, edini cilj . . . da mu je bilo to sveta naloga, katero je in bo vedno izpolnjeval ... In začel je praviti, koliko je že dobrega storil za svoje duše, pri tem je živahno mahal z rokama, da sta njegova soseda obračala glavi proč, da jih ne zadene s svojo tolsto roko . . . Prišel je zopet v oni ogenj, ko ni mogel nehati govoriti. In svatje so bulili pijane oči, zijali ter kimali z glavami. In ko je župnik videl to druhal pred seboj, postajalo mu je nekako gorko pri srcu, Čutil ae je zadovoljnega, da je vzgojil tako ubogljivo ljudstvo . .. Župnik je še govoril in začel praviti Tomažu, da je dobil v Jerici nevesto, za katero ga ime zavidati vsakdo . . . dobro, skrbno, ljubeznivo, nerazvajeno, boga boječo ženico, katera dobro pozna nalogo, katero ima žena napram možu . . . Tomaž se je s svojimi svetlimi pogledi zahvaljeval župniku ter tupatam pogledaval na desno svojo nevesto, ki se je prikrito smehljala govorečemu župniku . . . Nekateri svatje so se upijanili, kimali z glavami ter dremali, vino je iz prevrnenih kupic teklo na tla ter ondi napajalčTsuhe deske ... In bili so zadovoljni v tem svojem stanju, saj so se najedli in napili najboljšega, kakoršno jih ne čaka niti v največjih praznikih . . . Včasih je poskušal kdo z grgrajočim glasom peti, toda glas mu je zamrl v grlu. Slišalo se je grčanje dveh svatov, ki sta spala ob peči . . . Župnik se je poslavljal pri Tomažu, kateri ga je spremljal do vrat. Skoraj pri vsakem koraku sta postala. Župnik mu je pravil tudi o dolžnostih, katere mu naklada krščanska vera kot možu, kot očetu — če mu Bog da družino . . . Tomaž je molčal, govoriti se ni upal, ker to bi bilo predrzno ... In to je župniku ugajalo, ker je navajen, da ao vsi molčali, kadar je govoril. Župnik se je poslovil ter šel proti domu . . . Bil je lep zimski večer. Z jasnega neba je sijala luna ter trosila svojo svetlobo po belem snegu, ki ae je blesketal kakor kopice biaerov . . . Včasih ae je za-čulo lajanje kakega paa, ki ae je pa po izgubilo v jasno noč . . . Narava je spala ter si krepčala moči . . . IV. Kobalov Tomaž je postal nekako ošaben, ponosen. Začel se je zavedati, da ni več navaden kmet, ampak da se sme prištevati oni vrsti ljudij, katerim pravijo »gospoda«. In kot tak je nad kmetom, ne spodobi se, da bi zahajal v družbo kme tov. Ogibal se je teh ljudij, le kadar je bil primoran, je izpregovoril kako besedo s tem ali onim. Župnik ga je večkrat obiskoval ter mu svetoval zdaj to, zdaj ono . . . Tomaž ga je skoraj oboževal, ker je spoznal, da je uprav župnik oni, ki ga je povzdignil iz smrdljivega blata sodrge ... In ko je klal, je nesel vedno iz hvaležnosti najlepše koline župniku . . . Dobro se mu je zdelo, če so ga videli vaščani, ko se je vračal iz župnišča. Gledal je vesel zavistne obraze. Toda to ga ni motilo, ošabno je stopal po vasi ter zasmehljivo pogledoval uboge pare . . . Jerica je gospodinjila; hodila po hiši ter godrnjala nad staro teto, ki ni znala več kuhati. In stara, sključena teta je voljno prenašala godrnjanje mlade gospodinje, ae natihoma čudila, da je tako naenkrat pozabila kuhati ter se tolažila, da jo bo akoraj reiila smrt . . . Vidno ae je starala. Delati je morala več nego prej, kajti mlada gospodinja je bila bolj gosposka in si ni hotela umazati prstov s sajami. In Tomaž ji ni oporekal, pritrjeval ji je, kajti čemu bi redili zastonj teto, to staro, sitno, čmerikavo babnico — čemu bi pustili, da bi polegala za pečjo ter kradla Bogu čas! ... In stara ženica je garala kakor živina, natihoma pa molila .. '. molila, da bi Bog dal srečo mladim, njej pa lahko smrt . . . Jerica je gospodinjila, hodila je po dvorišču ter zmerjala dekle, ki niso prav I polagale kravam, godrnjala nad hlapci, ki so prepočasi napajali konje. In dekle in hlapci so se spogledovali ter molö^ nadaljevali svoje delo. Le včasih je kdo natihoma želel, da bi »kmalu vrag pobral« to sitnico. Bilo je v šestem mesecu, odkar sta bila Kobalov Tomaž in Jerica mož in žena . . . Huda vročina je pritisnila. Bila je skoraj suša, in ljudje niso godrnjali. Bila je košnja. Sušili so, da je bilo veselje. In vsa vas je bila napolnjena z aro-matičnim duhom posušene mrve. Toda Jerici ni ta vročina nič kaj prijala, ti aromatični duhovi ji niso z veseljem napolnjevali njene duše. Postajala je zamišljena, skoraj žalostna . . . Sitna je bila tako, da so ljudje jedva še prenašali to vedno godrnjanje in mrmranje. Toda molčali so ter zelo začudeno pogledovali goapodinjo. (Dati« prih.) glas vladnemu kandidatu. Med volilci je bilo torej tudi mnogo neznacajnosti. Hrvatsko volilstvo je skrajnje nezrelo ali pa korumpirano. Zato je opozici a decimi-rana; izmed 88 okrajev imajo vladni kan-didatje 75, opozicionalci pa le 11 mandatov; čista stranka pa 2. Vlada je med volitvami nečuveno konfiscirala liste. Skoraj vsak dan je bilo zaplenjenih 5 do 7 časopisov. »Obzor« je izhajal redno le v 2 izdaji. Zadnje volitve pod grofom Khuen-Hedervaryjem so postavile v senco celo volitve pod BanfTyjem in Tiszom! Na Hrvatskem so prežalostne razmere. Vojna v Južni Afriki. Težko gre Angležem za vojake, kajti vseh vendar ne morejo in ne smejo poslati v Južno Afriko. Zato pa iščejo pro stovoljcev in ne vprašujejo nič po narodnosti. Vsakdo je dobrodošel, ako le ni docela slep, gluh ali kruljev. In obljubljajo jim izvrstno plačo, lepo uniformo, in — plen! Celo z inserati love prostovoljce. Sram jih ni že prav nič. Bojevnike za čast in ostanek Anglije v Južni Afriki iščejo Angleži po inseratnih prilogah listov, kakor bi iskali dekle ali hlapce. Tako je priobčil te dni list »Natal Witness« in-serat, ki vabi prostovoljce v Južno Afriko« takole: »70 odstotkov plena se razdsli med častnike in moštvo. Gotov, dober zaslužek!« Seveda je plen med Buri jako majhen, a izgubljene eksistence in delavci brez kruha gredo sedaj ob pričetku zime tudi na tako limanice — V Guildhallu je imel lord Salisbury, ministrski predsednik, govor. Dejal je, da je sedanji položaj te-žavnejši kakor že leta in leta. Vendar je svetovni mir v splošnem nemoten. V sredozemskem morju se je pač pojavil oblaček, ki pa se je razpršil, kar je velikega pomena. Pred 50 leti bi tak dogodek ne zapustil tako neznatnih sledov. Anglija napreduje vsak teden. Zato ostane angleška politika neizpremenjena. Ničesar si ne želimo bolj — rekel je Salisbury — kot da zavladata v onih krajih, kjer je sedaj vojna, mir in svoboda ter da dobe čim preje avtonomijo. Toda neodvisnost Burov je z našo varnostjo nezdružljiva. Angleški narod mora preprečiti nevarnost, da se v onih krajih še kdaj ponovi vojna in storiti se mora vse, da se odstrani v onem kotu angleške države za vselej opasnost. Ali tudi v Južni Afriki napreduje Anglija. Konec vojne sicer še ni tako blizu kakor se je mislilo, toda tudi v drugih vojnah v Evropi so trajali guerilla-boji dalje, kot se je mislilo. Salisbury je zagotavljal, da se vojna nadaljuje vztrajno in vspešno ter da je končni uspeh, končna £maga Angliji "ugotovljena. Dopisi. Od De v. Marije pri Polju, 10. novembra. Naj prejme uredništvo »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. Na podlagi § 19. tisk. zakona zahtevam, da sprejmete glede na dopis »Od D. M. v Polju, 9. oktobra« objavljen v Vašem listu dne 11. oktobra 1901 sledeči stvarni popravek: 1. Ni res, da »Odkar se je priklatil k nam za kaplana Matevž Rihar, vulgo »premfar«, izginil je prejšnji mir in mesto njega sta se naselila sedaj prepir in sovraštvo, katerih voditelj je seveda orne njeni kaplan«. 2. Ni res, da: »da se pa to tudi uresniči, zato skrbi že naš škodoželjni premfar'.« 3. Ni res, da: »Ni ga skoro prosto-mislečega človeka, katerega bi si njegovo blagoslovljeno pero ne privoščilo«. 4. Ni res, da: »Posebno pa ima neko nebeško veselje napadati tukajšnje uči-teljstvo in je denuncirati, kjerkoli je mogoče«. 5. Ni res, da: »Iz najmanjše stvari napravi s svojo ,bistrol glavico in bujno domišljijo kar velikanskega slona«. 6. Ni res, da: »Iz same zavisti je potem kaplan skrpucal v »Slovenca« z dne 7. t. m. št. 220 neki dopis, s katerim na najostudnejši način grdi učiteljstvo, posebno pa še nadučiteljevo družino«; res pa je, da kaplan istega dopisa ni pisal. Pri De v. Mariji v P olju, dne 10. novembra 1901. Matej Rihar. kaplan. Opomba uredništva: Kakor znano, nas je kaplan Rihar tožil, ker nismo hoteli sprejeti njegovega popravka. S tožbo ni ničeaar dosegel. Sodišče je pritrdilo našemu pravnemu nazoru in je tožbo zavrnilo. Zdaj nam je poslal ta kaplanček v isti zadevi drug popravek, ki pa je v drugi točki ravno tako konfuzen, kakor je bil zavrnjeni prvi popravek. Popravljenega ni s tem prav nič. Rihar piše: Ni res, ni res — mi pa pravimo, res je vse, mi smo pripravljeni vse dokazati, kar to žite nas, g. Rihar, in mi bomo z veseljem nastopili dokaz resnice in ga tako sijajno doprinesli, da se bo na Vaše stroške vse smejalo. Iz kamniškega okraja, 10. novembra. Dopis v »Slov. Narodu« iz Mengša opozoril me je, da se je pričelo z obdelovanjem naprednega učiteljstva tudi v našem okraju. Danes dobil sem »Slovenca« št. 251, kjer dopisnik odgovarja na Članek v »Slov. Narodu«. Da se pa ne bode mislilo, da je g. Sire osamljen, zato pristavljam: Pri zborovanju učiteljskega društva v Ihanu vprašal je g. Sire : Smatra se li škofov dohod o priliki birmovanja ko verska vaja ali ne? Je-li učitelj, kot tak, dolžan pri sprejemu navzoč biti? Razvila se je prav živahna razprava, v katero je tudi drug tovariš odločno posegel v ta namen, da dobi učiteljstvo definitiven odgovor. Povdarjalo se je pa odločno, da hočemo vedeti je li to naša dolžnost ali pa čin uljudnosti. Z ozirom na to, da pričakujemo v kratkem deželno učiteljsko konferenco, opustilo se je vsako sklepanje, ker se bode to vprašanje takrat stavilo, čemur so vsi pritrdili. Tak je greh gosp. Sirca. Upamo, da imamo vendar še toliko pravice, da nam je dovoljeno tudi o takih dolžnostih pre-mišljavati, ker možem, ki se zbirajo okoli »Učit. Tov.«, naj se Prevzvišeni ne čudi, da jim srce ne bije tako zanj, ko onim, ki se zbirajo okoli »Rdečega Praporja«. Zato pa ni posebno lepo od onega g. kolege ali gdč. koleginje, da ni resnice povedal. Presenetil pa me je stavek: »Sicer pa naj ne izziva onega, na katerega cika V dopisu; dotični gospod ima pripravljen, če hočete, hujši kaliber«. Toraj je vendar le res, kar se poti-homa o »onem gospodu« govori in če je tako, skrajni čas je, da sproži svoj največji »kaliber«, ker zrak je zelo meglen. Sploh se mi čudno zdi, kako da je »Slovencev« dopisnik tako poučen o naših razmerah. Ako je učitelj, je grdo, da to razpravlja, ako je pa neučitelja o tem poučil, je to še grje, ako pa oba delata na to, da hočeta samo g. Sircu zagreniti življenje in kolikor možno veliko škodovati — je pa najgrje ! Brrr ! Iz Ormoža, 10. novembra. »Učiteljsko društvo za ormoški okraj« je dne 7. t. m. enoglasno sklenilo, da smatra članek v »Učiteljskem Tovarišu« od dne 1. vinotoka, štev. 28 z napisom: »Slovenskim učiteljem na Spodnjem Štajerskem — v preudarek« neutemeljenim, ker ni stvarno popolnoma resničen, ter ima le namen razdirati stanovsko slogo med slovenskimi in nemškimi učitelji na Štajerskem. Štajerskemu »Lehrerbundu« je vsaka politika deveta briga, on se poteguje edino le za svobodno šolo in za izboljšanje žalostnega gmotnega stanja štajerskega učiteljstva. Ako se pisec omenjenega članka ni spodtikal na dejstvu, da so se duhovniki vseh avstrijskih narodov na svojem duhovniškem shodu na Dunaju posvetovali o svoj stan in svoje interese zadeva-jočih rečeh, čemu se potem zdaj po nepotrebnem zaganja v nas, ki smo šli samo zato v Gradec, da kažemo svojo stanovsko solidarnost in zavednost, kakor so jo pokazali tudi nemški, češki i. dr. duhovniki na svojem skupnem stanovskem shodu na Dunaju. K vprašanju novega pokopališča. Z razširjanjem našega mesta in rednim naraščanjem prebivalstva po njem nastalo je, kakor po vseh večjih mestih, tudi pri nas vprašanje o novem pokopa-liščujjpereče. Seveda se pred vsem zahteva, da ne bodi prostor preoddaljen od mestnega središča niti ne predrag, in da naj odgovarja zahtevam, katere tirja obča higijena. Kar ae tiče zadnje točke, bilo jo stališče, katero je zavzemala medioina Se pred 20 leti, brezdvombno preozkosrčno. V splošnem dobra pokopališča ne pome njajo nikake nevarnosti za svojo okolico, niti ne za časa epidemij. Pogoj pa je, da se gnitje (Fäulnis) in trohnenje (Verwesung) normalno razvijata. Pri nas pokopljamo mrliče ali v zemljo ali v zidane prostore. V obeh slučajih polagamo mrtvece v krste, navadno lesene Medene ali kamenite zakasnjujejo trohnenje, ker ne dopuščajo dovolj no zraka do trupla. Po smrti prično bakterije črevesja navadno prvo svoje delo in provzroče tako imenovano »smrdeče gnitje« (stinkende Fäulnis). To trpi 3—4 mesece, potem pa nastopijo živalski organizmi, razni črvi, ličinke itd. V tem času je izgubilo truplo že preeej vode in postane suho. Tedaj pa se oglasi plesnjad (Schimmelpilzarten) in ugonobi, kar je še ostalo, tako da po več letih ostane samo še ogrodje, oziroma njega anorganske snovi. Po gnitji razkroja se truplo v oglikovo kislino, vodik, žvepleni vodik in oglikove vodike ter nepopolne razkrojnine beljakovin: skutev, indol itd., katere provzročajo omenjeni smrad. Pri trohnenji nastaja voda, oglikova kislina in duškov nadokis. Tako pa se razvija razkrojba samo tedaj, če je zemlja taka, da vsled svojih sestavin in svoje sestave pospešuje označeno razpadanje. Zato je treba, da so tla porozna in za zrak prehodna, kar se tedaj zgodi, če sestoje iz gramoza in peska. Niti presuha niti premrzla prst ni dobra; nikakor pa ne sme biti mokra; ilnata zemlja je za pokopališče naravnost nepripravna, ker ne dovoljuje zračnega pristopa, in se na ilna-tih neprepuščenih plasteh zbira globinska voda*. (Grundwasser.) Ako so torej tla ugodna, razpade otročje truplo v približno 4, tako odraslega v približno 8 letih. To pa velja samo za način pokopavanja, kar je obče v navadi: 1 m globočine nad krsto, 60 cm razdalje vsakega posameznega groba, in tedaj če se vsak mrlič za-se pokoplje. Pri tur-nusu zopetnega prekopavanja, kot je bi! doslej v Ljubljani v navadi, je torej polaganje dveh in več mrtvecev v en skupen grob n e o d p u s 11 j i v o, ker razpadanje trpi dokaj nad 8 let. Ako torej tlo zadošča zahtevanim pogojem, ni nikake nevarnosti za stanovni-stvo okolice. Natančni poskusi so dognali, da bacili logarja pomrjo iiajb.asnej«j tLL^m 4 tednov, oni kolere še nekoliko preje tuberkuloze v 5 mesecih, samo kaliči (Sporen) vrančje turnice (Milzbrand) ostanejo celo nad leto dnij živi, ane prodro skozi pesek niti ne 10 cm daleč v obližje. Ples-nivci pa v splošnem niso našemu zdravju nevarni, tudi ako bi prodrli širše plasti. Drugače je seveda, kjer postaja voda po grobeh, in je je vse polno po naplavini, tako da so naravnost v komunikaciji po roveh in po velikem gramozu z vodnjaki, studenci itd. če so torej tla pripravna, tedaj ni higijenskega pomisleka proti pokopa vanju. Pomisleki pa so zlasti v mestih, katera se razvijajo in modernizujejo, radi prostora in oddaljenosti. Prostor po mestih in njihovi okolici je drag; pokopališče v bližini zavira mnogokrat razvoj mesta uprav na isto stran, na kateri leži mrtvišče. Tudi je treba povsodi pokopališča razširjati, katera vzlasti po velikih mestih zavzemajo mogočen areal, kateri bi se dal vse drugače plodonosno porabiti. Navzlic vsemu temu, pa se ni moči izogniti mizeriji vednega prenapolnjevanja in po nekaj desetletjih zopetnega iskanja po novem prostoru. Opozorjeno bodi v tem oziru samo na velikanski Dunajski »Centraifriedhof«, ki je skoraj že prenapolnjen, navzlic temu da ima Dunaj poleg njega še dovolj drugih, tudi dovolj postranih pokopališč. Vsled tega pa je treba pokopališče prestavljati v vedno večje oddalje, in ko-nečno se pride tako daleč, da se morajo mrtveci prevažati z vlaki, kakor delajo to dandanes v Londonu in Parizu. To pa stane zopet mnogo denarjev — kakor velja mnogo pohajanje grobov umrlih sorodnikov pri velikih razdaljah — še več pa časa. Vsemu temu: potratni in težko-plačani nabavi prostora, ne- potrebni uporabi velikega zemljišča, veliki oddaljenosti in konečno sorazmerno visokim stroškom za ohranjevanje gomil izognemo se lehko, če Bi Ljubljana mesto dragega, za komaj 30 let porabnega in oddaljenega pokopališča omisli pri-prosto sežigališče, krematorij, kakor jih imajo upeljane po Italiji, Švici, na Francoskem, Angleškem in v Nemčiji. Krematoriji so v sežiganje mrličev posebno konstruirane peči, kjer se trupla v jako kratkem času v visoki temperaturi popolnoma sežgo. Takih pečij je v novejšem časa več pripravnih sistemov; najboljši so oni tvrdk: Klingenstierna, Siemens in Schneider. Od dobrega krematorija je zahtevati, da se vrši sežiganje v njem hitro, točno in popolno, da se izvrši proces na decenten način, da ne prouzročuje sežiganje nikakega smradu ali neprijetno dišečega dima, pare in plinov, da je pepel povsem čist, nepomešan in belkast, in konečno, da je sežig cenen. Dobri sistemi kurijo vsi s plinom, s pomočjo, katerega se potem zrak in peč tako močno razgrejeta, da truplo ob sebi zgori, pepel pa pada n e p o m e-š a n v posebno predalo, od koder ga potem poberö in deno v primerno urno. Urne postavijo se v posebna predala, katera ne jemljejo mnogo prostora in jih je lehko na tisoče spraviti pod jedno streho. Verski pomisleki proti sežiganju so pač malenkostni, in dandanes se boriti proti »paganskim navadam« pač ne more imeti zmisla. Poleg tega je bilo tudi dokaj »paganov«, ki so pokopavali svoje mrliče ; — kaka razlika je pa potem napram takim ! .Sicer pa itak ni sežiganje obligatno, ampak upelje se povsem lehko fakultativno!) Jedino, kar govori proti krematorijem, so pomisleki od strani ju-ristov, češ, da bi se pri zastrupljenih pozneje ne moglo dognati otrovanja, kar se pri pokopancih pa storiti da. Temu so da odgovoriti, da naj se mrliško ogled-nižtvo poostri, in v slučaju sumnivosti odrede sodnijske obdukcije. Ostali pomisleki in predsodki pa, kateri strašijo še drugače med ljudstvom, so pač povsem neutemeljeni. Tudi se vpraša, če je dolgoletno smrdljivo gnitje in trohnenje po zemlji res vrednejše človeškega telesa, kakor pa kratko, komaj 2 uri trajajoče in mnogo čistejše razkro-jenje mrtveca v krematorijih, pri katerih velja saj taki stavek »pulvis es et in pul-verem reverteris« — kakor že toliko za-govarjana pokopališča. — i — Dnevne vesti. V Ljubljani, 12. novembra. — Za univerzo v Ljubljani. Jugoslovanski akademiki v Gradcu so poslali rektorju češke tehnike v Pragi povodom včerajšnjega manifestačnega shoda naslednjo brzojavko: »Vaši magni-ficenci in vsem zavednim zaveznikom slovanskim v boju za narodove pravice pošiljajo iskrene pozdrave — jugoslovanski akademiki graški. — Splošno slovensko žensko društvo v Ljubljani je pod predsedstvom gospe Franje dr. Tavčarjeve v včerajšnji svoji seji sklenilo in odposlalo peticijo za slovensko univerzo v Ljubljani. Z veseljem pozdravljamo ta korak, ker priča, da je tudi slovensko ženstvo začelo aktivno posegati v borbo za narodne pravice. — Jugoslovanska delegacija. Minoli teden so razni češki, poljski in nemški listi kakor tudi naš list priobčili vest, da hoče hrvatsko - slovenski klub sklicati vse tri jugoslovanske klube na skupno posvetovanje v svrho fuzije teh klubov. S tem, da smo zabeležili to vest, storili smo svojo poročevalsko dolžnost, nič manj, pa tudi nič več, in smo se skrbno varovali izreči kako sodbo o njej. Do danes še ne vemo, koliko je na stvari resnice. Nekaj bo že, ker se je posl. dr. Ploj v poslanskih krogih nekako v tem smislu izrazil. Klerikalne poslance pa je ta vest očividno jako neugodno zadela, kajti priobčili so v »Slovencu« članek, kjer sučejo stvar prav tako, kakor bi se jim napredni poslanci nekako usiljevali. No, v tem oziru lahko klerikalce z vso zanesljivostjo zagotovimo, da našim poslan- cem niti v sanjah ne prihaja na misel, da bi ae klerikalcem kakorsibodi usilje-vali. Pozicija naprednih poslancev v državnem zboru je tako ugodna, da nimajo nobenega povoda, želeti si kako preme m b o, najmanj pa povoda želeti, da bi s klerikalci v jednem klubu sedeli. Za narodno stvar Hrvatov, Srbov in Slovencev bi seveda bilo bolje, ko bi bili vsi jugoslovanski poslanci združeni v jednem klubu, a ker to po krivdi klerikalcev ni mogoče — ne zadene nas nobena odgovornost. Naši poslanci imajo sedaj svobodne roke in kaj to pomeni, kaže silna jeza in poparjenost klerikalcev zaradi proračunskega govora dr. Ferjančiča. S stališča narodne in napredne stranke smo le veseli, da so naši poslanci neodvisni na vse strani, mi le želimo, da to neodvisnost krepko izkoristijo in je torej prav nepotrebno, da »Slovenec« odklanja združenje, toliko bolj nepotrebno, ker bi za napredne poslance itak ne bila nikaka čast, če bi narodnim interesom na ljubav morali v istem klubu sedeti, kakor Šusteršič ali Vencajz. — Vzgleden Kristusov namestnik. »Gorenjec« piše: V Studorju (Bohinju) še zdaj živi stara slaboumna žena z imenom Mina Odar, ki ima svojo hišico in si je bila v teku let pridobila okoli 3000 kron gotovine. Nekaj tega denarja je imela na posojilu pri sorodnikih, večji del pa naloženega v hranilnici. Kapelan Oblak (iz Srednje vasi) je hitro izvohal ta zaklad ter prav marljivo obiskoval denarno ženico tako dolgo, da je dobil vso njeno gotovino, naloženo v hranilnici, v svoje roke. Ženica pa je postala potem vsled prevelikih skrbi zaradi denarja vedno bolj slaboumna ter je nazadnje postala nesposobna za vsako delo. Rediti so jo morali njeni revni sorodniki, kakor kako beračico, a njen denar je imel v malhi kapelan, ki je na mnoge prošnje in le na najhujši pritisk sorodnikov semtertja izpustil kako kronico izpod palca za Mino Odar, in še takrat je delal vselej opombe, da je ves denar, ki ga je dobil od nje, zdaj deloma njegova last, deloma pa, da je namenjen za dobre namene, in da le iz dobrote da, kar da od sebe zanjo. Sorodniki slaboumne žene so se naposled naveličali prositi kapelana za denar, do katerega je on imel najmanj pravice, in so vso stvar naznanili sodniji v Radoljici. Ta je nato postavila Mino Odar pod kuratelo in za njenega skrbnika določila njenega mlajšega sorodnika z naročilom, da ima tožiti kapelana na izročitev vsega denarja slaboumne varovanke, ako ga noče dati od sebe z lepo. Kapelan je po več sod-nijskih obravnavah, brezuspešnem obotavljanju in neumnem zagovarjanju vendar s silno težkim srcem izročil sodniji dve hranilnični knjižici z denarnimi vlogami okoli 2300 K. Na eno knjižico je bil preje že vzel iz hranilnice 600 K in to nasproti sodniji v pismu od 28. marca 1900 med drugim opravičeval, da je ta znesek uporabil za misijon, ki se je vršil v Srednji vasi meseca novembra in decembra prejš njega leta, kar vse lahko dokaže s pobotnicami. Skrbnik Mine Odar je bil toliko popustljiv, da mu je verjel ter pustil tistih 600 K v njegevi malhi, ne da bi zahteval o njih natančen in pošten račun. O tej kapelanovi trditvi pa je izvedel tudi g. župnik v Srednji vasi in kapelana na laž postavil z besedami, s katerimi se je kmalu na to pritoževal črez njega proti nekaterim ženicam. Pritoževal se je čez kapelana nekako takole: »Naš kapelan pravi, da je dal 600 K za misijon, a nič ne vem, kdaj in kako. Pa tudi nismo potrebovali denarja od njega, ker se je za misijon pobiralo po celi fari in farani so nam prinesli vsega še več, nego je bilo potreba, in stanovanje in hrano sem misijonarjem jaz dal«. Ali vse to ni kapelana nič motilo v njegovi denarni ljubezni, ampak je bil nazadnje še celo vesel, da mu ni bilo treba še teh 600 kronic izročiti sodniji. Denar, ki je bil srečno rešen iz kapelanovih krempljev, je sodnija shranila in cd njega zdaj dobiva vsako leto oskrbovalec Mine Odar toliko, da jo more pošteno preskrbeti s hrano in obleko. Ako bi se ne bila zanjo potegnila sodnija, pa bi jo morala sedaj najbrž rediti srenja na svoje stroške, a poštenjak kapelan, ki je z njo v sorodu le po Adamu in Evi, bi se širokoustno smejal in prešteval njene tisočake! Oj, lepi, zelo lepi bi bili in tudi nekaj bi zalegli, kamor bi jih utaknil! Ali dati jih je moral iz rok za vselej in zato ubogemu Horjulcu še sedaj srce krvavi za njimi! — Župnik in učitelj. Iz Laškega se nam piše: Uzor duhovniškega resnico ljublja in poštenja je gotovo župnik Jaka Smole pri Sv. Miklavžu nad Laškim. Mož je bil zadnja leta načelnik krajnega šolskega sveta pri Sv. Miklavžu. Ko je ta-mošnji učitelj J. C. pred par leti potreboval za svoje stanovanje novo peč, je prosil zanjo g. Smoleta in ta mu jo je dovolil. Pozneje pa sta se župnik in učitelj sprla in od tega časa Jaka Smole ni ho tel nič več vedeti o peči za učitelja. Poslednji seje opetovano obrnil na okrajno glavarstvo in okrajni šolski svet za pomoč in res se je načelniku krajnega šolskega sveta od višje oblasti opetovano naročilo, da naj učitelju novo peč pripravi. A Smole se za ta naročila ni zmenil. Konečno je b 1 učitelj primoran si sam peč naročiti, seveda na stroške krajnega šolskega sveta. Sedaj je imel peč, a to mu ni nič pomagalo, ker je Smole ni hotel postaviti dati v učiteljevem stanovanji. Učitelj je zopet pomoči prosil pri okrajnem šolskem svetu in ta je načelniku Smoletu zaukazal, da mora peč v osmih dneh učitelju v stanovanje postaviti in popolno za rabo pripraviti. Smole tudi temu ukazu ni ustregel in tako je uboga peč ostala v veži in še danes tam čaka na svoje odrešenje. Toda to še ni vse. Župnik Smole tudi plačati ni hotel peči. Na večkratne opomine trgovca Els-bacherja je odgovarjal, da o peči nič ne. ve in da se naj plačilo išče pri naročniku. Vsled tega je učitelj peč iz svojega plačal in izročil zadevo odvetniku dr. Piklu. Le ta je krajni šolski svet pozval, da naj vrne učitelju kupnino za peč; a dobil je od gosp. župnika Smoleta odgovor, da krajni šolski svet o peči nič ne ve, in očital učitelju, da laže. Prava liguori-janska morala ! Sledila je seveda tožba in uspeh je bil, da je bil krajni šolski svet obsojen v povrnitev kupnine in plačilo stroškov. Vse zavijanje poštenjaku Smoletu ni nič pomagalo. Vprašamo sedaj : Ali je lepo in pošteno, če katoliški duhovnik tako postopa, kakor je postopal Smole, ki je v svoji vestnosti hotel vse utajiti in je s tem krajni šolski svet spravil v stroške? Ali bode okrajni šolski svet skrbel za to, da bo stroške trpel Smole, ki jih je zakrivil? Ali se bode naše ljudstvo enkrat toliko spametovalo, da ne bo v javne korporacije volilo duhovniških poštenjakovičev, kakoršen je Jaka Smole? — „Glasbena Matica" v Ljubljani. V četrtek, dne 14. novembra t. I. bo v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma« pod vodstvom koncertnega vodje g. Mateja Hubada koncert, pri katerem sodelujejo: gospod Fit Olszewski, operni pevec, pevski zbor ^Glasbene Matice«, godba c. in kr. pešpolka štev. 27 in solisti pevskega zbora: soprani: gdč. Mira Dev, gospa Julija Ferjančič, gdčna. Erna Povše in gdč. Ivanka Knific; alti: gdčna. Minka Moos, gdčni. Ivanka in Vlastimila PeršP; tenor: gospod Anton Razinger, basi: gospod Ivan Zavrsan in gospod Pavel Lo-zar. Vspored: Ludovik van Beethoven: Missa solemnis (Slavnostna maša.) Za veliki zbor, soli in orkester, op. 123. I. Kyrie. II. Gloria. III. Sanctus. IV. Benedictus. V. Credo. Začetek točno ob 8. uri zvečer, konec ob pol 10. uri. Cene prostorom: Sedeži od I.—III. vrste po 4 K, od IV.—VIII. vrste po 3 K, od IX. vrste naprej po 2 K, stojišča po 1 K 20 vin.; dijaška in garni-zijske vstopnice po 60 vin. — Za Koncert ,Glasb. Matice', ki bode v četrtek ob 8. uri zvečer, bo zadnja skupna skušnja z zborom, solisti in orkestrom v sredo ob pol 6. uri v »Narodnem domu«. Odbor prosi vse cenjene člane pevskega zbora, naj pridejo točno in polnoštevilno, da se največje zborovo d e 1 o n a j v ečj ega skladatelja vsega aveta kar najdo-stojnejše izvede. V visoko čaat bode vsakemu članu, da je sodeloval pri izvajanju takega dela. Naj bi tudi slavno občinstvo s prav mnogoštevilnim obiskom koncerta poplačalo izredno požrtvovalnost zborovo. Dogodek, da se Beethovnova »Slavnostna maša« izvaja pri nas in še z domačimi močmi, bodi vsemu Slovenstvu v ponos. — Vstopnice se dobivajo v trgovini gosp. Loža rja in na večer koncerta pri blagajni. — Novo gimnazijsko poslopje v Ljubljani. »Slovenčevo« poročilo glede sveta jezuitov ob Elizabetini cesti, ki bi ga občina rada dobila za novo gimnazijo, da bi na prostoru licealnega poslopja zgradila tržnico, je nekoliko popolniti. Svet, kar ga je v posesti jezuvitov, je le manjši del dotičnega kompleksa, večji del je last g. Dečmana. Ves ta kompleks bi bil za gimnazijsko poslopje jako primeren, ker je svet dosti velik in na vseh štirih straneh obdan od ulic ter je lega ugodna, če je pa svet na prodaj, nam ni znano. — Šentjakobski in trnovski davkoplačevalci imajo svoj prijateljski sestanek v sredo 13. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni »Miramar«, zaradi mostu čez Opekarsko ulico v Prule. Pričakuje se mnogobrojne udeležbe. — Nesreča. Pod tem naslovom včeraj priobčeno nezgodo, ki se je pripetila dne 8. t. m. v Logatcu delavcem, vozečim se na Hrvaško, pri kateri se je splašil konj in je posestnik Anton Vidic tako nesrečno padel, da je če isto noč preminul, po danes nam došlih informacijah nikakor ni zakrivil motor voznik s tem, da je prehitro vozil ali daje dotične delavce povozil. Kajti motor-voznik vozil je v jako mirnem teku, to je 10—12 kilometrov na uro in vrhu tega ni prevozil nobenega s konjem vpreženega, po cesti vozečega voza. če se je torej dotični konj splašil pred motorjem, moral je stati pred kako hišo brez zadostnega nadzorstva ali je pa prišel po kaki stranski cesti proti glavni cesti, po kateri je vozil ravno motor voznik. Vsekako pa motor-voznik ni videl ne dotičega voza, ne dotične nezgode. Drugi gospod pa, ki se je tudi z motorjem vozil, opazil je kakih 50 korakov za motorjem nekega konja, ki je z vozom čez cesto drvil in ki je dotično nesrečo provzročil. Sicer pa je dotični gospod zavarovan za vse nezgode in škodo, katero provzroči motor-vožnja tretjim osebam. Dotični poškodovanec naj se torej, ako mu gre kaka odškodnina vsled motor-vožnje, oglasi v uredništvu »Slovenskega Naroda«, kjer poizve naslov dotičnega gospoda. — Mejnarodna panorama. Sedanji ciklus, kazoč bogato Belgijo s svojimi krasnimi mesti, palačami is zgradbami, spada gotovo mej najbolje, kar je to interesantno podjetje doslej razstavilo. Izredno fina izvršba na steklu v barvah slikanih podob, njih presenetljiva stereesko-pična plastičnost do najfinejših nuanc dela te podobe pravimi umotvori, katerim se oko ne more prečuditi. Ta krasna zbirka je res vredna, da si jo ogleda vsakdo. Gotovo mu ne bode žal in si jo rad še' enkrat pogleda v drugič, tako ga bode očarala. Ciklus traja do sobote. — V Ameriko se je odpeljalo včeraj zvečer z ljubljanskega južnega kolodvora 56 oseb. Mej temi je bil tudi fant, ki še ni bil na vojaškem naboru in je še torej podvržen vojaški dolžnost. Zato je moral ostati v Ljubljani in se bo moral pred sodnijo zagovarjati. — Na otroke je psa ščuvala Amalija Pavličeva, služkinja pri Frideriku Leimbergu, v Lattermanovem drevoredu. Pes je popadel dečka Pavla Bolho, stanu-jočega v Spodnji Šiški št. 38 in ga ogrizel v levo roko. — Konj v kanalu. Na Rimski cesti je včeraj konj nekega vozika stopil na železno ploščo v kanalu. Plošča se je zlomila in konj se je z nogo udri v kanal in se poškodoval. — Ubegel deček. Policija je prijela 151etnega dečka Karola Bedelna iz Koettings-Nolmannsa na Zg. Avstrijskem, ki je z doma pobegnil in se priklatil v Ljubljano. * Budimpešta brez luči. V četrtek je bila Budimpešta od 6.—8. zvečer v temi. Gledališča so bila zaprta. Pokvarila se je bila električna razsvetljava. Sele po 8. so imeli zopet svetlo. * Upor kaznjencev. Iz New-yorka poročajo: V Leavenvoodu (Ranzas) se je uprlo 30 kaznjenoev v ondotni kaznilnici. Vzeli ao paznikom orožje enega paznika usmrtili in dva ranili ter nato ušli. Konjeništvo je šlo za beguni, enega ubilo in jih več ranilo. • Stradati zna v Londonu neka miss Auguste Christensen, ki ne je po 30 dnij ničesar, a pije le včasih požirek vode. Kadar strada, leži na svileni postelji, a ljudje jo hodijo gledat. Baje ni nikdar lačna. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 12. novembra. Danes je prišla v poslansko zbornico deputacija hrvatskih, srbskih in slovenskih visoko-šolcev v Gradcu in na Dunaju ter je poslancem dru. Ferjančiču, dru. Ivčeviču in Povšetu izročila memorandum, s katerim se zahteva ustanovitev vseučilišča v Ljubljani in veljavnost v Zagrebu dobljenih spričeval. Zajedno je deputacija izročila rečenim poslancem protest proti ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Trstu Dunaj 12. novembra. Načelnik mladočeškega kluba dr. Pacak je društvu „Triglavu" na njegovo prošnjo, naj bi češki poslanci podpirali prizadevanja južnih Slovanov za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani, odpisal, da se bodo češki poslanci z vso silo zavzeli za pravično zahtevo južnih Slovanov. Čehi sploh ne odrekajo nobenemu narodu, kar mu treba za svobodni kulturni razvoj, samo Nemci so se postavili na to stališče in to ostane za vse Nemce, zlasti za avstrijske, velika sramota. Dunaj 12. novembra V sredo po-poludne skliče „Slovenija" v dvorani rezurze zborovanje glede ljubljanske univerze, katerega se udeleži vse slovansko dijaštvo. Praga 12. novembra Včeraj po-poludne se je vršil na dvorišču češke tehnike manifestačni shod čeških in jugoslovanskih visokošolcev za ustanovitev vseučilišč na Moravskem in v Ljubljani. Zbralo se je okrog 3000 akademikov. Navzočni so bili poslanci: Pantuček, Fiedler, Gregr, Bäks a, prof. Stoklasa in dr Chou-donnsky. Shodu, ki se je izvršil nad vse slovesno, je predsedoval prorektor I. V. H r a s k y, kateri je zborovalce nagovoril v češkem in v slovenskem jeziku ter obudil nepopisno navdušenje. Profesor Fiedler je obljubil podporo češkega državnozborskega kluba. Govorili so akademiki češki, slovenski, hrvatski, srbski in ruski. Z viharno navdušenostjo je bila sprejeta resolucija za ustanovitev češkega vseučilišča na Moravskem in jugoslovanskega vseučilišča v Ljubljani. Pozdravni telegrami so došli od župana Hribarja, od vodstva narodno-napredne stranke v Gorici in od mnogih družin strani. Po shodu je bil ob velikanski udeležbi impozanten obhod po Pfikopih. Dunaj 12. novembra. V današnji seji poslanske zbornice so dr. Ferjančič, dr. Ivčevič, Povše in tovariši podali nujni predlog glede ustanovitve vseučilščavLjubljani. Zbornica razpravlja o nujnem predlogu posl. Romančuka glede deželnozbor-skih volitev na Gališkem. Predi Dg je utemeljeval Romančuk. Ministrski predsednik Körber je izjavil, da mu je znanih samo 46 slučajev nekorektnega postopanja. Govorili so potem še Klofač, N. Vasi 1 ko in Abrahamovi č. Razprava se dožene še danes Dunaj 12. novembra. Češki veleposestniki so sklenili, glasovati proti dispozicijskemu fondu Nemška napredna stranka bo glasovala za to postavko, nemški nacionalci pa se ne morejo zjediniti, kako naj postopajo. Dunaj 12. novembra. Nemškoli-beralni veleposestniki so sklenili, da se ne odzovejo povabilu posl. Wolfa na skupno akcijo zoper češko tehniko v Brnu. Ha g 12. novembra. Mirovno razsodišče je sklicano na dan 20. t. m. da se posvetuje o vlogi Burov zastran južnoafriške vojne. Bruselj 12. novembra. Z ozirom na Salisburyjev govor jo Krüger izjavil, da ni misliti na konec vojne, dokler se Burom ne zagotovi popolna neodvisnost, ker rajše propadejo, kakor da bi bili kakorkoli odvisni od Angleške. Darila. Druibl »v. Cirila in Metoda so od 10. oktobra do 7. novembra poslali prispevke p. n. gospoda in društva: UpravniStvo „Slov. Naroda" 277*68 K, uredništvo „Slovenea" 10 K, nadžupnik Fr. Korošec pri Sv. Križu poleg Slatine volilo t Sim. Škorca 200 K, dr. Iv. GerSak v Ormožu na St. Vrazovem rojstnem domu v Cerovcu nabranih 8 K, Rud. BraCko v Št. uju v Slov. goricah volilo t Marije BraCko 10 K, posojilnica v Cerknici 30 K, kapi. Fr. Gomilsek v Jarenini dar vesele družbe ob slovesu 6 K, litijsko-Smartinske Slovenke za Martinovo 100j K (po SI. „N."); {podružnice: šentjakobsko - trnovska ženska v Ljubljani 400 K, šentpeterska moška in ženska v Ljubljani dohodek veselice 811-37 K ter pokroviteljnino dra Val. Krisperja 200 K, ženska v Idriji 76 K, akademična v Gradcu 52 K, moška na Vrhniki 116 K, moška in ženska v Krškem dohodek veselice 182 67 K. — Meseca oktobra je družba imela 2720 65 K dohodkov in 4354 58 K stroškov. Blegajnlštvo družbe sv. Cirila In Metoda. I zborne deluje Tanno- Chinin tinktura za lase okrepčuje in ohranjuje lasioče in preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 1 t*. JFedlna /nlosa: dež. lekarna M Leustek, Ljubljana Resljeva cesta 5t. 1, zraven cesar Franc Jožefovega mostu. (27 — 45) Zagreb, 30. aprila 1901. Gg. Žnideršič & Valenčič Ilir. Bistrica prva kranjska tovarna testenin, Gospod J. Weiser je prejel danes odposlane makarone ter Vam moramo izreči (1727-14) V ■ največje priznanje kajti blago je v istini izvrstno. Prva zagrebška agenturna zadruga. Meteorologijo poročilo. ,TUin» nad morjem 806-9 m. Srednji zračni tlak 786'ü ran. Stanje' g p Čas opa- baro- j §, > zovanja ; metra, S g jv mm. ^ s Vet rovi Nebo i" c 2 »7 11 12 9. zvečerj 7. zjutraj 2. popol. 733 5 7340 732 8 4 4 si. jug 3'3 bL S8vzh. 8*8 si. zahod jasno oblačno oblačno Srednja včerajšnja temperatura 4 2", normale: 46°. Dunajska borza dne 12 novembra 1900. A up ni državni dolg v notah . . 9865 Skupni državni doli v srebru . . 98*50 Avstrijska zlata renta . . , 118*50 Avstrijaka kronska renta 4";, . . 96 dO Jgraka zlata renta 40/„ . 11H 05 Ogrska kronBka renta 1' , 93*— Avstro-ogrske bančno delnice . . 1605 — Kreditne delnico , . 818 75 London vist« . . 939 25 NemAki državni bankovci za 1U0 mark . 117*20 20 mark . . . 23 47 00 frankov 19 04 Italiiai-tiki bana ovci 92 75 □ kr cekini 11 30 I Bogu Vsemogoönemu je dopadlo mojega nepozabnega, dragega soproga, oziroma iskreno ljubljenega, dobrega oCeta Albina Peternella vodjo v pokoju po dolgi mučni bolezni v boljše življenje k sebi poklicati. Umrl je vdan v voljo Vsemogočnega, previden a sv. zakramenti za umirajoče, 11. t. m ob polu 12 uri po noči v 58. letu svoje starosti. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo dne 13. novembra, ob 4. uri popoludne v hiši žalosti sv. Petra cesta št. 77, slovesno blagoslovljeno in na pokopališče k sv. Krištofu v lastno rakev k večnemu počitku položeno. Svete maše zadušnice se bodo darovale v četrtek 14. novembra ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, 12. novembra 19C1. Josipi na Peternell roj. Schott, soproga. — Ernst Peternell, c. in kr. pomorski kapitan, Albin Peternell, c. in kr. častnik, sinova. — Ella, Štefanija, Helena Peternell, hčere — Kari Peternell, zdravnik, Anton Peternell, nadučitelj, brata. — Josef Terdin, železniški ad-junkt, s et. — Roza Peternell roj. Schlegel, sir. aha (2482) L jubljanskega Zvona 19, oziroma 20 letnikov in pet letnikov (1889, 1&91, 1892, 1893, 1894) „Pom In Sveto« se za primerno ceno proda. Več pove J. Bonar, trgovina s papirjem v Ljubljani. Firm. 119/1. Ges. L—10 1. Kundmachung. Vom k. k. Kreisgerichte Rudolfswerth a!s Handelsgerichte wird bekannt gemacht, dass die Protokollierung der Firma „Rossi & Venchiarutti" für die Uibernahme von Erdarbeiten bei der Tri-failer Kohlenwerkagesellschaft in Gottschee mit dem Sitze in Gottschee im Handelsregister für Ge8ellschaft8firmen vollzogen und zugleich ange merkt wurde, dass das Unternehmen von den Herrn Silvio Rossi und Eugenio Venchiarutti als offenen Gesellschaftern am 10. Februar 1901 begonnen wurde und dass beide zur Firmazeichnung berechtiget sind. (2481 K. k. Kresgericht Rudolfswert Abth. I, am 6. November 1901. (Razglas. C. kr. okrožno kot trgovsko sodišče v Novem mestu javlja, da se je izvršilo v trgovskem registru protokoliranje tvrdke „Rossi & Renchiarutti" za prevzetje premogokopov pri trboveljski premogokopni družbi v Kočevju, s sedežem v Kočevju. Ob enem je bilo naznanjeno, da se je podjetje gospodov Silvia Rossi in Eugenia Venchiarutti kot javnih zadružnikov pričelo 10. februvarja 1901 ter da sta oba upravičena podpisavati tvrdko. — C kr. okrožno sodišče v Novem mestu, o špecerijska in delikatesna trgovina. Priznane naravna istrska vina pošiljata po nizki ceni (2010—18) Rebec & Zalaznik, Pulj. Ces. kr. avstrijska državni železnici. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhcd li Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noti usobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfebte, Inomost, Monakovo, Ljnbno, cez Selzthal v Anssee Solnograd, tez Klein-Reiflmg v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 is zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, tez Helzthal v Solnograd, Iimmoat. tez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dupoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobui vlak v Trbiž, Beljak, Celovi c, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregeuc, Curih, Genevo, Pariz, cez Klein-Reining v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franaensfestj, Inomost, Monakovo. ,Trst-Monakovo duektui vozovi I in II. razreda.) — Proga t Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki : Ob 7. ari 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomusta, Francens-festa, Solnograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna. Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozopž I. in II. razreda) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob ll. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Duuaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, .direktni vozovi I. in II. razre ;a , Budejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Pariza, Qeneve, Čuriha, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend-Qasteina. Ljubna, Celovca, Št. Mo horja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja. Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Pon-tabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vi ak % Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga Is Novega meita in Kočevja Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri 5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika Mešati vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 in dopoludne. ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1393) C. kr. dražbeni urad *>■ Dunaj -w— L, Dorotheepgasse 17 prevzema za licitacije zapuščina, sobno pohištvo, zbirke, umetniške izdelke, špecijali-tete, kakor sploh predmete 2374-5) vsake vrste. Natančnejša pojasnila in oglasila ob delavnikih od 8.—12. ure. (2476-2) Izurjena poštna in brzojavna upravitelj ica sprejme se takoj pri poštnem in brzojavnem uradu v Postojini. pozor! Zaradi bolezni proda se pod ugodnimi pogoji lepa Mi» z gostilnico in prodajalnlco (eventuelno tudi s fundus instruetusom) na živahnem kraju, 10 minut od Ljubljane. Zraven obrti nesejo tudi stanovanja 800 K na leto. Samo polovica je takoj plačati. Vpraša naj se pod „Gostilna 1901" poste restante Ljubljana. (2430—3) Spretne in zanesljive stenografe sprejme takoj pod ugodnimi pogoji tukaj den odvetnik. Ponudbe pod „90" na upravništvo »Slov. Naroda«. (2478—2) ki že 20 let obstoji, na ugodnem in obiskovanem kraju v Zagrebu (v neposredni bližini stolne cerkve) proda se takoj radi opuščenja obrti zelo po ceni. Naslov pod 2000 na upravništvo Slov. Naroda. (2474 -2) Šnecijaloa trgovina za tm Edmund Kavčič ▼ LJubljani, Prešernove nlioe, nasproti pošta priporoča kavo Santo«« dobrega ukusa po gld. 1 — kilo ff Xelljjcherry aromatično- krepkega okusa.....„ 1*40 „ Plraldy najfinejega okusa „ 160 „ PoStne poßlatve po 5 kil franko. Vsakovrstno speeerljwko blagv v najboljši kakovosti. 112-221) Glavna zaloga J. Klauer-jevega ,,Trla;l»\a". Dobre cenene ure s Bletnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln Most (Brüx) Češko. Dobra nikeloasta remontoarka . . gld. 8 75 Prava srebrna remontoarka. ... „ 580 Prava srebrna verižica....... „ 1 20 Nikelnasti budilec.......... „ 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medaije razstav ter tisoč in tisoč priznalnib pisem. (2611 - 95) {£jT Kuitronmi katalog zastonj in juntmto. Št. 40173. V smislu §. naznanja, da so Razglas. (2479-1) 37 občinskega reda »a deželno stolno mesto Ljubljano se javno proračuni o dohodkih in troških za L 1902 1. mestnega zaklada, 2 mestiiega ubo/.nrjcu zaklada. 3. zaklada meščanske imovine. 4. ustanovnega zaklada, 5. mestne elektrarne, 6. mestnega loter. zaklada. 7. aniorl Icacnrga zaklada me-stnegra loterijskega posojila. 8. mestnega vodovoda in 9. mestne klavnlee že sestavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst dnij, in sicer od 13. do novembra t. 1. na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih. Mestni magistrat v Ljubljani dne 12. novembra 1901. 0XQ O Usak dan sveže %, O pošiijatve božičnih novitet. O O Ravno je došla velika izbera daiuskill Jop. paletoto*» j doubl in vatlranlli siikneiiili ovratnikov, le v najiinejših komadih. Ravno tako tudi obleke za gospode in dečke v najfinejših izpeljavah, vse ravno prišle mode. Vse blago se prodaja radi pomanjkanja prostorov za lastno ceno. (2461—3) LAngleško skladišče oblek. Ljubljana, vogal sv. Petra in Resljeve ceste 3, Za mnogobrojen obisk prosi s spoštovanjem Oroslav Bernatovl6 Izdajatelj in odgovorni urednik: J o« i p Nolli. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. WC