Th« Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America amerikanški Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 155. CHICAGO, ILL., PETEK, 11. AVGUSTA — FRIDAY, AUGUST 11, 1933. LETNIK (VOL.) XLII VLADA PRIČNE V KRATKEM IZVAJATI PRITISK PROTI TISTIM DELODAJALCEM, KI NE IZPOLNJU JEJO OBVEZNOSTI, KATERE SO PODPISALI V PRAVILNIKU. _ KOMUR BO ODVZET MODRI OREL, SE MU NE BO VEČ VRNIL. Washington, D. C. — Od podjetja, ki mu je vlada izdala NRA emblem modrega orla, se tudi resno pričakuje, da bo strogo izpolnilo obveznosti, ki so navedene v začasnem pravilniku. Ne veljajo nobeni izgovori in ni-kaka izbegavanja; delodajalec je vedel, k čemer se obvezuje s svojim podpisom in bi bil torej moral urediti vse potrebno, da delavske razmere v njegovem Podjetju soglašajo z določbami Pravilnika takoj prvi dan, ko je) 1'azobesil plavega orla v svojem 1 oknu. Administracija ve in je o tem tudi že prejela več pritožb, da niso vsi delodajalci tako pošteni, da bi sami od sebe storili svojo dolžnost; zato se tudi prijavlja, da bo nad takimi nezna-^».ineži zavihtela bič. Točasno se izdelujejo načrti, da bo udarec najbolj uspešen; ko bodo iz-Kotovijeni ti načrti, kar se pri-c'aV)e, da se bo doseglo v kakih ^Veh tednih, bo sledil tudi zasluženi udarec. Postopanje proti kršiteljem se bo izvršilo na več načinov. Proti tistim pod jet jim, ki z vlado vodijo kako trgovino, se bo izlah-ka nastopilo tako, da vlada ukine z njim trgovske zveze. Dalje se bodo imena vseh kršiteljev Pravilnika objavila v časopisju. Končno se bo podvzela na pobudo administratorja Johnsona po celi deželi kampanja, da se organizirajo gospodinje, kakor tudi delojemalci, da bodo enostavno bojkotirali vsa tista podjetja, katera niso podpisala pravilnika, ali pa so kršila določbe v njem. Vodstvo za to kampanjo Prevzame Miss Mary Hughes, direktorica ženske sekcije za pospeševanje pobijanja brezposelnosti, ki objavlja, da je to delo že organizirano in bo poleg bojkot-ne kampanje vodilo tudi policijsko delo, da bo iskalo kršitelje. Kake druge korake bo vlada Se podvzela, še ni objavljeno, ^aglasil pa je administrator Johnson, da se bo kršiteljem ta-koj odvzel emblem modrega orla, j. 1,1 komur se bo ta emblem od- j Vzel, se mu tudi več ne bo vrnil ^ nobenim pogojem. , -o- VlOGA MORSKEGA ROPAR- C JA SE MU PONESREČILA ( Chicago, 111. — 24 letni Jos. ^nnick, 727 California terra-Ce< je na nov način pokazal z sVojo roparsko podjetnost. Sto- 1 je v neki čoln, ki je imel pot- i nike peljati ob obrežju mimo 1 prostorov svetovne razstave, i Skupno je bilo v čolnu šest pot- i nikov. Ko so bili kaki dve milji 1 daleč od obrežja, je omenjeni t fant skočil pokonci, potegnil < samokres, in naznanil navzo- s čim, da zahteva njih denar. V 1 °m trenotku pa se je čoln za- i Sugal, pri čemer je Pennick spo- i drsnil in paidiel. Moški potniki < So padli po njem in mu izvili : °fožje iz rok. Roparja so na ■ °brežju oddali policiji, ki ga nato izročila federalnim oblačni, ker je izvršil zločin, ki Po naravi spada v isto vrsto z : Gorskim ropanjem. Bsifi v.-- h ADMINISTRATOR JOHNSON NA KAMPANJI Wj*ml> KUBA PRED REVOLUCIJO Vsled trdovratnosti predsednika Machado grozi Kubi nevarnost civilne vojne. — Splošna stavka se nadaljuje. —o— Havana, Kuba. — Položaj na otoku Kubi, zlasti pa še v tukajšnjem glavnem mestu .postaja že nevzdržen. Zaradi splošne stavke, ki traja že nekaj dni, so se tako skrčile živilske zaloge, da se v več krajih pojavlja že lakota. Poboji po mestu so sicer ponehali, vendar pa je stanje še vedno tako napeto, da utegne v najkrajšem času izbruhniti. Kljub vsemu pritisku, ki ga izvaja nanj opozicija, za katero i stoji skoro celokupno prebival- ' stvo, pa je predsednik in diktator Machado še vedno trdovraten in se je izrazil, da pod nobenim pogojem ne odstopi pro- i stovoljno. Za svojo obrambo u-porablja radio in časopisje. Tako je pretekli torek v neki izjavi povdarjal, da ga je ljudstvo pro- s stovoljno izvolilo za predsednika : in da bi bil torej izdajalec ljud- 1 stva, ako bi odstopil od dolžnosti , in dela, ki mu ga je poverilo. ' Omenil je tudi, da je pridobil 1 delavstvo, da bo drugi dan končalo s stavko in se vrnilo na delo. V svojih govorih na radio napada tudi Zedinjene države, ker so pričele posredovati, ter poziva Kubance, naj se tej intervenciji kot svobodno ljudstvo protivijo. Poizvedbe pri delavskih vodi- ( teljih so pokazale, da izjava Ma-chadija, da se bo delavstvo povrnilo v sredo na delo, ni bila točna. Voditelji so se namreč izjavili, da bo stavka trajala toliko časa, dokler se ne bodo deželi vrnile svoboščine, ki so ji zagotovljene v ustavi, ki pa jih je Machado ukinil. V slučaju, ako bi Machado končno vendar odstopil, bi moral prevzeti začasno njegovo mesto državni tajnik Ferrara. Ker pa j je ta enako osovražen, kakor je Machado, bi tudi on odstopil, in tedaj bi prišel v poštev G. M. de Cespedos, ki je znana politična osebnost. -o- OSEM MILIJONOV POSETNI KOV NA RAZSTAVI Chicago, 111. — Kakor do l zdaj še vsak milijonski posetnik, - ki je prestopil ograjo' v prosto- - re svetovne razstave, tako je ) bil tudi osem milijonski primer-. no sprejet in seveda nad vse • presenečen. 23 letni Paul Himd-i ley iz Enoree, S.C., je stopil v i torek skozi vhod na 12. cesti 1 da se na svetoivni razstavi se- - stane z nekim svojim prijate-T ljem. Pri vhodu ga je v resnici - njegov prijatelj tudi čakal, a - poleg njega je bila tudi cela i deputacija uradnikov razstave, i ki je fanta presenetila s sporo-a čilom, da je on osemrnilijonski a posetnik in mu dala tudi prosto i- vstopnico na vse razstavne pro-:i store. z -o- SlRITE AMER. SLOVENCA! t% Jugoslavi|e. FOLOŽAJ PREMOGARJEV S E NI IZBOLJŠAL — RUDARJI SO BREZ POMOČI, KAK OR SO BILI. — TUDI PREDIL-NI DELAVCI V LITIJI SE BREZUSPEŠNO POGAJAJO ZA PLAČE. — SMRTNA KOSA IN DRUGO. Slika kaže industrijskega adminstratorja Johnsona, ko je nedavno imel v Clevelandu navdušen govor, v katerem je pozival delodajalce, naj se pridružijo Nira, podpišejo tozadevni splošni pravilnik in se ravnajo po določbah v njem. OPERATORJI NE KRIŽEM SVETA DRŽE BESEDE Nov spor med družbo in premo- garji. Uniontown, Pa. — Dočim so se po večini vsi premogarji po jugozapadni Pennsylvaniji vrnili v sredo na delo po več dni trajajočem štrajku, je prišlo pa do novega spora pri družbi Frick Coke Co. Družba je namreč odklonila, da bi mož, ki so ga izbrali premogarji, pregledaval in nadzoroval tehtanje premoga, ki ga izkopljejo, in enako družba tudi ni dopustila, da bi obstojal posebni odbor premogarjev, češ, da ima družba svoj lastni odbor. Družba je s tem prelomila obvezo, ki jo je dala uradnikom NRA, ko so ti posredovali med operatorji in premogarji. -o--- REV. JNO. C. SMOLEY ZO PET MED NAMI Rev. Jno. C. Smoley, o kate rem smo pred kratkim poročali, da je na potu iz stare domovine, je dospel v torek večei v Chicago iz Pennsylvanije kjer se je nekaj dni mudil pr [svojih sorodnikih. O staren ■ kraju ve preč. g. župnik mno jgo povedati in upamo, da b( nam mogoče o tem kaj več po ročati v bližnji bodočnosti Preč. g. pa prisrčno dobrodo šlico med nas! -o- USTRELJEN, KER JE ODKLO NIL PIJAČO Chicago, 111. — Predho je po licist P. J. Ryan, končal svoj< službo pretekli torek zvečer, ji stopil v točilnico piva na 332Ž Armitage ave. na mali grižljaj Kmalu nato pa stopi v salui neki Peter Pace, 23 let star, : galonom vina v roki, pijar Natoči kozarec vina in ga po nudi policistu. Ko pa ta vini odkloni, se pijanec tako razje zi, da vrže vino in kozarec poli , cistu v obraz. Vname se pre - tep, med katerem je policis i padel, smrtno zadet od strel, > iz samokresa. Kakor je Pac - pozneje pravil, je policist pc tegnil revolver, katerega je o 'zgrabil, in med ruvanjem se j I orožje sprožilo. Ubogi premogarji Zagorje 21. Julija. — Ze na j zadnji anketi se je videlo, da i bodo razne obljube o izbolj ! >£l- t nju delavskega polažaju in bo- ] Ijši razdelitvi dela, brez vsake j koristi. Ko je komisija zboro- ' vala, so nekatri rudarji še delali v jami in nekaj jih je delalo na okopih. Obljubljeno je pa bilo delavcem, da bodo po končanem zborovanju, poklicani k delu številni rudarji. Seveda je ostalo vse to le na obljubah in kakor se sedaj opaža, se bodo delovni dnevi še skrčili, plače pa zmanjšale. Od meseca aprila so rudniki reducirali 1413 * , šihtov, dnevna plača se je pa zmanšala za štiri dinarje, kar je za rudarje zelo občutno. — . Če pogledamo statistiko, je leta 1925 delalo v rudnikih Trboveljske premogokopne družbe 1632 delavcev, letos jih dela le nekaj nad 500. Medtem, ko je zaslužek delavcev leta j 1925 znašal 26 milijonov, ne znaša danes niti sedem milijonov l dinarjev. Zaslužki so padli za j skoro 70%. To se bo poznalo) j zlasti pozimi, ko bo nad 75% t rudarskih otrok moralo izosta-. ti iz šole, ker ne bodo imeli ne zadostne hrane, ne obleke, j V Trbovljah je enako hudo, . kakor v Zagorju.. Nobenega 3 znamenja pa ni, da se bo v do-glednem času položaj rudarjev . izboljšal. Najhujše, in najbolj _ se bo maščevalo nad človeško j družbo to, da vlada med rudar-. skimi družinami taka katastrofalna beda, katero zlasti občutijo otroci. Nad 3200 otrok dobesedno strada in je potrebna . takojšnja pomoč. Sicer je v starj glažuti otvorjena šolar-j ska kuhinja, ki dnevno oskrbuje z najpotrebnejšo hrano ka-^ kih 250 otrok, a kaj je to proti tisočim? — Ko se je neke ne-delje te dni, raznesla vest, da bo nekaj več otrok deležno ^ okrepčila, se je brez vsake ^ agitacije, samo na besedo, zbralo pred poslopjem nad 60C sestradanih otrok Seveda niso mogli biti vsi postrežem. -o- • , V Litiji se pogajajo Litija, 20. julija. — Tudi j. delavstvo predilnice v Litiji, se k ima boriti za svoje pravice, ji Predilnica hoče na vsak načir, •t zmanjšati število delavcev in š- poleg tega ostalim utrgati na ti plači. Delavstvo je vznemirje-)- no in se pogaja z ravnateljstvom. 3, Pogajanja se vx'še že nekaj dni i- in se bodo nadaljevala. Malo je r- pa upanja, da bi delavstvo uspe-i, lo s svojimi zahtevami. :e -o- e- Žrtve nesreč a Občutno se je poškodovala r. 27-letna služkinja Justina Vek-nerjeva iz Gotovelj pri Celju, ko je padla. — 72-letni posest-a- jnik Anton Rajher iz Čreta pri 1 Celj/i.r je nesrečno padel v neki a- |jai*ek, kjer je obležal s polom-i- ljenimi udi. -o-- . ŠIRITE AMER. SLOVENCA 1 Gobe Iz Št. Vida nad Ljubljano poročajo, da so se po tolikem deževju že jele kazati prve gobe, — novo upanje revnih slojev, s katei*imi bodo zaslužili vsai nekaj, za najpotrebnejše reči. Načrti proti kršiteljem pravilnika - Machado ne odstopi KRIŽEM SVETA j — Ahmadabad, Indija. — Sodišče je obsodilo Gandhijevo ženo na šest mesecev zapora 1 zaradi njenega sodelovanje pri ponovnem gibanju za civilno nepokorščino napram angleškim oblastem, ki jo je propa- 1 giral njen soprog. J — Peiping, Kitajska. — Zna- 1 ni boje>v(iti kitajski general i Feng Ju-Hsiang, imenovan tudi 1 "krščanski general," je izsto- : pil iz političnega ospredja. Sklenil je z nankingško vlado pakt, po katerem ji je oddal ! svoje čete, s katerimi se je svo-ječasno boril proti Japoncem. — Washington, D.C. — Zveza. časnikarskih tvrk je v torek predložila vladi svoj pravilnik, po katerem bi se uredile delavske razmere za časopisne delavce. Administrator Johnson se je izrazil, da ni siguren, da 'bi bil pravilnik sprejemljiv. — Rim, Italija. — Pretekli torek je papež Pij sprejel v av-dijenci Theo. Roosevelta, sina bivšega ameriškega predsedni ka. Roosevelta je spremljal k papežu msgr. E. Burke, rektor ameriškega kolegija. -o-- SLOVENSKI POSETNIKI RAZSTAVE Te dni so nas obiskali: Mr. in Mrs. John Puhek, iz Hibbin-ga, Minn., in Mr. John Peteri in Miss Rell iz Ohisholma, Minn. — In Cleveland, Ohio, pa je nas obiskal Mr. Rude Ru-ženčič s svojim sinom. Vsem hvala za prijateljski obisk! -o- ZMAGA MOKRIH V ARIZONI Phoenix, Ariz. — Kakor se je že prej pričakovalo, je glasovanje o preklicu prohibicije v tukajšnji državi, ki se je vršilo pretek|li torek, izpadlo ? pretežno zmago mokrih. Kakor so zgodnji rezultati pokazali, so suhači izgubili v razmerju tri proti ena. S tem je Arizona 21. država, kj bo ratificirala 21. amendment, po katerem se bo odpravil suhaški 18. amendment. Da bo ratifikacija veljavna, mora za njo glasovati 36 držav. Za trdno se upa, da se bo to zgodilo še tekom letošnjega leta. NASPROTUJOČE SI VESTI Hitlerjeva vlada se uklonil? zahtevam velesil. Dunaj, Avstrija. — Dočim so bile včeraj objavljene iz Berlina vesti, da je Hitlerjeva vlada hladnokrvno zavrnila posredovanje velesil in njih svarilo zaradi kampanje nazijev v Avstriji, pa so prišle v sredo na dan drugačni fakti, in sicer iz Londona. Od tamkaj se poroča, da se je Hitler popolnoma uklonil zahtevi velesil in obljubil, da se bo vsaka kampanja v Avstriji končala. Prve vesti so bile torej oči-vidno namenjene samo za Nemce, da se pred njimi Hitlerjeva vlada ne pokaže preveč ponižana. -o-- ROJAK NA OPERACIJI Chicago, 111. — Naš znani tukajšnji rojak Frank J.urjovec, bivajoč v Berwynu, se je moral pretekli torek podvreči operaciji na slepiču in sicer v Oak Park bolnici. Operacija je precej nevarna zaradi zastarelosti bolezni. Uglednemu rojaku želimo, da bi krizo srečno prestal in se kmalu zdrav povrnil domov k svojcem. -o- SMRTNA KOSA MED ROJAKI V Conemaugh, Pa. se je 3. augirsta smrtno ponesrečil pri delu v rudniku Frank Dremelj. Zapušča vdovo in pet otrok Doma je bil iz Drage pri Višnji gori. — V Clevelandu je smrt pobrala 43 letnega Johna Dež-|mana, ki je prišel pred 20. leti v Ameriko iz Radovljice na Gorenjskem. Tukaj zapušča ženo, v starem kraju pa starše, brata in tri sestre. Istotam je umrla tudi 42 letna Karolina Pultz, roj. Peršolja, doma iz Gorice pri Brdu sv. Lovrenca. V Ameriki je bivala 22 let in zapušča tukaj moža, dva sinova in hčer. --o- "Izgovor, da so tudi drugi ča-sopisi dobri, je izgovor za slep-e! Katol. dnevnik imamo sa-mo eden in to je naš Amerikanški Slovenec!"— i —Rev. P. Odilo Hajnšek. Najden utopljenec Ne davno je narastla Drava naplavila v Zlatoličju pri St. Janžu na Dravskem polju truplo moškega srednjih let, ki je moral že kake 3 mesece ležati v vodi. Po rani na glavi sodijo, da je bil neznanec ubit in vržen v Dravo. Nesreča V Kranjskih deželnih elektrarnah v Črnučah je bil zaposlen 18-letni Jože Narobe. Pri delu je bil nepreviden, da se je dotaknil električne žice z napetostjo 20.000 voltov, kar mu je povzročilo po telesu hude in nevarne opekline. -o-- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Anton Preskar, krojaški mojster in trgovec z manufaktyrro star 84 let. — V celjski bolnici je umrla Frančiška Ahtik, delavčeva vdova stara 75 let. — V Ljubljani v bolnici je umrla Katrina Papler iz Breznice. -o- Strela je zažgala Med hudo nevihto, ki je divjala nad Metliko in okolico je strela udrila v Kamnici pri Drašičih v hišo. Naenkrat je bila hiša v plamenih in domači, lei so spali, so se komaj še živi rešili. -o-- Iz Loške dolirte Iz Loške doline poročajo, da škoda, ki jo je napravila zadnja povodenj, cenjena nad 120.000 dinarjev. Je pa gotovo večja, ker je poleg drugega uničen popolnoma ves pridelek krompirja. -o-- Z drevesa je padel Posestnik Jernej Anželj iz Cogetincev je v svojem sado* nosniku obiral sajdje. Zmanjkalo mu je ravnotežja in strmoglavil z drevesa tako nesrečno, da je obležal na mestu mrtev. -o- Zaboden Pred neko gostilno v Šiški so se stepli delavci in pri tem je bil z nožem težko ranjen 40 letni delavec Alojzij Dimic. -o-- Koliko so na Vrhniki popili Lansko leto so popili na Vrhniki alkoholnih pijač za dva milijona dinarjev. — Lepa svota. -o- Profesor zažgal svojem očetu Samo zato, ker mu oče ni v testamentu zapustil hiše, je v vasi Prokuplje pri Nišu, Bori-voj Vučkovič, profesor risanja, zažgal hišo lastnemu očetu in tako povzročil škode nad 100.-000 Din. -r\........................... f RTI«« a AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 11. avgusta 1933. Dopisi važnega pomena za hitro ohjavo morajo biti doposlani na uredni-itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. ____ POZOR!—številk«* poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker « tem veliko pomagate listu. _ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.______ "Brat je mio, koje vere bio -- Pod tem naslovom prinaša starokcajski "Domoljub" zanimiv članek, v katerem pojasnuje, kako se nekateri z tem narodnim izrekom: "Brat je mio, koje vere bio", ponašajo, češ, narodnost je več kakor vera in vera nas ne sme v nobenem slučaju ločiti. Na take pripombe izvrstno odgovarja naslednji članek, ki ga dobesedno ponatiskujemo iz "Domoljuba": "Naši južni prijatelji se ponašajo s pregovorom, ki se glasi: "Brat je mio, koje vere bio", ali po slovensko: "Brat mi je brat, pa naj pripada katerikoli veri". Ta rek v naši državi često .ču-jemo, uporabljajo ga pa tudi razni govorniki na velikih in malih shodih, podtikajoč katoliški Cerkvi nespoštovanje narodov modrosti, ki se skriva v omenjenem izreku. Očitajo Cerkvi, da širi neslogo in mržnjo, ker odpadništvo obsoja in ker trdi, da je samo njeria vera prava. Kdor razume pregovor: "Brat je mio, koje vere bio" v tem smislu, da se vsi kakor bratje ljubimo in kot take resnično čutimo, ne glede na to, kateri veri kdo pripada in da vsakemu dobro želimo, ta navedeni izrek prav tolmači. Saj je Kristus učil, da je Bog oče nas vseh, da moramo bližnjega ljubiti kot samega sebe, da smo dolžni celo sovražnike radi imeti in jim storiti dobro, čeprav nas preganjajo. In Cerkev? Ali nam ne kaže venomer Kristusove, na križu izgovorjene besede: "Oče odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo". Katoliška vera torej hoče, da vsakega ljubimo in vsakemu odpustimo, nikogar krivo ne sodimo in ne preziramo, saj smo vsi otroci enega nebeškega Očeta, odkupljeni s krvjo samega Njegovega sina Jezusa Kristusa. Katoliška Cerkev vrši dela ljubezni in pomoči brez razlike na vero. Kdo ne pozna velike očetovske skrbi papežev Benedikta XV. in sedanjega sv. Očeta Pija XI. za lačne in preganjane v pravoslavni Rusiji? In ali ne čitamo dan za dnevom o požrtvovalnem delu katoliških redovnikov in redovnic, ki v vseh delih sveta vzgajajo v katoliških šolah otroke in v katoliških bolnišnicah strsžejo bolnikom: katoliškim in nekatoliškim? Ako naša sv. Cerkev uči, da je vera, ki jo Ona oznanjuje, edino prava, ni to nič takega, samo Nji svojskega, da bi se za ta nauk moralo katoliško Cerkev sovražiti ali celo preganjati in zapirati njene zveste služabnike. Ali mar ne trdi to o sebi vsaka cerkev ne da bi bila zato izpostavljena neutemeljenim očitkom? Sicer pa katoliška Cerkev drugoverca ne obsoja kar že vnaprej \ večno pogubljenje, nasprotno, Ona dopušča izveličanje tudi vsakemu nekatoličanu, ako je brez lastne krivde drugoverec, seveda pod pogojem, da krepostno živi. Izgleda pa, da mnogi "verski miroljubi" razumejo narodni pregovor "Brat je mio, koje vere bio" k&r lepo po svojih željah. Hoteli bi, da bi se katoličani sploh ne držali svoje vere in njenih zapovedi, ali pa bili vsaj hladni napram Kristusu in Njegovi pravi Cerkvi. Saj vemo, kako govore: Vera je zasebna stvar, vsak poedinec naj verske zadeve uredi sam s seboj, a najbolje še bo — tako razlagajo — da vero pri miru pustimo in se za njo ne brigamo, zakaj vere delajo med nami vedno večji prepad in so krive naše narodne razdvojenosti, danes pa imamo — tako pravijo — mnogo nujnejših in važnejših poslov. Popolnoma razumljivo, da takemu miroljubnemu klicu ne more slediti noben pravi katoliški kristjan. Bog je glavni in edini vir vsega dobrega, miru in blagostanja. In Kristusov je nauk: Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice, a vse drugo vam bo privrženo. Zato vere ne smemo potisniti v kot, tudi ne poriniti v kak skriven srčni kotiček. Vera mora zavzemati najvidnejše in najčastnejše mesto tako v življenju poedinca kakor vse človeške družbe, saj je vera božja ustanova. Zapostavljenje vere v javnem življenju najbolj priporočajo in zagovarjajo oni, ki so v srcu s svojo vero že davno obračunali. Za njih je vera brez vrednosti in jo trpe — zaenkrat seveda le iz strahu — pred še vedno ogromno večino vernega naroda. Nesrečneži pozabljajo, da brez verske podlage še tako lepo doneče fraze o ljubezni, bratstvu in enakosti nimajo nobene veljave za državo in človeško družbo. Le tedaj, ako je* vera močno ukoreninjena v človeških srcih, ako vsak uravnava svoje zasebno in javno življenje po verskih načelih, šele tedaj lahko govorimo o pravi ljubezni, o pravem bratstvu in o pravi enakosti. Samo tisti, ki res iskrene ceni in spoštuje svojo vero in Cerkev, more in mora živeti s svojim bližnjim v lepem miru in bratski ljubavi. Prislovica: "Brat je mio, koje vere bio" se mora torej tolmačiti tako, da ljubim svojega brata, pa če bi tudi ne bil iste vere. Prislovica ne zahteva, da nam mora biti vsaka vera mila, naj bo prava ali kriva, ampak hoče, da nam je mil brat, pa naj pripada katerikoli veri. Sv. Avguštin pravi: "Ljubi grešnika, a ne greh, ljubi v zmoto zapeljanega a ne zmote." Zato se pomemben narodni pregovor: "Brat je mio, koje vere bio" ne sme tolmačiti tako, da smo lahko zavoljo nekega ljubega namišljenega, a v resnici gnilega, državi in človeški družbi nevarnega "verskega miru" proti svoji katoliški veri ravnodušni ali je morda nekaznovano celo lahko izdajamo in v druge vere prestopamo, vse radi prijetnejšega in udobnejšega življenja na tem svetu, na temelju obračanja plašča po vetru. Ne, ne in stokrat ne! Svoj največji zaklad, katoliško vero in Cerkev smo dolžni nad vse ceniti in ljubiti, se boriti v imenu pravega Kristusovega miru, brez ozira na desno in levo za popolno svobodo in popolno enakopravnost vere in Cerkve ter biti vsako minuto pripravljeni žrtvovati za katoliško vero in Cerkev tudi svojo srčno kri." O TEM JN ONEM IZ SO. CHICAGE So. Chicago, 111. 2e par tednov se nisem oglasil in se je med tem časom zgodilo že več reči, ki še niso bile v javnosti poročane. — Najprej naj omenim, kar je bilo že na kratko poročano, da je tukaj umrla dobro poznana rojakinja Mrs. Mary Milak, rojena Fran-ko, pozneje omožena Stua. Pred nekako 32 leti se je, kakor mnogo naših Dolenjcev, tudi ona odpravila v obljubljeno deželo, v Ameriko. Prišla je v So. Chicago, kjer se je omožila s takrat dobro poznanim Da-nielom Stua, s katerim sta srečno živela, dokler ga ni v neki žitniei, kjer je bil zaposlen, zadela huda nesreča, ki je toliko vplivala na njegovo zdravje, da je ne dolgo potem umrl, zapuščajoč žalostno ženo, sedaj umrlo Mary in sina Daniela. Sami z otrokom, ni kazalo drugega, kakor da se je še enkrat omožila in to pot z Mihaelom Milakom, s katerim je srečno živela do sedaj, ko jo je Bog poklical s tega sveta. Bolehala je pokojna že dalje časa, vendar je še hodila okoli in tudi opravljala domača hišna dela. Kaka dva meseca pred smrtjo je pa tako opešala, da so ji postala domača hišna opravila prava muka. Opravljala jih je, dokler je mogla, dokler je ni prehuda bolezen vrgla na posteljo, s katere ni več vstala, ampak je na njej izdihnila svojo dušo v nedeljo dne 16. julija, okoli šeste ure zvečer, stara 53 let. Hudo je reva trpela in tako upamo, očistila svojo du- šo že na tem svetu. Pogreb pokojne se je vršil v sredo 19. julija iz domače slovenske cerkve sv. Jurija na pokopališče St. Mary, kjer je bila položena k večnemu počitku, da tam poleg svojega prvega moža počaka dneva vstajenja. Žalostne, a lepe pogrebne obrede za pokojno je opravil domači župnik Rev. Father Leo, ki je imel ob tej priliki v cerkvi krasen govor, pri katerem je malokatero oko ostalo suho. Pokojna je, kakor je že zgo>-raj omenjeno, prišla sem pred 32 leti. Kot ddbra pevka v starem kraju, je t;udi tukaj veliko let prepevala v cerkvi vsako nedeljo in praznik, pa tudi dru gače, če je bilo potreba, dokler jo niso hišne in družinske dolžnosti odtrgala od tega tako priljubljenega posla. Zato so ji cerkveni pevci, kateri niso bili z delom zadržani, tudi pri pogrebu zapeli v cerkvi. — V svoji bolezni je imela veliko obiskovalcev, tako od svojih sorodnikov, kakor tudi drugih. Najbolj pa so se pokazali ko so prišli k njenemu mrtvaškemu odru. Vedno je bila hiša polna, z malo izjemo, tako ponoči, kakor podnevu. To je pač znamenje, da je bila med nami priljubljena. Zelo veliko število rojakov se je tudi udeležilo pogrebne sv. maše in jo spremilo na njenj zadnji poti na pokopališče. — Pokojna je bila doma iz Velikih Brusnic pri Novem mestu. Tukaj zapušča [žalostnega moža, sina in eno I hčer, dva brata in eno sestro, ter več sorodnikov. V starem kraju pa enega pol brata. Naj počiva v miru in naj ji sveti večna luč, sorodnikom pa naše odkritosrčno sožalje. Še drugih novic je precej pri nas, pa kdo bo vse popisoval, ene bom pa zapisal in sicer od boostarjev, ki se pripravljajo za prihodnjo nedeljo, da se pomerijo z Waukegančani. Spet bo boj in sicer takorekoč zadnjj za letos. Do sedaj so še vselej dobili in skoro bi rekel, da bi ne bilo preveč častno, da bi ravno zadnjo igro izgubili. Upamo, da je ne bodo, saj korajžni so dovolj. Ko smo bili zadnjič v Milwaukee, kakor ste brali, se niti dežja niso ustrašili in bi tudi v gumijastih škornjih igrali če bi bilo potreba, tako je vsaj dopisnik takrat zapisal. Sicer pa morda o tem še drugič kaj. Zadnjo nedeljo je imel tukaj šnjj "Jugoslav American Political Club" svoj letni piknik, ki je bil prav dobro obiskan. Znamenje, da »o ljudje prepričani, da se bodo časi obrnili na bo ljše. Sicer je že opažati, da se obračajo, samo silno počasi to gre. Izgleda, da je Amerika postavila vsekako pravega moža na krmilo, ko je izvolila Roose-velta za predsednika. Seveda, napraviti iz stare podrtije novo j hišo, je menda najtežavnejše delo in to se redko kedaj posreči. Upajmo, da se bo to posrečilo predsedniku Rooseveltu, dasi ne brez težav. Naša Konferenca sv. Vincen-cija Pavlanskega tudi dobro napreduje. Ne sicer toliko v članstvu, kakor v živahnem delovanju. Vsaki torek se vrše redne seje, katere vse članstvo redno obiskuje. Le malokedaj kdo manjka in še to le takrat, če slučajno dela. To je lepo, ker takrat ob ustanovitvi smo si rekli, da bo težko dobiti člane, ki bi hodili vsaki teden na seje, saj so tudi seje drugih društev, ki so bolj važne za posameznega, med tem, ko se seje te Konference vršijo le za dobrobii bližnjega, ki je v potrebi, pa se jih članstvo bolj malo udeležuje. Ravno pri sejah Vincencije-ve konference se vidi, da še nismo popolnoma zaspali, da imamo še smisel za delovanje. Le tako naprej. Kakor vsako leto, borno tudi letos romali v Lemont k Mariji Pomagaj. Kakor sem izvedel, se bo to romanje izvršilo' teden pozneje, kakor se je navadno vršilo druga leta. To pa vsled tega, ker nameravajo takrat blagosloviti groto Lurške Matere Božje na hribu in bo tedaj naše romanje v nedeljo 27. au-gusta. Imamo do takrat še precej časa, vendar je dobro da že sedaj na to mislimo. Še nekaj se pripravlja, namreč veliko presenečenje za nekoga, pa ne bom povedal dokler ne bo vse pripravljeno. Do tedaj pa zdravi in na svidenje v nedeljo v Calumet parku na base-ball igri. Novinar -o—— Katoliški Slovenci oglašajte »voj« prireditve v rti mik an . DSD orni iiiaiimn i>—iiiniiiiiiiaiiiiiiii i iiiiiBiiWii«wwi»ii»iMi m IMENIK in naslovi krajevnih društev Družbe sv. Družine. I 1 nffliKiKi Dopisi lokalnih društev I n » v i o ■wiwiiiiiliijHiwwiagaB-JUMJawiM' d iZ URADA DR. SV. DRUŽINE n ŠTEV. 1, DSD. z Joliet, 111. a F V zadnji številki našega glasila, zadnji petek smo se lepo zahvalili vsem, ki ste se udele- j žili našega piknika na Oak Grove Parku v Rockdale, Illinois dne 30. julija. — Še posebno se v imenu gori omenjenega društva zahvalim Mr. Antonu An- č zelc-u se in njegivi družini, ka- š kor tudi Mr. Louis Urbancich z in vsem drugim iz Rockdale, ki s so nam pripomogli do tako lepega uspeha. Zahvalim se tudi t našemu dobro poznanemu roja- j ku Joseph Videtich, State poli- I caj)U', ki je imel tudi tovariša za t State policaja, kateremu pa ne(\ vem imena, pa se mu vseeno 1 zahvalim. r Prihodnjo nedeljo smo zopet i vsi povabljeni na piknik, kate 1-rega priredi društvo sv. Petra in Pavla štev. 66, JSKJ. Ta i piknik se bo vršil na Venishevi c farmi. Na svidenje na pikniku. 1 Nekaj novega bom tukaj po- ] ročal, kar imamo tukaj v Jo- i lietu, kar se ne vidi povsod. — Naš rojak in sob rat Frank Rifel na 2215 Cora street v Lockportu, Illinois, ima vinsko trto, ki je že spomladi cvetela in ima že lepe grozde. Sedaj je pa na isti mladiki, na kateri že visijo grozdi, nastavila novo cvetje. Čudno, kaj ne? — Drugo čudo je pa to, da je tam cementni hodnik, "sajdvok", na : katerem raste koruza. Kdor ne verjame, lahko pride pogledat in se sam prepriča. Čudno je, pa je resnično. Zveza Združenih Društev, v katero je članjenih 13 društev, se pripravlja na skupno sejo. j .. i J**- 1. Društvo sv,. Družine, Joliet, ,7- — Predsednik John Kramarich, .. 14 Cora Street, tajnik Louis Mar-""cich, 1410 Center St.; blagajnik Jo-eph Geršich, 401 Hutchinson St. Vsi Joliet, 111. Seja se vrši vsako četrto D? i 0 v »lesecu ob 7. uri zvečer — dc ^klica v stari šoli sv. Jožefa. q 2. Društvo sv. Družine, Mount -. 'Ve> 111.: — Predsednik Mike Golda-J tajnik in blagajnik Sam Golda-ojr' P- O. Box 656. Vsi v Mounl n ,ve' Hi. Seja se vrši vsako druge e|ek^ v mesecu. • Društvo sv. Družine, La Salle, Zr[\ ju Prccls- Anton Strukel, 1240 — 7(1, st-' 'ajnik Ant. Kastigar, 1146 — Jrci 'J!aR;ijnik Rudolf Terdin, 1313 vrši v La Salle' Ul Scja sc s. Vfiako drugo nedeljo v mesecu,, v lski dvorani sv. Roka, ob 1. uri po-Poid,^ j,.St' 4. Društvo sv. Družine, Bradley, i — Predsednik George Krall, P.O. S7X 462, tajnik John Zaje, P. O. Box ^'.Magajnica Anna Jamnick, Box 368. jrSl v Bradley, 111. Seja se vrši vsako l]Ko nedeljo v mesecu, j^t- 5. Društvo sv. Družine, Ottawa, — Pred. John Lubšina, 712 Jack-n n St., taj. Frank Less, 1206 Chest-St-- blagajnik Nick. Kozarich, S J Washington St. Vsi v Ottawa, 111. iel',4 sc vrši vsako sredo po tretji ne-I " v mesecu v prostorih sobr. Frank C«s oh Pol 8. uri zvečer. I( t- 6. Društvo sv. Družine, Wau-ti8a«, 111.: _ Predsednik Anton Ma-North Chicago, 111., tajnik Jo-c?.h L. Drašlcr ml., 66 Tenth St., No 1 ICa8o, m., blagajnik Joseph Draš-j4' ('6 Tenth St., No. Chicago, 111. Se-C[] Sc vrši vsako prvo nedeljo v meseci * n°vi šolski dvorani na Tenth St s1 Uri Popol. ^ • 8- Društvo sv. Družine, Rock 4lA— Predsednik John Panian Am llview ave., tajnik in blagajnil Vt" Anzelc> 522 Moen ave. Vsi i ^ 111. Seja se vrši vsako prve g', J0 v mesecu. Cj,. l0. Društvo sv. Družine, Soutl Ka|CaSo, 111.: — Predsednik in bla St 'k Prank Cherne, 2672 E. 79tl "tajnik Anthony Motz, 9630 Aventu »t ' Vsi v South Chicago, Ul. Sej; rs' vsako četrto nedeljo v me V/.H. Društvo sv. Družine, Pitts &avi i' Pa-: — Predsednik Josepl hUt.'4kovich, 39 Winchell St., Sharps tajnik Joseph L. Bahoricl eaj»il. "can St-> Pittsburgh, Pa., bla .^athew Balkovec, 5641 Car ši vs-i Vc- Pittsburgh, Pa. Seja se vr ; Uri ,' 0 četrto nedeljo v mesecu ob . Št1'- v K. S. Domu. 57. cesta, lil,. l2. Društvo sv. Cocolije, Jolie '"'S to" *-Jredsednica Anna Ncmaivci h0r " • Raytior ave.. tajnica Kose Bs čari;. 9 N- Center St., blagajn Str v m»e Krall, 1515 N. Hickor NitoSc v Joliet' IlL — Seja sc vri Ur; .. nedeljo v nicsecu, ob ]o?J>»>»0 W. 21 «t Plačo, bla; Vi.1 »"»y, 2150 So. Hoyne Avenu ''vsat, C-ricas°' ln- — SL'ja se v , "edeljo v mesecu v ce V NAJEM fcfl v . ilov - aii daljšo dobo se |j0 1 c':ste z pchIStvom oprem-Najemnina zmer-^ pojasnila se obrnite John Marovič, *140-West 21st Place, t Chicago, kveni dvorani sv. Štefana, vogal So. Lincoln St. in 22nd Place. Štev. 14. Društvo sv. Lovrenca, East Pittsburgh, Pa.: — Predsednik George Miketich, P. O. Box 1193, tajnik Nic-kolas 1'avlakovich, 309 Beech St., blagajnik Michael Kelly, 612 Sycamore Str. — vsi v East Pittsburgh, Pa. — Seia vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Hungarian Hall, 222 Cable Ave. Št. 15. Društvo sv. Srca Jezusa, Ottawa, m. - Predsednik Nickolas Docrr, v Ottawa, Ul., tajnik m blagajnik Joseph J. Medic Sr., Box 263. — Vsi v Ottava, Illinois. — Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Joseph Madicovih prostorih. Št. 16. Društvo sv. Terezije, Chicago. 111. — Predsednica Mary Kovacic, 2254 Blue Island Avenue, tajnica Mary Anzetc, 1858 W. 22nd Street, blagajnica Theresa Pintar, 1930 W. 22nd Str. Vse v Chicago, 111. — Seja sc vrše vsak četrti ponedeljek v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana. Št. 17. Društvo sv. Terezije, Ottawa, 111... — Predsednica Katherinc I Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. j tajnica Josephine Bayuk, 528 Lafayette; blagajničarka Mary Lekan, 800 VV. Jackson St. Vse v Ottawa, 111. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani Math Bayuka. Št. 18. Društvo sv. Družine, Springfield, 111.: — Predsednik,Joseph Gru-belnik, 1901 S. 15th St.; tajnica in blagajničarka Agnes Barborich, 1504 So 15th St. Vsi v Springfield, 111. Seja sc vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v Slovenski dvorani, 15th in Laurc St. Št. 19. Društvo sv. Roka, Butte, Montana. — Prcds. Steve Sekulich, 311 E. Wollman Str., tajnik John Benich, 216 N. Arizona ave., blag. John Murat, 216 N. Arizona ave. Vsi v Butte, Montana. — Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu, v prostorih sobrata John Benich, 216 N. Arizona ave. OPOMBA: Ta imenik se priobči v listu po enkrat na mesec. Ako kateri izmed u-radnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj se naznani ako kateri najde kako pomoto, da se ista popravi. K SLOV. NASUBIN. (Nadaljevanje z 2. strattf ) stvo iz širnega Clevelanda se prav prijazno vabi da nas po-seti v velikem številu, kakor ste nas vsako leto. — Prav Iskreno apeliram na članstvo našega dr. da se udeleži tega društvenega piknika. Prav lepo bi bifo, če bi članstvo našega velikega društva bilo zbrano enkrat vse skupaj, saj vas društvo ne nad; leguje preveč pogosto. Kadar pa dr. priredi kako prireditev, se pa upravičeno pričakuje, da se jo udeleži vsak kdor le mo re in tako po svojih močeh pripomore do boljšega uspeh«. Predpriprave za piknik so vse gotove. Pripravljalni odbor se je potrudil, da bo piknik v pravem pomenu besede res zanimiv. Truki bodo vozili izpred Slovenskega Doma in se bodo vstavljali na sledečih postajališčih; E. 152 »t. in Sylvia ave., Waterloo Rd. in E. 168 St., Waterloo Rd in 172nd street. - Preskrbljeno bo vse za najboljša okrepčila, tako za lačne in žejne. Igrala bo izvrstna godba, z eno besedo, zabave bo dovolj za vse. — Konečno naj še enkrat apeliram na vse člane in članice odrastlega in mladinskega oddelka, da se polnošte-vilno udeležijo tega letnega društvenega piknika. Lawrence Leskovec, preds. jlRITE "AMER. SLOVENCA"! Naš sobrat L. Zivetz in predsednik te Zveze, vabi vse društvene zastopnike, da se udeležijo vsi seje v petek večer ob pol osmi (7:30) uri v Slovenia dvorani. Ta seja je velika pomena, zato pridite vsi kateri ste zastopniki. Na svidenje 11. augusta zvečer. — Z bratskimi pozdravi vaš sobrat. Luuis Martincich, tajnik -o- IZ URADA DR. SV. LOVRENCA ŠTEV. 14, DSD. East Pittsburgh, Pa. Uradno se naznanja vsemu članstvu gori omenjenega dru štva, da točke, katere so bile na zadnji seji predlagane, so bile sprejete. Seja, katera bi se imela vršiti v nedeljo 13. augusta, se je prestavila na dan 20. avgusta. Ker torej ne bo v nedeljo 13 tega meseca seje, vas uljudno I vabim in prosim, da se z veseljem vsi znajdemo na prijaznem hribčku, Church Hill na našem prvem zabavnem pikniku. Dolgokljuna štorklja se je mudila v bližini in je obiskala družino Frderbar ter jih obdarila s krepkim sinčkom, ki bo prav gotovo član dr. sv. Lovrenca in DSD. Tako se življenje menja. Nekateri se veselijo, druge pa žalost obiskuje. Nesreča, ki nikoli ne počiva, je obiskala družino Kelly. Sosestro Matildo Kelly so morali odpremiti v bolnico. Na koncu mojega spisa pa apeliram na vse članstvo našega društva, da bi pričeli agiti-rati za move člane in sicer za oba oddelka, za aktivni in mladinski. Opominjam tudi tiste, ki so na rezervi, da bi prišli in spet poravnali svoje dolžnosti napram društvu, ker delavske razmere so se že po te'j dolini že nekoliko izboljšale. Ostalim Slovanom pa, kateri še niso pod našo zastavo, želim, da bi vsi prišli pod naše geslo Družbe Svete Družine, kjer smo vsi za enega in eden za vse. Še enkrat vabim, da se vse članstvo, kakor tudi ostale rojake, da se vsi skupaj snidemo v nedeljo 13. augusta na veselem pikniku. Bo vsakovrstne zabave in tudi sreča se bo tam okoli sprehajala in katerega se ^o oprijela, bo vesel in srečen korakal domov z novim radi- os POVRATKU DOMOV PRIPOROČA SE slovenskemu občinstvu, kateri pridejo na svetovno razstavo, kakor tudi drugim. Imam na razpolago čiste spalne sobe, zraven tudi restavracijo z domačo kuhinjo, kakor tudi gostilno z dobrim svežim pivom. Najemnina zmerna. Za pojasnila se obrnite na: ANTON GOLENKO 2226 Blue Island Ave., CHICAGO, ILL. Ako pridete iz drugega mesta se poslužite telefona Canal 8045 in Vas pridemo iskati na postajo. Bit Totals 36 4 10 Next Sunday the Holy Family Society Juniors will play the Ridgewood Dogers at Garn-sey Park The game starts at one o'clock. Reporter -o- za Človeka usodni koraki Nepričakovana dediščina, po več letih pomanjkanja, me je iz dostojnega Človega spremenila v tirana. Poiskal sem si tovariši je, kakršne posebo lahko najdeš, ako imaš denar, popival sem, ostajal z doma tudi po več dni, za dom in dl-užino jpa se nisem menil. Malokdaj sem bil trezen. Potrpežljiva in i ljubezniva žena je mirno in vdano prenašala moje vedenje, dokler se nisem nekoč tako daleč spozabil, da sem jo udaril. Naslednji dan je izginila in s 'seboj odvedla oba otroka. Pa-|dal sem vedtlo bolj globoko, sodšče je izreklo sodbo ločitve zakona. Danes — danes sem osamljen in propadel človek. Večkrat vidim v spanjah ljubeznivo ženo, po sobi hodi tiho in prepeva ono, meni tako ljubo pesem, otroka mi posedata po kolenih, ves sem srečen. Ko pa se po takih sanjah prebudim, se počutim še bolj nesrečnega in zapuščenega. Ona, dobra žena je že pod zemljo, otroka pa sta si ustvarila svo ji družini, tako sem zvedel od drugih ljudi. Otroka sta seveda že davno pozabila, da se nahaja nekje tak človek, ki se mu pravi oče. Kriv temu pa sem — sam in to je najhujše. Kako hudo sem kaznovan za tedanje moje lahkomišljeno življenje. . ROJAK! SLOVENCI! n CEMETen čMETercr MEMOR.IAUT Kada* želite o. krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam l Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 1389-R Letalec Jimmy Mattern poz dravlja množice, ki so prispele na newyorsko letališče ob njeg ovem povratku domov s pone-srečnega poleta okrog sveta. DiU.LURffl ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Orange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. DR. JOHN J. ZAVERTNIK PHYSICIAN & SURGEON OFFICE HOURS AT 3724 West 26th Street I !30—f!:30—fl:3o~P :30 Dally TY1. Cruwforl 2212 at 1858 W. C. m. Pitily Tel. Cnnnl 9691—5695 Wednesday & Sunday by appointment only. Residence Tel.: Crawford 8H0 If no answer—Call Austin 5700 Tel. v uradu: Canal 9094—9695 DR. ANDREW FURLAN — ZOBOZDRAVNIK — 1858 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Uradne ure: 9—12 dop; 1-5 pop., in 6—8 zvečer—V četrtek, petek in »ob olo. WAUKEGANSKI UUAD JH na 424 — 10th Street Tel na domu in uradu: Ontaria 7213 Ordinira v pondcljek, torek; (v arc-do samo dopoldne.) LEADING PRESCRIPTION DRUGGISTS FINGL BROS. E. G. FINGL, R- Ph. G. A. W. FINGL, R. Ph. G. — Two Stores — 1858 West Cermak Road Phone Canal 9694—9695 1758 West 21st Street Phone Canal 9734—9735 CHICAGO, ILLINOIS V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parniku lie De France 19. avg., 5. sept. 23. sept. CHAMPLAIN 24. avgusta, 20. septembra PARIS 9. septembr, 29. septembra Nizkti vozne cone v vse dele Jugoslavije Za poJ»sftf!a i n pdtne liste vprašajte naše pooblaščene aK'.nte Sreoek J&te 306 N. Michigan Ave Chicago, 111. HLADNO PIVO GASI ŽEJO! Naznanjam, da imam na čepu vsak čas izborno "BLUE RIBBON" pivo po 5c vrček Prodajam ga tudi na pelice V moji gostilni imam posebne prostore 2a dame. Za posetnlke svetovne raaistave in druge potnike imam na razpolago čiste spalne sobe. Rojakom Slovencem se toploi priporočam 2a naklonjenost. Ant. Tomažin SLOVENSKA TOČILNICA PIVA — VSE VRSTE SODE ICE CREAM in SLAŠČICE. 1903 West Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Tel. Canal 8S40. Phones: 2575 In 2743 ANTON NEMANICH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. Ustanovljen L 1895. Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za poitrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois Družba sv. Družine | (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914 2edinjenih Državah CpJp^. Joliet 111 Severne Amerike ^COCZ. JU11CI, III. N»Se geslo: "Vse za vero, dom in naioO; vsi za enega, eden za vse.' ( GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stoniib, 815 N. Chicago St., Joliet. 111. Podpredsednik: Philip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. 2- Do-ipredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa. Ill Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway St., joliet, ill. Duhovni vodja. Re'.. Joseph Šku:, 123 - 57th St., E. Pittsburgh, Fa. \ Vrhovni zdravnik- Or. Martin J. Nee. V00 N. Chicago St., Joliet, 111. !j NADZORNI ODBOR: 'j Andrew Glavach, 1910 W. 22nd street, Chicago, 111. Jacob Štrukel, 1199 N. Broadway St., Joliet, ill. Joseph L. Drašler Jr., 66 — 10th St.. No. Chicago. 111. POROTNI ODBOR: Anton Štrukel. 3rd St., La Salle. Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Shaipsburg Station, l E. Pittsburgh. Pa. I Mary Kremcsec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, IlL ^ URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W 22nd St., Chicago, HI. I --o-- Do dne 1. januarja 1933 je D.S.D. izplačala svojim članom in čla-1 nicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin | te* bolniška podpora v znesku $106,187.91. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta. Rojaki (in je). Pristopite k Družbi sv. Družini, | CENTRALIZACIJA S1GUARNA PODPORA - D. S. D. 100% SOLVENTNA. _ V dvorani religij na stolei-ni razstavi v Chic&gi je razstavljena gornja slika, ki jo je slika, ki jo je izdelal H. Stanley (na desni na sliki.) Slika ima ime "Nazarenec" in predstavlja zinagujočega Kristusa. WHM>OCKK>Ov<><)Ov<>w/ £ HOLY FAMILY BASE-BALL C TEAM II Joliet, 111. \l The will county Democratic Base-Ball Team defeated the S I loly Family Society nine, Sun- j P day after-noon, at Nowell Park 1 by a score of 14 to 2. I The Democrats had a great day at the plate, mixing 12 hits with 9 walks, which was good for 14 runs. Stewart and F. Nahas l'or the I winners, each polled out 3 hits, J while M. Senffner, Gnidovec I and Scufe each hit safely twice J for the Society Team. I Fier on ther mound for the I Democrats pitched great ball I allowing only 7 hits and stri- I • king out 5 society men. I Box score: i Holy Family I AB R H . B. Senffner cf........... 4 0 0 r M. Senffner ss........... 4 0 2 t ! Nemanich 3b............. 3 0 0 s . J. Laken 2b............... 4 0 0 < i Gnidovec If............... 4 12 E. Laken rf............... 4 0 0 Gregory lb............... 4 0 0 Scofe c....................... 3 12 - Lickovich p............... 10 1 Quas p....................... 2 0 0] .... Totals 32 2 7 i 1 Democrats i AB II H ! 1 Zelko 2b................... 1 1 0 ; Stewart If................... 6 13 T. Nahas rf............... 5 0 0 j; " Briese lb................... 6 1 I s J i F. Nahas ss................. 4 4 3 |Begerra, c................... 4 11' ' Maske cf..................... 5 11' 5 A. Gregory 3b........... 3 3 2 ; ■ Fier p......................... 3 2 1 Totals 40 14 12 J: 1 2 base hits—Lickovich, Ma- h " ske. 3 base hits—A. Gregory, : Gnidovec. Home run—Briese. e Struck out by-—Lickovich 1, a by_Quas 1, by—Fier 5, Bases on Balls off—Llkovich 5: off 0 —Quas 4. Next Sunday the Society Team will travel to Chicago to " meet the fast Saint Stephen's team K.S.K.J. Reporter o -o- y HOLY FAMILY JUNIORS Joliet, 111. a The Holy Family Juniors de- feated the Gratz Motors at Gamsey Park last Sunday by a a score of 8 to 4. Pershe the so- l" ciety pitcher, hurled very good ball, he held the Motors to only n three hits up till the ninth inn- ing when he weakened and the Motors got 5 hits for two runs. ai Phelps was the big man for the 111 Motors with three hits out of 'd four times at the bat. The Holy hi Family Society juniors are out to win the next two games in the Park League, which will bring them on top and then to the battle for the final cham pionship. We beg our fans for their loyal encouragement, and. trust they will stand by for our ' glorius Victory. I Holy Family Juniors ' j AB R H i D. Spencer ................ 5 1 1J .Cernugel .................... 4 2 li IDerlinger .................. 5 2 1| |H. Spencer .................. 5 0 2! jWellman .................... 5 0 2 Skopac ...................... 4 0 2 |F. Horvath .................. 4 1 2; Tomasino .................... 4 11 Pershe ........................ 3 1 1 Totals 39 8 13 Gratz Motors AB R II Krause ...................... 5 0 0 McNeil ...................... 4 0 0 Malinoff...................... 4 0 0 A. Horvath ................ 4 0 2 Phelps ........................ 4 1 3 Rich ............................ 4 2 2 Martin ........................ 4 12 Barnes ........f............... 4 0 1 Ma Bride .................... 3 0 0 AMERIKXNSKI SLOVENEC Petek, 11. avgusta 1933 DVE NOVI COLUMBIA PLOSCI Izpod »Golice SLAVKO SAVINSEK, Povest z gorenjskih planin V tem pride mimo Razingarjev Tine. "Kam se pa ti neseš?" ga nadere Lona. "Saj si tak kot bi v oglede rinil!" "Saj tudi grem!" odgovori Tine. Ali v besedi ni veselja, ni sladkosti ženinove. "Kam greš, Tine?" vpraša Janez. "K Jermanu za Mano pobarat starega. Tudi če me ubije; mi je vseeno!" "Je slaba Mana, kaj-ne, Tine?" vpraša Cilka. "Šele danes se je prav zavedla, mi je Miha dejal. A mene kliče še v enomer. Zdaj sem si dejal: poskusim, snedel me ne bo stari njen. Ne morem več prenašati. In staremu se bo vendar zasmilila zdaj, ko vidi, da je iz uma, ker ji brani. Zato pobaram zanjo." "Trda bo!" meni Janez. "Nisi gruntarjev in bajtarjevega noče stari, se je zaklel. Pa kar si utepe v glavo, je kot zabito. Voščim ti srečo!"" "Nazaj grede se oglasi, Tine, da poveš. Potlej stopim še jaz k Mani. Grdo je že, da še nisem šla!" meni Cilka. Tine vtone za parobek. "Tule doli, pri Jermanu danes ne bo dobro izteklo," meni Janez. "Stari je kakor popadljiv pes na Tineta. Pravi, da raje ubije hčer, kakor da bi jo dal bajtarjevemu sinu. Vem: držal bo besedo!" "E, se bo že ujedel tudi on, le verjemi!" meni Lona. "So se že drugi!" "Sam Bog daj!" zaželi Cilka in vstane. Oče pridejo domov iz cerkve. Prvo pogledajo Cilko, ki jim umakne oči in stopi v vežo. "Hribar, Bog daj!" pozdravi Lona. "Tebe čakam." • v "Kaj bi?" "Ali boš šel jutri na Fužino z voli?" "Čemu baraš?" "Bi mi nazaj grede potegnil vrečo moke do bajte." "Bom, če ne bom svojega preveč naložil. Kje pa dobim?" "Pri Kramarju. Sem že dopoldne plačala in naročila, naj jutri dado onemu, ki bo z vozom prišel. — Lepo zahvaljen, Hribar. Kar v vežo postavi, če me ne bi bilo doma." "Bom." "Tako, pa z Bogom!" in odide. Mrak že lega v dobravski graben, ko se vrača Janez od Lipovška. Šel je bil doli, da bi poizvedel kaj o tihotapcih. Mnogo ljudi je bilo po večernicah prišlo v krčmo. Semtertja so govorili. Mnogokatero uganili o snočnjem spopadu na Golici, toda pravega ni vedel nihče. Šele pod večer je prišel Brežnikov iz Podbrega, ki se je vračal po opravku od Rudnika, kjer je pri Drobniču za pastirjem pogledal. In je pravil, da je davi, ko je šel živini pokladat. prišel od Podbregarja sem mlad fant, ki je po koroško zavijal ter poprosil kruha in malo mleka. Na vprašanje, kdo je in od kod, se je odgovoru izmikal in trdil, da gre čez Rožico na Koroško nazaj, pa je bil zgrešil pot. Potem je še spraševal, katera pot je najbližja čez Petelina. Brž so vsi ugenili, da bi to znal biti Anže, ki je financarjem ušel iz Spodnje koče. Ali Brež« nikov je dejal, da je fant krenil nato proti Dev-ški planini. Janez pa si je mislil, da bo to le Anže, in brž je hitel domov, da Cilki pove, kaj je slišal. Ko zavije Janez po dvorišču, mu pride nasproti Tine. Bled je, srajco ima raztrgano in na čelu moder rog od udarca z nečem trdim. "Križ božji, kakšen pa si, Tine?" se začudi Janez. "Kaj pa je bilo?" "Jaz, kako naj jaz kaj vem, ki vedno doma tičim? Ničesar več mi ni znanega ko vsem v Dobravi." "Ej Lona, gotovo je, da ste' malo bolj domači ž njimi!" "Lej ga, plenta, kaj mu na um ne hodi! Si prav tak, kot ti iblajtarji, ki venomer vame ti-šče, kakor da bi jaz tovorila čez Golico, ki sem že triinosemdeset let stara!" "No, včasi se pa le ustavijo pri vas, kaj, Lona?" "Še nobenega nisem za čeber skrivala," se odreže Lona. "Ti, slišiš, Lona, rajši se v jezik ugrizni preden zineš neumno!" jo zavrne Janez in pogleda Cilko, ki molče posluša razgovor. "Rajši povej, kar veš o tihotapcih!" Tudi Lona pogleda Cilko in ko vidi njen bledi, objokani obraz, ji govorica steče mehkeje: "Šimen je vprašal semtertja, ali ničesar gotovega ne more zvedeti. Šel bi v Golico sam, da bi morda izsledil Anžeta, ki je odnesel pete, pa si ne upa, ker lovijo orožniki in financarj? po vseh stezah in bi bil takoj sumljiv, če bi ga zatekli danes v planini. Le tega ne morem razumeti, da so bili drzni in šli čez, čeprav so bili opozorjeni. Pa Matija seveda, ta Matija je tudi kriv!" "Kaj je z Matijo?" vpraša naglo Cilka. "Namesto da bi bil šel že v petek zvečer v Ko-rošijo ,kot je bil tebi obljubil, se je smukal o-lcrog Lize še v soboto v jutro in šel šele, ko sem ga jaz napodila v graben!" se jezi Lona. "Kaj, šele v soboto zjutraj je šel?" plane Cilka. In Janez pristavi: "Potem je bil gotovo oni, ki so ga bili ujeli Nemci popoldne v Rožici!" "Beži, ujeli? Kdo ti je pa to povedal?" se čudi Lona. "Financar pravkar zdajle." "Na!" "Pa se je menda precej pobil, ko je zgrmel po plazu. A menda jim je kasneje ušel. Že ni pravočasno dobil Matevža in Tilna; najbrže so oni že šli v planino in tako so jih zalotili fi-nancarji!" "Uh, saj pravim. Ta preteti Matija! Pa kako se je še ustil in me za norca hotel imeti, preden je šel! To mu nasujem v ušesa, ko ga dobim v pest!" "Bog ve, kaj je ž njim? Ničesar ne vemo, kakor za druge ne," ugiblje Janez. Cilka pa dvigne zasolzene oči in vpraša Lono: "Mati Loha, ali ste o Matevžu kaj slišali?" "I, samo to, kar že gotovo veš; da je bil menda zadet, pa je zginil s Tilnom vred ko kafra." In ko vidi, da dekle znova gre z robcem preko oči, pristavi: "Toda, verjemi, Tilen je od muh. Grem stavit, da ju niso dobili stražniki. Samo če je Tilen še mogel dihati. Saj si čula, kako je postregel z nožem financarju in mu izplel puško. In puške niso dobili!" Za hip vstane upanje v Cilkinem srcu, ali Janezov molk in strah v obrazu jo znova oplaši. "Če le nista kam padla oba skupaj," de Janez in pogleda Lono. "Ej, Tilen in Matevž poznata čeri in goliške plazove! Sta bolj pretkana ko devet Matijev, le verjemi. Jaz pravim in še rečem: Tilen in Matevž sta živa in zdrava nekje na Koroškem in se v pest smejeta financarjem!" Pri tem pogleda Janeza, mu prikima, se posmeje in s pogledom na Cilko pokaže. 25180—Dekle, kdo bo Tebe troštav, Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich in Josipina Laushe ...........................................7Sc 25181—Želel bi, da bi bil ptica, O j z Bogom ti planinski svet, poje John Germ........75c DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE 28065—Samo še enkrat, valček Ven pa not, polka, inštrumentalni trio ....................7Se 25066—Kranjski spomini, valček Luna valček, orkester ................................................7Sc 25067—Fantje se zbirajo, moško petje, Na planine, petje, zbor "Jadran" ............................75c 25068—Črne oči, valček Fantje se zbirajo, moški kvartet ..............................75c 25069—Stari Šotii Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem ..............,.....75c 25070——Al* me boš kaj rada imela Carlota valček, orkester ............................................75c "5071—Regiment po cesti gre, s petjem Sebolska koračnica, harmonika ................................75c 25072—Štajerska Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75c 25074—Sokolska koračnica Kje je moja, harmonika in kitare............................75c 25075—Slovenske pesmi V slovo, ženski duet in klavir....................................75c 25076—En let' in pol Ljubca moje, ženski duet in klavir............................75c 25077—Dolenjska polka štajerski Landler, godba ..........................................75c 25078—Dunaj ostane Dunaj Neverna Ančka, harmonika in kitare ......................75e 25079—Danici Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c 25080—Oberštajeriš Slovenski poskočni šotiš, godba ........... ....................75c 25081—Nemški valček Cemiška polka, godba ..............................................75c 25082—Bod' moja, bod' moja Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton..................75c 25083—Čez Savco v vas hodiš Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c 25084—Nočni čuvaj Pevec na note ............................................................7Sc 25085—Cingel congel So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..................75c 25086—Še kikelco prodala bom Gor čez jezero, Anton Shubel bariton......................75c 25087—F—Tiha luna, moški kvartet, petje. Rojakom, moški kvartet, petje ............................75c 25088—F—Takrat v starih časih, moški kvart., petje Pozdrav, moški kvartet .....................................75c 25089—F—Kje je moj mili dom, narodna, Moja ljubca je. . ., narodna, Ant. Šubelj..............75c 25090—F—Megla v jezeru, narodna, Zaspanček, narodna, Ant. Šubelj ........................75c 25091—F—O j pastirček!, božji ljubljenci. Vsi verni kristjani, božična, poje A. Šubelj..........75c 25092—F—Sveta noč, Sv. Jožef in Marija, božična, poje A. Šubelj ......75c 25093—F—Moja Francka, Potepuh, valček, harmonika ................................75c 25094—F—Fantje po polj' gredo, Soča voda, pojeta M. Udovich in J. Laushe ........75c 25095—F—Sladke vijolice, valček, Double Eagle, koračnica, harmonike ..................75c 25096—F—Treba ni moje ljubce plavšati, Ko ptičica ta mala, pojete M. Udovič in J. Lavše..75c 25097—F—Dekle to mi povej, .. Pastir, bariton, A. Šubelj.........................................75c 25098—F—Golobička, polka, Repač, banda, dve harmoniki ................................75c 25099 F—Zvedel se mnekaj novega, Micka, ženski duet, Udovič in Lavše ....................75c 25100-F Zagorski zvonovi, narod, pesem, Vsi »o prihajali, nar. pesem; poje A. šubelj......75c 25101-F—Bleski valovi, valček, Lepa Josefa, polka, harmonika, Špehek..............75c 25102-Morje adrijansko, pevsko društvo Zora, Ciciban, bariton Ant. Šubelj ....................................75c 25103-Moj očka ima konjička dva, Urno stopaj; Špehek in sin, harmonike....................75c 25104-F—Gozdič je že zelen, Po gorah je ivje, petje Udovič in Lavše..............75c 25105-F—Kak ribcam dobro gre, Ciganski otrok, petje, Udovič in Lavše ..............75c 25106-F—Al' me boš kaj rada imela, Ljubca moja, kaj si strila, petje, sestri Mihilič..75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj Kakor 6 plošč, računamo od vsake pložče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na-ravno«! na TISKARNA izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najztnernejših cenah. Mnogi so se tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — TrgovciPosamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno, naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West 22nd Street, Chicago, III. rSfir*n ? /Columbia* O TEM IN ONEM "O JADRANSKEM PAKTU" (Dalje) Nikoli več, to lahko mirno trdim danes po podpisu "Mus-solinijevega pakta" in novega "londonskega pakta," na katerem ni podpisa Italije. Časi so se pač temeljito spremenili, med Jugoslavijo in Italijo zija prepad in tulijo grobovi... Načrt Nitti-Pašič Vredno je prav danes, da se ponovno opozori svet na oni velikopotezni in dalekosežni pakt, ki ga je ponudil Jugoslaviji italijanski državnik, ki velja v fašističnih imperialističnih krogih za "izdajalca domovine," ki pa je bil poleg Sforze največji povojni državnik Ita-ilije, prav radi svoje ponudbe Pašiču in Trumbiču. To svojo ponudbo je Nitti objavil prav pred 3 leti v novem bolgarskem časopisu "Narodno delo". V tem listu je Nitti izpovedal 11. oktobra italijanskem izseljencem in vsemu svetu kot politični izgnanec: Čujmo, kaj hoče Nitti Carinska zveza Itailija-Jugo-slavija Po vojni za časa D'Annunzi-jevih norosti ki so privedle Reko v pogubo, sem iskal daljše razgovore z jugoslovanskimi državniki. Tedaj je bil vladni predsednik Pašič, minister zunanjih poslov pa Trumbič. Prvi je umrl; drugi še živi in more potrditi resničnost tega, kar tu pripovedujem. ( Rekel sem jima, da bi bilo mesto da se medsebojno borimo, mnogo pametnejše iskati trajen in definitiven sporazum, najbolj pa začeti zopet graditi Evropo s carinsko unijo: ustvariti popolno denarno, ekonomsko in ; carinsko zvezo, s katero bi še po odstranitvi zaprek napravil ne le nekak "Zollverein", ampak enotno ekonomsko ozemlje. Bilo bi pa potrebno ustvariti tudi še kulturno unijo: Vsi tituli obeh držav, Italije in Jugoslavije, bi bili priznani; Italija bi osnovala v Bolognji in Pa-dovi posebne tečaje za Jugoslovane. Jugoslavija pa bi po vseh šolah uvedla italijanski jezik. Kakor sem bil že naprej videl, sta luki Trst, zlasti pa Reka, zdaj v popolni pogubi in praznota teh dveh mest je strahovita, meidtem ko bi bili dve glavni tržišči obeh držav, združenj v korist dela, stvarlji-vosti in miru. Ekonomski kontrast bi bil nemogoč. Zakaj Jugoslavija bi nam dajala pod ugodnimi pogoji vse, česar Ita lija nima: pšenico, koriuzo, les, meso, kože itd. nasprotno pa bi Italija nudila vse, česar ni v Jugoslaviji: stroje, platno, sukanec, avtomobile in industrijske izdelke vseh vrst. Pašiču in Trumbiču sem že to povedal, da nameravam ta sporazum med Italijo in Jugoslavijo potem razširiti na druge države naslednice avstro-ogrske monarhije, namreč na Avstrijo, Madjarsko in Čehškoslovaško ter tako preprečiti ono evrop-sok krizo, ki je naposled prišla — in tako pričeli z obnovo Evrope. Ko sta Pašič in Trumbič moj program pretehtala ,sta ga sprejela in le moja demisija ie preprečila ustvaritev načrta, ki bi bil toliko koristil evropskemu miriir." II. Tik pred ciljem Na drugem mestu prinašamo drugo besedilo kot dopolnilo k temu kratkemu poročilu iz Nit-tijevega programa, ki je tak, da ga mora še danes vsak iskren prijatelj Italije in evropske konsolidacije v popolnem obsegjir odobravati in le obžalovati je, da se je radi Mussolini-jevega fašizma, ki je prisilil Nittija k odstopu tik pred za- Amerikanski Slovenec kljuičitvijo tega, za Italijo in vso Evropo rešilnega pakta — popolnoma pozabil. Nitti je pravilno ocenjeval to dejstvo, ker je obsodil tudi posledice fašistovske politike proti Jugoslaviji, trdeč, da je Jugoslavija radi fašistovske napačne politike postala zaveznica Francije in član Male zveze in da utegne biti ta nesporazum zelo nevaren, ker fašizem podpihuje še Bolgarijo in Madjarsko proti Jugoslaviji ter na Balkanu propagira ono vretje večne vojne nevarnosti. Norosti italijanskega fašizma, ugotavlja dalje Nitti, so ustvarile v Italiji pro-tijjugoslovanski nacionalizem, v Jugoslaviji pa protiitalijan-ski nacionalizem. Ta dva naroda, ki bi ju morale zediniti tolike skupne koristi, trpita zdaj radi mržnje, ki je eden med največjimi vzroki evropskega nemira. In radi sovraštva je padlo anektirano ljudstvo na vzhodni meji Italije v strašno bedo, a najbolj Reka. Ti kraji, ki so bili za drugih dni napredni, bogati in ekspanzivni, so postali razvalina ekonomskega propadanja. Miljarde ležijo v kraški zemlj' Dostaviti pa treba še to: Radi fašistovske proti jugoslovanske sovražne politike je Italija pričela graditi ob meji na črti od Triglava do Reke fortifika-cije največjega obrambno-na-padalnega sistema in vanj zabila milijarde in milijarde, iz-žetih iz bednega in sestradanega ljudstva Italije, uničila vso visoko kulturo Slovencev in Hrvatov, razbila in uničila blagostanje prebivalstva v Primor-ju in se oborožila tako, kot n»" bena druga država na konti' nentu, raz,un morda Francije-100 milijardni hotrstrn Italije je danes zgovorna Vxv ča, kam je privedla Italijo nora politika, na čigar račun .ie šla ogromna reka lir v kraška tla, odkoder se nikdar več ne povrnejo. Kakšno škodo je Italija do danes pod fašistovsko trgovinsko politiko imela, Pa ne govorimo. Ko bo prišel čas za to, bo objektivna sodba zgodovine primerno ocenila slepoto fašistovskega sovraštva do Jugoslavije in vso usodnost zgrešene politike, odkar so si fašisti po slabem zgledu Sonni' novem zabili v glavo, da morajo za vsako ceno uničiti vsako sled o Slovanih na tleh povojne Italije ter tudi Jugoslavijo sa-,mo. in kakšen je uspeh? Realni uspehi take sovražne politike so mirnemu motrile11 po desetih letih fašistične vlad® na dlani. Glavni cilj Mussolini' jev, uničiti Jugoslavijo za vsako ceno, njegov osnovni čete' rum censeo je ob političnih dejstvih zlasti letošnjega P0' leta izjalovljen za vselej. Da' nes je bolj v interesu Italije, da išče sporazuma z Jugoslavijo za vsako ceno. Cimpreje — ten1 bolje zanjo. Cas potrpljenja je odločil proti Italiji in v končn0 korist Jugoslaviji. Fašistična Italija je izgubila deset let trajajoče borbe na življenje & smrt. Jugoslavija je ostala> oškodovana sicer, toda žrtv^ Italije v ekonomskem in pol1' tičnem pogledu so neprimern0 težje vrste in vse obsežnej§e' In bodoi še bolj, ako bo zavlače' vala predolgo pameten spora' zum. Ta sporazum pa bo mora sloneti samo na propoziciji N1*' ti-Pašičevega sporazuma, tod'1 s precejšnjimi dodatki in k0' rekturami, res da na škodo loJl' donskega pakta iz l. 1915, to pa v korist cele Evrope, k®' "jadransko vprašanje" nI} vprašanje Italije in Jugoslav^' nego vse one Evrope, ki jo je ^ obsegala v svojih mejah bivS' avstro-ogrska monarhija. (Konec prihodnjič)