—    204    —
Josipini Turnogradski
na prerani grob.
Cvetica mlada stala na livadi,
Naj lepša, kar pomlad jih je rodila; Se komaj nježno nedro je razvila, Cvetela v pervi svoji je pomladi.
Pa glej ! ko še stoji v naj lepši nadi, Le pade z neba slana oj nemila! In že cvetica glavco je nagnila. Za njo žaluje vse po zelenjadi.
Tako za Tabo , mila Josipina!
Prerano, ah! cvetica ljubeznjivar
Žaluje draga Tvoja domovina. Ostala večno boš nepozabljiva
U sercu vsacega Slovenje sina.
Naj tihi mir košice Tvoje kriva!        Jos. Str.—