/, <93t
Poštnina plačana v gotovini
teto XIX.
Naročnina za Jugoslavija: celoletno 180 Din, za '/z leta 90 Din, za ’/« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industriio, obrt in denarništvo
Številka 40.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52.
Izhajavsak torek’
trtck in soboto
Ljubljana, sobota 4. aprila 1936
posamezni <f>CA
%.ena $tevi|ki Din * oo
Nacete so zadnie rezerve
Stara resnica je, da je pogled z visokega vladnega mesta na vsakdanje življenje čisto drugačen, kakor pa je pogled s točke, s katere mora gledati na vsakdanje življenje človek iz naroda. Z visokega mesta se vse senčne strani življenja ne vidijo tako jasno in velika daljava izbriše vse one pomanjkljivosti, ki pa so v vsakdanjem življenju tem bolj vidne. Zato se tudi le prepogosto dogaja, da ljudje na odgovornih mestih nočejo verjeti vestem, ki jih dobivajo od spodaj iz naroda, da je njegovo življenje vsak dan težje. Dostikrat tem vestem tudi nočejo verjeti, ker kaze sliko, ki so si jo sami ustvarili in ki ugaja njih razpoloženju. Zato je tudi stara stvar, da so na visokih mestih iiudje z neprijetnimi vestmi zelo nedobrodošli in da se jih zelo rado obsodi ne le kot nezadovoljneže in kverulante, temveč tudi kot ljudi z. izrazito slabo voljo, pa čeprav je baš njih dobra volja rodila vse njih opomine.
Vso težko resničnost te različnosti perspektive na življenje so zlasti dostikrat občutili gospodarski ljudje. Kot praktični ljudje življenja, ki dobro čutijo, kako bije žila gospodarskega življenja, so vedno opozorili odločujoče kroge, če je začelo to bitje slabeti. Vedno pa so tudi povedali razloge, zakaj pojenju-je sila gospodarskega življenja in kako bi bilo mogoče to silo zopet dvigniti in okrepiti. Toda njih opozorila so skoraj vedno naletela na gluha ušesa, dostikrat pa so bila sprejeta tudi z neprikrito nejevoljo samo kot grdo kverulantstvo, ki je brez vsake podlage. Ljudje na visokih mestih pač niso hoteli, da se jim pokvari lepa slika, ki je tako zelo ustrezala njih ugodju.
Posledica tega neupoštevanja opominov in opozoril gospodarskih ljudi pa je, da so se razmere stalno slabšale in da smo danes prišli do tega stanja, da moiamo konstatirati, da je pav-perizacija prebivalstva na pohodu. Ta proces splošnega nazadovanja, ki ga ni mogoče več utajiti, je le prenaravna posledica prezretih opominov in pre-slišanih opozoril. Ko so bili izrečeni prvi opomini, se je moglo zaustaviti propadanje gospodarstva s primeroma še lahkimi sredstvi, čim dalje pa se je odlašalo s temi sredstvi, tem večja je postala potreba, ker se je med tem gospodarsko stanje vedno bolj šibilo in je že gospodarska stiska z vedno večjimi kolobarji uničevala vedno več gospodarskih panog.
sJ mmw 5e bfil0 m°S°če « Par sto milijoni ustaviti naval na
denarne zavode in preprečiti krizo denarništva, ki je Pdanes zavzela že tako obupno silen obseg. Danes so v ta namen potrebne že milijarde, v začetku je bilo treba le nekaj preudarnih ukrepov in le nekaj pomoči našemu izvozu in ta bi bil do-rastel tudi ruskemu dumpingu na lesnem trgu. Nekoliko znižane železniške prevoznine, nekoliko deviznih olajšav in malo več smisla za zagotovitev rednih pomorskih zvez s tujino in naš izvoz bi si mogel pomagati sam. Danes vsi ti ukrepi ne morejo več zadostovati, danes treba pomagati izvozu že s premijami, z denarjem. V hipu, ko je visoko gori v planini sprožen plaz, ga je še. mogoče ustaviti, kadar pa drvi že silno narastel v dolino, ga ne ustavi nihče! Tako je tudi v gospodarstvu. Z malimi zneski je mogoče rešiti gospodarskega
človeka od propada, če dobi pomoč pravočasno, če pa pride ta pomoč prepozno, so zaman vse podpore in rešitev ni več mogoča.
Vse gospodarsko življenje in ves gospodarski napredek dežele za visi dejansko le od tega, če ljudje na odgovornih mestih pravočasno slišijo in tudi upoštevajo opozorila, ki jih dobe od izkušenih praktičnih ljudi. Naj bi se zato ne delala več ona usodna napaka, ko so se omalovaževale pritožbe gospodarskih ljudi in njih spomenice samo odlagale na stare kupe zaprašenih aktov. Naj pa bi se ne pre-sliševale te pritožbe in zahteve gospodarskih ljudi vsaj sedaj, ko že vsepovsod načenjajo stare rezerve in ko bo marsikatero
podjetje potrošilo tudi te. Naj se vendar ne dajo premotiti odgovorni ljudje od svetle slike, ki jo gledajo s svojih visokih mest. Naj stopijo z višine in naj pogledajo za vse lepe fasade in naj pogledajo z odkritimi očmi tudi v vse temne kote in videli bodo sliko, ki jih mora pretresti.
Zakaj ta slika govori, da tudi že stara, močna in solidna podjetja komaj še vzdržujejo pritisk vseh mogočih javnih dajatev, do skrajnosti znižane kupne moči prebivalstva in uničujočih zahtev le v samega sebe zaljubljene birokracije. Videli bodo potem, kako strahovito so že izčrpane zadnje rezerve in da je občna katastrofa pred durmi, če se vsaj sedaj ne priskoči gospodarstvu prav izdatno na pomoč.
Ne pomaga prav nobeno prikrivanje resnice, ker je neovrgljivo, da ljudje načenjajo že zadnje rezerve. Ko so iztrošene še te, potem je konec vsega.
Danes, ko stopajo novi proračuni v veljavo, ko se zahtevajo od ljudi novi in silni milijoni, je to opozorilo še zlasti potrebno in bi bil znak brezvestnosti, če bi bilo zamolčano. Naj bodo ti proračuni sestavljeni na podlagi teh ali onih podatkov, praktično življenje pravi, da njjih višina dohodkov ne bo dosežena, razen če se odpro ljudem novi viri zaslužka. A ti viri se morajo odpreti takoj, da ne bo prepozno in da ljudje ne bodo potrošili zadnjih rezerv, še preden se bodo začeli novi proračuni izvajati.
Kontrola	naše
Odločilne besede pri kontroli nai ne ima
Narodna banka
Vse kaže, da se bo dolgoletni zahtevi naše industrije in izvoznikov vendarle ustreglo in da se bo z reguliranjem uvoza skušal tudi povečati naš izvoz. Za naše gospodarstvo je postalo v resnici že nevzdržno, da bi se edino naša država ponašala z liberalnim uvoznim sistemom, ko so vendar vse druge države že davno začele omejevati uvoz. Pri trgovinskih pogajanjih z drugimi državami smo si zaradi svojega lastnega liberalnega režima sami izbili vsako orožje iz rok. Ker je bil namreč uvoz pri nas svoboden, sploh nismo mogli ponuditi drugim državam nobenih kompenzacij za olajšanje našega izvoza, že samo to je bil dovolj velik vzrok, da bi morali prenehati s svojim bahavim svobodnim uvoznim režimom. Zato treba samo pozdraviti, če se hoče sedaj uvesti kontrola uvoza. Samo ta kontrola se mora uvesti pravilno. Bati pa se je. da se to ne bo zgodilo in zato smatramo za nujno potrebno, da podpremo stališče, ki ga je zavzel v tem vprašanju zagrebški »Jugoslovenski Lloyd« in da nastopi v tem vprašanju vse naše gospodarstvo enotno. Tako bo tudi učinek njegovega nastopa tem večji. Zato ponavljamo tudi na tem mestu, kar je napisal »Jugoslovenski Lloyd« v svojem predzadnjem uvodniku, ko med drugim pravi:
Vodstvo naše gospodarske politike je pri nas v glavnem prešlo na Narodno banko. Vse njeno stremljenje pa se giblje samo v sklepanju novih klirinških pogodb. To na vse zadnje ne bi bila niti slaba politika, če se takšne pogodbe ne bi sklepale v prvi vrsti z državami, s katerimi imamo aktivno trgovinsko bilanco, torej z državami, ki bi nam sicer morale plačati naš izvoz z devizami.
Posledica tega postopanja pa je bilo poslabšanje naše bilance z Italijo, blokiranje naših terjatev v Španiji ter s tem v zvezi one bibe in napake, ki Itifž dai?es težk0 občutimo in nosti	u6	v	bližnji bodoč-
viti Dn	mo8li odpra-
viti. Do takšnega stanja pa je
moralo priti, ker se interesi Narodne banke ne krijejo vedno tudi s splošnimi interesi gospodarstva. Zato je silno nesrečen sklep, da se usoda naše zunanje trgovine prepusti popolnoma Narodni banki.
Zato je vest, da bi pripadla kontrola o našem uvozu Narodni banki, zelo vznemirila naše gospodarske ljudi. Ta vznemirjenost ne izhaja iz tega, ker bi bili nasprotni pametni kontroli uvoza, temveč samo iz skrbi, da
se bo ta kontrola v svojih končnih učinkih izkazala samo kot ovira trgovini in gospodarski delavnosti.
Znano je, da so naši izvozniki že sami večkrat zahtevali uvedbo uvozne kontrole. Ta kontrola naj bi bila oni jez, ki bi branil, da bi nas naši prijatelji in ne-prijatelji potiskali iz tujih trgov na račun raznih favoritov. Hotelo se je preprečiti, da bi za razne parfume, pudre in mila polnili žepe onim, ki omejujejo naš izvoz lesa in deželnih pridelkov do skrajne mere. Kontrola uvoza se je torej zahtevala ne iz razloga, da bi se delale težave uvozu, temveč da bi se onemogočilo zlorabljanje našega liberalnega uvoznega režima. Praksa je namreč dokazala, da bi nam mogla takšna kontrola v mnogih primerih zelo koristiti.
Takšno kontrolo pa more izvesti samo trgovinsko ministrstvo s svojimi organi in v sporazumu z Narodno banko. Nikakor pa ne bi bilo koristno, da bi kontrolirala uvoz Narodna banka z deviznimi predpisi. To bi se reklo, dati Narodni banki možnost, da čim bolj omeji izdajanje deviz in da kanaiizira ves uvoz skozi silno ozko mrežo.
Na prvi hip bi se morda takšna politika zdela koristna, ker bi se z njo preprečeval odliv deviz in olajšali kompenzacijski posli Toda to so samo dozdevne koristi, ki bi šele mogle nastati, dočim so škode, ki bi jih povzročila takšna kontrola, na dlani.
Naš izvoz sestoji v glavnem iz lesa in agrarnih proizvodov. Čeprav je mnogo držav, ki prihajajo v poštev kot potrošnice tega blaga, nam je vendarle praksa pokazala, kako težko se s tem
blagom prodira na tuje trge. Prav tako pa se je pokazalo, kako nevarno je za nas, če je ves naš izvoz omejen le na ozko omejeno število držav. Vsak političen ali gospodarski dogodek nas more nad vse občutno zadeti in izvoz celih panog našega gospodarstva je ogrožen. To smo izkusili z Italijo, s Španijo itd. Ne vemo pa tudi še ne, kakšna presenečenja moremo doživeti z Nemčijo.
Naš gospodarski interes zato zahteva, da se naša izvozna delavnost razširi na čim več tržišč in da ni odvisna od dobre volje naših sosedov, če pa je to res, in izkušnja uči, da je to res, potem pa bi postala kontrola, kakršna se namerava, prava ovira našemu izvozu.
Napačna je misel, da se mora samo omejiti uvoz iz držav, ki imajo danes aktivno bilanco proti nam. Jutri more biti stanje obratno. Jasno je, da to zavisi od spretnega vodstva gospodarske politike in sposobnosti izvoznikov, da se prilagode zahtevam tujih trgov ter končno tudi od kakovosti našega blaga. Omejevanje nakupa blaga iz takšnih držav bo avtomatično povzročilo protiukrepe dotičnih držav in ti morejo oslabiti naše gospodarske odnošaje s temi državami. Na ta način bi podrli mostove, čez katere bi mogla priti k nam tuja plačilna sredstva.
Uvozna kontrola mora zato biti naperjena samo proti onim državam, ki omejujejo izvoz našega blaga v njih ozemlje. Nobenega drugega cilja in namena ne sme imeti uvozna kontrola, če naj bo v korist našemu gospodarstvu.
Deputaeiia
manutakturittov pri banu dr.
Včeraj opoldne je bila sprejeta od bana dr. Natlačena deputacija ljubljanskih inanufakturistov. V deputaciji so bili gospodje: Fa-biani, Lukič, I. C. Maycr, Perlcs, Souvan inl., Urbanc, Železnikar in Žlender. Deputacijo je predstavil g. banu Ivan Bahovec, ki mu je tudi podrobno popisal vso borbo, ki jo vodijo ljubljanski trgovci, zlasti pa manufakturisti, proti nelegalnemu krošnjarstvu in prodajanju blaga po hišah. Zaradi le prodaje jo legalna trgovina ogrožena v svojih osnovnih eksistenčnih pogojih. Deputacija je nato izročila g. banu posebno spomenico,
vsi člani deputacije pa so še navedli posamezne najbolj kričeče primere o škodi, ki jo povzroča krošnjarstvo legalni trgovini.
Ban dr. Natlačen je z največjo pozornostjo poslušal izvajanja članov deputacije ter omenil, da so mu bile sedaj prvič predložene te pritožbe. Prečital bo spomenico z vso pazljivostjo. More pa že sedaj zagotoviti članom deputacije, da bo vedno ščitil legalno trgovino, ker nikakor ne gre, da bi bili oškodovani oni, ki redno plačujejo davke, od onih, ki ne plačujejo nobenih davkov.
G. Urbanc je pri lej priliki
opozoril g. bana še na davno prizadevanje ljubljanskih trgovcev, da dobi Ljubljana prosta skladišča. Prosi gospoda bana, da v tem prizadevanju podpira ljubljansko trgovstvo in da v tem smislu tudi vpliva na mestno občino, da bo tudi ona naklonjena tej želji trgovstva. G. ban je obljubil, da bo tudi v tej stvari podpiral trgovstvo.
V prepričanju, da so naletele njih želje pri g. banu na odkritosrčno razumevanje in da bodo tudi upoštevane, so se poslovili člani deputacije od g. bana.
Ban dr. Natlačen o banovinskem proračunu
Iz izjave, ki jo je dal ban dr. Natlačen uredniku »Slovenca« posnemamo:
Finančni minister je odobril banovinski proračun v višini dohodkov in izdatkov, kakor mu je bil predložen.
Dohodki in izdatki znašajo 127,019.313 Din. V primeri z lanskim je novi proračun višji za 7,723.278 Din, in sicer so povišani proračuni: kmetijskega oddelka za 761.383 Din, tehničnega za 1,161.902 Din, oddelka za socialno politiko in narodno zdravje za 2,866.762 Din in prosvetnega za 319.681 Din.
Glede dohodkov je bil proračun nekoliko izpremenjen. Banovinska doklada se je znižala od 53 na 50 "/o. Črtane so bile trošarine na ocetno kislino, riž, kavo, čaj, kakao in kalcijev karbid. Tudi davščina na vodno silo ni bila dovoljena. Končno je črtal finančni minister državno dotacijo v višini 2,7 milijona dinarjev. Zato pa prejme banovina iz skupnega trošarinskega fonda, v katerega se bodo stekale trošarine na ocetno kislino, riž, kavo, kakao in čaj, 5,8 milijona dinarjev, iz državnega fonda, v katerega se bo stekal del iz poviška davka na poslovni promet pa 2,9 milijona Din. Skupno bo dobila tako banovina 8,7 milijona Din in bodo s tem popolnoma kriti vsi izdatki, ki jih predvideva proračun.
Bafa nam je poslal popravek
Zaradi članka »Bafa in gumasti opanek«, ki smo ga ponatisnili iz zagrebškega »Obrt-ničkega Vjesnika«, da bi bila tudi naša javnost objektivno informirana o stališču obrtnikov in ne le o stališču Bafe. Kakor smo sicer vedno radevolje pripravljeni objaviti vsak popravek, ki se nam pošlje v vljudni obliki, vendar popravka, ki ga nam je poslal Bafin pravni zastopnik, ne bomo objavili, in to iz dveh razlogov. Prvič popravek ne ustreza zahtevam tiskovnega zakona, na podlagi katerega se od nas zahteva njegova objava. Drugič pa je tiskovni zakon za novinarje tako zelo strog, da moramo kot novinarji že zaradi samoobrambe z vso doslednostjo braniti vsaj one majhne pravice, ki jih daje novinarjem tiskovni zakon, če zato kdo zahteva popravek na podlagi tiskovnega zakona, potem moramo tudi natančno izpolniti vse pogoje, ki jih zahteva zakon za objavo popravka. Popravka, ki tem pogojem ne ustreza, zato tudi iz čisto novinarsko-pokl'3-nih razlogov ne moremo objaviti. Ne, ker bi bili formalisti, ki jahajo na paragrafih, temveč da ne ustvarjamo precedenčnih primerov, uporabljamo z vso natančnostjo tiskovni zakon proti onim, ki nastopajo proti nam s tem zakonom. Brez sklicevanja na tiskovni zakon se zato pri nas laže doseže popravek ko na podlagi tiskovnega zakona. To v vednost tudi »Bafi«!
Skupščina
okoliških	trgovc
Težko gospodarsko stanje Haloz in Dravskega
polja
V petek, dne 27. marca t. 1. so imeli ptujski okoliški trgovci svojo letošnjo redno skupščino, ki je z obilno udeležbo pokazala, da je stanovska zavest trgovcev v ptujski okolici lepo napredovala in da se trgovci v svojih težavah in neprilikah vedno bolj oklepajo svoje stanovske organizacije.
Skupščino je vodil predsednik Ivan Traun s Ptujske gore in uvodoma pozdravil zastopnika sreskega načelstva Jarca, zastopnika Zbornice žagarja in zastopnika Zveze trgovskih združenj ing. Šušteršiča. Po uvodnih formalnostih je predsednik nadaljeval sledeče:
Poročilo predsednika Trauna
»Danes ko polaga uprava obračun svojega delovanja v preteklem poslovnem letu, mi dovolite, da spregovorim tudi par besed, ki se tičejo našega gospodarstva.
V gospodarskem oziru moramo deliti naše območje na dva dela: v vinorodne kraje Haloze ter v poljedelsko Dravsko ali Ptujsko polje in Slovenske gorice.
Najtežje so gospodarske razmere gotovo v Halozah, ki so odvisne le od pridelka vina in sadja, gozdovi so že itak prazni. Vinska kupčija nam je pokazala takoj ob trgatvi zelo žalostno sliko. Kmet vinogradnik, ki je bil v skrajni stiski za denar, je ponujal svoj pridelek, a odjemalca ni bilo najti. To stisko prebivalstva pa so izrabili nekateri brezvestni ljudje ter si polnili svoje velikanske kleti z vinom, ki so ga izvlekli od vinogradnika po ceni 50 do 75 par za liter. Kmet ni vedel, naj naj napravi z izkupičkom. Ali naj plača davek, delavce ali pa obleče sebe in svojo družino. Sadna kupčija je bila boljša, dasi se ne more označiti za povoljno. Ker je bil kmet v veliki stiski, se je lotil podiranja lesa. Gozdovi so skoraj izpraznjeni, a kmet si z izkupičkom radi izredno slabe cene ni popolnoma nič opomogel. Saj dobi za 100 kg kostanjevega lesa, ki mora biti še olupljen in postavljen Iranko tovarna, borih 9 do 11 Din. še slabše se plačuje hrastov les, in sicer po 6 Din za 100 kg.
Tudi položaj kmeta na Dravskem ali Ptujskem polju ni dosti boljši, živina do sedaj ni imela nikake cene. Upanje pa imamo, da se bo cena zboljšala, če se bo naš kmet držal navodil in cen, katere določajo posebne komisije. Tudi nekdaj tako cvetoča
koruze ter dobile s tem podpore 9000 Din, a revnejše samo po en vagon, in s tem dobile podpore le 3000 Din. Kje je tukaj pravica?
Vsak trgovec kakor tudi obrtnik težko občuti sedanje stanje na svoji lastni koži. Zato je že skrajni čas, da se spametujejo vsi tisti, ki imajo to grdo lastnost, da prodajajo blago v brcz-ccnje. Od take nelojalne konkurence pa ne trpijo samo sosednji trgovci, temveč tudi grosisti, ker takšen brezvestnež postane nezmožen plačevanja svojih obveznosti. Za težke žulje drugih ljudi je kaj lahko tako delati.	•
Bodi m torej složni, kajti edino v slogi je — moč!«
Za tem poročilom sta pozdravila skupščino zastopnika Zbornice in Zveze.
Zbornični konzulent žagar
je ob tej priliki podal pregledno poročilo o prizadevanjih Zbornice za interese trgovine. Uvodoma je karakteri-ziral splošen gospodarski položaj naše trgovine in se pri tem oziral tudi na interese izvoznikov, ker je ravno ptujska okolica na izvozu raznih kmetskih pridelkov živo interesirana. Potem je poročal o naši obrtni zakonodaji in predlogih, katere so stavile zbornice glede trgovske usposobljenosti, glede krošnjar-stva, trgovskih potnikov, socialno političnih določil, zavarovanja, odpiranja in zapiranja trgovin itd. Nato je omenjal prizadevanja za boljšo izobrazbo trgovskega naraščaja in preciziral stališče legitimne trgovine nasproti zadružništvu. Končno je podal poročilo o vseh aktualnih davčnih vprašanjih.
Prav tako je zastopnik Zveze ing. Šušteršič podal pregledno poročilo o delovanju Zveze trgovskih združenj in Centralnem predstavništvu, omenjal vsedržavni kongres vseh trgovcev in podčrtal važnost te prireditve, ki naj se razvije v dostojno manifestacijo solidarnosti "sega trgovskega stanu v naši državi.
Sledilo je
poročilo tajnika Kodra,
iz katerega posnemamo:
1 številčno stanje našega združenja se je v preteklem letu močno skrčilo. Lani smo imeli 278 članov, med letom je bilo izbrisanih 69, 15 jih je zaradi združitve občine Hajdine in Bre ga prešlo pod združenje v Ptuju, novo vpisanih pa je bilo 15, da je celotno število članstva padlo na 209. število pomočnikov je
točno, vsled česar je predlagal upravi zahvalo in razrešnico, ki je bila z odobravanjem sprejeta.
Sledilo je poročilo uprave o trgovski nadaljevalni šoli. Uprava je predlagala, da se pred leti opuščeni tečaj zopet obnovi. Redni pouk se radi oddaljenosti vajencev in vajenk ne more vršiti, uprava pa vendar uvide-va, da je nadaljnja izobrazba naraščaja nujno potrebna. Nadomestil naj bi se redni pouk s tem, da bi se vršili za dobo 7 mesecev tečaji dvakrat na teden po 4 učne ure. Stroški za tak tečaj bi znašali po odbitku šolnine 2160 Din.
Skupščina je predlog uprave vzela soglasno na znanje in odobrila združenju za tečaje potrebna denarna sredstva.
Za »Trgovski list«
Nato je tajnik združenja poročal o naročitvi »Trgovskega lista« za članstvo. Po kratki de-
bati, ki se je o tem poročilu razvila, je skupščina soglasno sklenila, da naroči za vse trgovce z mešanim blagom (80 po številu) sobotno izdajo »Trgovskega lista« in pobere naročnino hkratu s članarino.
V nastopnem poročilu je podala uprava združenja proračun za leto 1936, ki predvideva 21.700 dinarjev izdatkov in 11.000 Din prejemkov. Za pokritje razlike naj bi pobirala uprava članarino letnih 35 Din, ki se za trgovine z mešanim blagom in za druge obrate, ki poslujejo v večjem obsegu, zviša na 50 Din letno.
Po kratkih pojasnilih, katera je podal predsednik Traun, je skupščina proračun za leto 1936. soglasno odobrila. Ob tej priliki se je vršil razgovor o vprašanju, ali in v koliko naj združenje materialno podpre graditev telefonske linije v Slovenske gorice. Skupščina se je postavila na stališče, da za te namene za enkrat ne more dovoliti nikake-ga prispevka.
Sledilo je poročilo o izpre-membi pravil. Uprava je predlagala, da se inkorporacijska pristojbina v toliko izpremeni, da se pobira za trgovine v malem obsegu v iznosu 200 Din, za trgovine na debelo in za družbe
pa v iznosu 1000 Din, dočim ostane za druge obrate z iznosom 500 Din neizpremenjena. (Sprejeto.)
Naslednje poročilo se je tikalo fakultativnih pomočniških izpitov. Po pojasnilih, katere je o teh izpitih podal zbornični zastopnik, je skupščina v načeiu sklenila, da jih združenje v okviru pravilnika, ki mu ga je dostavila zbornica, uvede na svojem področju in je pooblastila upravo, da v ta namen vse po trebno ukrene.
Pri naslednji točki dnevnega reda je skupščina izvolila 6 namestnikov članov uprave, dalje dva delegata za zvezno letno skupščino in zastopnike za trgovski kongres.
Pri slučajnostih so se pritoževale posebno članice, da je šuš-marstvo v kupčiji s perutnino, jajci in deželnimi pridelki v okraju jako razvito, in prosile združenje, da ga z vso energijo zatre. Predsednik je vzel pritožbo na znanje in pozval vse navzoče, da mu vsak primer neupravičenega trgovanja s konkretnimi dokazi takoj prijavijo. Združenje bo vse ukrenilo, da se šušmarstvo zatre. Ko sta to vprašanje pojasnila še zastopnika Zbornice in Zveze, je predsednik zaključil lepo uspelo skupščino.
Pavperizaciia /e v Sloveniji
na pohod
Občni	zbor	liublianskea
Kakor smo že na kraiko poročali, je bil v ponedeljek občni zbor ljubljanskega združenja trgovcev, ki je bil odlično obiskan in ki ije potekel v najlepšem soglasju in harmoniji članstva.
Občni zbor je otvoril predsednik Soss, ki je konstatiral sklepčnost, imenoval za zapisnikarja tajnika Smuča, za overovatelje pa gg. Šoštariča in Železnikarja in nato pozdravil vse zborovalce, zlasti pa: zastopnika meslne občine dr. Freliha, predsednika Zbornice Ivana Jelačina, tajnika zbornice dr. Plcs-sa in konzul en ta Žagarja, zastopnika Zveze trgovskih združenj Ivana Bahovca, predsednika Društva industriijcev in veletrgovcev Staneta Vidmarja, predsednika Tr-
govskega društva »Merkur« doktorja Franca Windischerja, zastopnika Trg. bolniške blagajne Albina Smerkolja, predsednika Društva trg. potnikov Kreka, predsednika lesne sekcije Škrbca, ravnatelja Trg. nadaljevalne šole Groma, zastopnika Pomočniškega zbora Kravosa, predsednika Trg. dobrodelnega društva »Pomoč« Kregarja ter zastopnike tiska, ki jih je prosil, da ohranijo še nadalje svojo naklonjenost za upravičene zahteve trgovstva in gospodarskih stanov.
Nato je podal svoje, z odobrava-jem sprejeto predsedniško poročilo, ki smo ga objavili že v torkovi številki »Trgovskega lista«.
Sledilo je
\
poročilo	tainik
trgovina s čebulo ali lukom jeiPadl° od. 48 na 3f’ štavi,la vaje"„ s	J cev pa je naraslo od 19 na 26.
Od 209 članov je 85 trgovcev z
padla na najnižjo stopnjo. Ena- cev pa narasl° od
ko je tudi s perutnino.
Obupen položaj našega kmeta se odraža tudi v položaju našega trgovca. Promet je vsako leto slabši, davčna bremena pa vedno večja. Davčni vijak je že davno presegel plačilno zmožnost našega trgovca in sploh vseh pridobitnih krogov. Dalje to ne more in ne sme iti, kajti drugače bo trgovec popolnoma omagal in kje bo država našla potem nadomestek?
Naš novi davčni odbor, v katerem zastopata naš trgovski stan gg. Lenart in Senčar iz Ptuja, nam je pri zadnjem svojem zasedanju pokazal, da ima resno voljo braniti našega trgovca. Uspešno braniti pa more davčni odbor le tiste trgovce, ki mu pred zasedanjem obrazložijo svoj dejanski položaj v razmerju z oceno davčnega urada.
Dasi je naš okraj tako pasiven, moramo z žalostjo ugotavljati, da imamo premalo javnih del. Podpora, ki jo daje država z dobavo cenene koruze, ne doseže svojega namena, ker revnejši sloji, ki so najbolj potrebni te podpore, nimajo denarja, da jo naroče. V minulem letu se nam je posebno jasno pokazala slika te podpore. Premožnejše občine so naročile po tri vagone
mešanim blagom, od katerih pa 5 ne obratuje, drugi pa spadajo med male obrate.
Združenje je imelo lani 2969 dinarjev prebitka, da je premoženje združenja naraslo na (3.158 Din. Neizterjana doklada pa znaša 7000 Din. Tajnik je v svojem poročilu grajal, da nekateri silno neredno plačujejo članarino in da jo je treba zato večinoma izterjevati po sreskem načelstvu. Tudi pri prijavljanju pomočnikov so nekateri člani preveč površni, želeti bi nadalje bilo, da bi se člani bolj odzivali na okrožnice združenja in da bi vestno izpolnjevali svoje dolžnosti do združenj'. Le na ta način bo mogoče obvarovati pravice trgovstva. — Uradne ure združenja so bile vsak petek v Ptuju od 9. do 12. dopoldne. Zanimanje članstva za te uradne ure je bilo znatno in je -druženje redno dajalo članom vse potrebne informacije ter jim pomagalo pri sestavljanju vlog in prijav.
Na predlog nadzornega odbora je skupščina soglasno odobrila računski zaključek. Nadzorni odbor je ugotovil, da je poslovanje združenja v lepem redu in da se knjige vodijo pregledno in
iz katerega posnemamo:
Število članstva je v stalnem padanju. Od 1. 1930. smo padli za 268 obratov. S priključitvijo okoliških občin se je naše članstvo sicer dvignilo za 157 članov na 1257 članov, vendar pa še ni doseglo stanja v letu 1930. Pomočnikov in pomočnic ije bilo 1204, vajencev in vajenk pa 221. 'Šolo v Trg. domu obiskuje 212 gojencev, 9 pa nadaljevalne šole v okoliških občinah.
Nato je poročal o Trg. nadaljevalni šoli, ki kaže lepe uspehe. S podporo Zbornice se je doseglo, da se je šoli združenja priznalo izjemno stališče glede učnega načrta, ki je v šoli združenja najboljši v državi.
Glede fakultativne uvedbe pomočniških izpitov je sporočila banska uprava, da nima pomislekov proti uvedbi teh izpitov, vendar pa nepoložitev tega izpita ne more biti zadržek, da postane vajenec pomočnik. Uprava združenja pa bo še razpravljala o uvedbi ob-ligatnih pomočniških izpitov.
živahno notranje delovanje združenja
V okviru združenja je ustanovljenih 16 samostojnih sekcij, in sicer sekcije trgovcev: s špecerijskim blagom, z železnino, kurivom, modnim blagom, manufakturo, galanterijo, papirjem in pisarniškimi potrebščinami, lesom, mlekom in mlečnimi izdelki, sadjem in zelenjavo, deželnimi pridelki in elektrotehničnimi predmeti. V zadnjem času pa so bile ustanov-
ljene šc sekcije trgovcev s pisalnimi stroji, s športnimi predmeti in zadnji teden še sekcija trgovcev z radijskimi aparati.
Vsaka sekcija je samostojna" in deluje na podlagi pravil, ki so potrjena od Zbornice. Najštevilnejša je sekcija špeceristov, ki ji načeluje g. Verbič in ki ima ‘274 članov ter 24 odbornikov.
Delo sekcij in tudi uprave je
Nato je poročal o obrtni zakonodaji ter zlasti opozoril na § 19. točka 4. obrtnega zakona, ki dovoljuje vsakemu rokodelcu, da po treh letih samostojnega dela odpre trgovino. S tem se odpirajo vrata šušmarstvu na steza j. Podrobneje je še poročal tajnik o krošnjarstvu, proti kateremu se bo ljubljansko trgovstvo še naprej borilo z vso odločnostjo.
Zapostavljanje Slovenije
Nato je prešel tajnik Šmuc v svojem poročilu na splošne gospodarske razmere v državi. Davčno breme se še vedno stopnjuje, pa čeprav pada zaslužek davkoplačevalcev naravnost v pospešeni meri. Novi finančni zakon je sicer odpravil dolžnost obveznega izdajanja računov, toda obenem povišal lakso za račune nad 100 Din in za kreditne knjižnice. Povišan pa je tudi davek na poslovni promet in na luksuzni davek. Skupno bo ta davek povišan za 335 milijonov ali za 70% ter bo dal 825 milijonov in ne samo 660 milijonov, kakor se je poročalo.
Poleg tega smo dobili nove banovinske trošarine. Od skupnih banovinskih trošarin bo dobila naša banovina 8'2%, čeprav bo plačala najmanj še enkrat tako ve-
bilo posvečeno zlasti boju proti ne-1 lii< odstotek teh trošarin. Od do-
legalni trgovini, proti krošnjarstvu in nabavljalnim zadrugam.
Mnogo dela pa je povzročalo tudi davčno vprašanje. Vsi člani združil ja so bili vedno redno obveščeni o odmeri pridobnine ter dobili vedno vse potrebne informacije. Mnogo intervencij pa je izvršila uprava tudi pri carinarnici, pošti, mestnem dohodarstvenem uradu, banovini, policijski upravi in sploh pri vseh uradih, kjer je bila potreba. Mnogo se je združenje tudi trudilo za uveljavljenje novega tržnega reda. Tudi vprašanju preureditve glavnega kolodvora je posvečalo združenje vedno svojo pozornost.
Zelo se je zanimalo združenje tudi za načrt novega trgovinskega zakona. Tajnik je podrobneje poročal o nastanku in vsebini novega zakonskega načrta ter se zahvalil gen. tajniku zbornice Ivanu Mohoriču, ki je po desetdnevnih neprestanih sejah v posebnem skupščinskem odboru dosegel, da je bil načrt zakona, ki je bil za trgovstvo v mnogih točkah popolnoma nesprejemljiv, umaknjen.
taci je banovinam iz davka na poslovni promet pa bo dobila ena skupina banovin 80%, druga pa samo 20%. Slovenija bo dobila iz tega naslova samo 4 milijone Din. (Klic: samo 3 milijone!)
Če vse te nove davščine upoštevamo, potem se nam pokaže vsa resnost našega položaja. Izključeno je, da bi bilo mogoče pri sedanji mizeriji iztisniti iz ljudstva vse te dajatve. Trgovina je na robu propada in ne pomagajo nobene iluzije. Sicer pa nam to nazorno potrjujejo tudi vsi proračuni, ki kljub vsem zviševanjem izkazujejo redno in vedno večje primanklja-je. Naj se odločujoči gospodje zavedajo, da se danes prodajajo premoženja za slepo ceno in da je 65% vseh trgovin tik pred poravnavo.
Položaj je lem težji, kor mora Slovenija vedno več plačevali, od države pa dobiva vedno manj. Nekaj številk'! Od 1.933 milijonov, ki so bili izdani za železnice, je dobila Sloveni' 99 milijonov nit 4'62%. Od 2.450 milijonov ceste, mostove in druga dela je dobila
Slovenija 69 milijonov ali 2'l% in od 1.157 milijonov l)in za javna dela je določenih za Slovenijo 69 milijonov ali 69».
Vse drugačni pa so prispevki slovenskih davkoplačevalcev. Brez občinskih, banovinskih davščin, monopolov, carin in Irošarin je plačala Slovenija okoli 700 milijonov Din davkov. Za javna dela pa je dobila samo 230 milijonov!
Takšna je resnica in ni čuda, če Judi najbolj navdušenim ljudem mine dobra volja!
Pri takšnih razmerah je solidaren nastop vseli gospodarskih sta-
Za pozdrav^ se je nato zahvalil predsednik Zbornice Ivan Jelačin in zagotovil zborovalcem, da bo zbornica vedno podpirala z vso vnemo njih težnje.
V zadnjem času je obiskal skoraj vse občne zbore združenj, da bi dobil natančno sliko o gospodarskem stanju v posameznih okrajih, (teči mora, da je slika, ki jo je dobil, uničujoča. Konslatirati mora, da je v vsej Sloveniji pav-perizaeija prebivalstva na pohodu. Bližamo se časom, ko bo ležala trgovina čisto na tleh. So kraji v Sloveniji, ko ljudje po 14 dni nimajo kg moke, da bi si spekli kruli. Vse zahteva: dajte nam zaslužka! čas je, da se ta klic tudi čuje na odgovornih mestih in potem se ni treba bati, da bi imel komunizem tal. So sicer res še posamezniki, ki jim gre primeroma dobro. Toda teh je komaj 10' ’, 90% vsega prebivalstva pa se bori za obstanek.
Da so nastale takšne razmere, ni kriva le politika, temveč tudi druge okoliščine. Celili 17 let smo že stalno le v defenzivi in stalno nam manjka oni energični mož, ki bi dvignil vse naše odgovorne in neodgovorne ljudi, da bi se začelo s smotrenim in odločnim delom in da bi se vodila prava gospodarska politika. Kako nam manjka takšna politika,, so pokazale sankcije. Ne samo, da nismo nič storili v zaščito naše lesne trgovine, smo brez potrebe ustavili Sc izvoz, ki je bil še vedno mogoč. Tako smo ustavili izvoz sena. V Prevaljah sem videl, kako silno je bil zadet ves okraj zaradi ustavitve izvoza sena. Samo v okolici Prevalj je za okoli dva miiijona sena. Kmetje prosijo, da bi smeli prodati seno, a vse zaman. Zbornica je že ponovno intervenirala, da se zopet dovoli izvoz sena in bilo ji je tudi obljubljeno, da se bo izvoz zopet dovolil; toda bojimo se, da l>o prišlo dovoljenje prepozno, ko bo že za milijone sena propadlo. V Švico bi mogli prodajati sedaj seno po 17.000 Din franc© Dravograd vagon sena. Po 7000 Din bi zaslužili trgovci pri vagonu. Zakaj se jim jemlje ta zaslužek! In še v teh časih povrh!
Bolje bi se nam tudi godilo, če bi pravočasno skrbeli za razvoj iudfstrije. Maribor se ije v tem oziru pobrigal in danes žive se količkaj dobro samo kraji, ki imajo industrijo.
To nam znova govori, da moramo začeli » pravilnim reševanjem gospodarske politike. Tudi za polilične stranke mora to veljati, ker tudi v programu vsake politične stranke je reševanje gospodarskih vprašanj. Nikakor nočemo samo te politične koncesije, da smemo drug drugemu delati težave in se medsebojno preganjati! Zato apeliram na vse politične skupine in na vse politične zastopnike, da se že enkrat vse-dejo skupno z gospodarskimi stanovi za mizo in potem skupno do-ženemo, kaj potrebujemo in da se tako postavi naš slovenski gospodarski program. Če tega ne storimo, potem tudi nismo vredni, da smo svobodni.
Dostikrat se pravi, da nismo tako upoštevani, kakor bi morali biti.
nimamo gospodarski sloji pri političnih strankah posebne opore.
Svoje, večkrat z odobravanjem pretrgano poročilo, je zaključil tajnik Šmue z besedami:
»Da znamo stvarno argumentirati in braniti svoje pravice tako pred javnostjo kot tudi pred oblastmi, smo že Večkrat prav uspešno pokazali. Upam zato, da nas tudi v Irodoče ne bo zapustila dobra volja In borbenost in smisel za pozitivno delo, da dosežemo ne samo napredek trgovine in našega stanu, temveč tudi vsega gospodarstva in vse države. (Glasno odobravanje.)
Res je to! Toda zavedati se tudi moramo, da tako dolgo ne bomo res upoštevani, dokler ne bo centralizma konec! (Živahno pritrjevanje.)
Kako obupno težaven je položaj trgovine in obrla, kaže najjasneje nad 5500 odjavljenih obratov. Mnogo so pripomogle k propadanju trgovine uabavljalne zadruge iu predvsem uradniške. Tu treba zlasti opozoriti na sistematično širjenje animoznosti proti trgovini, ki jo širijo zlasti nekateri uradniki, ki so funkcionarji teh zadrug. Od hiše do hiše se vodi agitacija proti trgovcem. In vendar se je trgovstvo vedno in dosledno zavzemalo za dobre plače uredništva in vedno nastopalo proti vsaki redukciji plač. Ne moremo biti tudi zadovoljni s tem, da je v ljubljanskem občinskem svetu le en zastopnik trgovine. Tem mauj moremo tako omalovaževanje trgovstva tčpgti v občini, ko je vendar komunalna politika v prvi vrsti gospodarska politika.
In da se začne voditi prava gospodarska politika,,je potrebno,da sin« solidarni in med seboj složni. Samo tako bomo mogli ustaviti pavperizacijo, ki je že prešla v Slovenijo, in ki se bo razširila tudi na druge pokrajine, če ne bo država bolj pazila nato, v katerih rokah so naravna bogastva Jugoslavije in kam gre dobiček od njih izkoriščanja.
Na koncu svojega govora, ki je bil večkrat prekinjen z odobravanjem, je omenil predsednik Jelačin, da že sedaj priporoča, da se reši predlog glede »Trgovskega lista-: tako, kakor zahteva ugled in solidarnost slovenskega trgovstva.
V imenu župana dr. Adlešiča je pozdravil občni zbor dr. Frelih. Zupan dr. Adlešič je odredil, da se morajo vseh zborovanj gospodarskih organizacij strokovni referenti redno udeleževati in mu poročati o željali ‘združenj. G. župan mu je tudi naročil, da izjavi, da bo občina zatirala šušmarstvo, kolikor bo lo le v njeni moči. Občina (je v ta namen nastavila tudi dve posebne moči. Zaradi trgovinskih pogodb z drugimi državami pa občina ne more vedno odbiti prošnje tujih državljanov za podelitev obrtnega lista. Končno je dr. Frelih zagotovil, da bo občina vedno upoštevala potrebe trgovstva.
V imenu Zveze trgovskih združenj se je zahvalil za pozdrave g. Ivan Bahovec. Poudaril je važnost dela Centralnega predstavništva zvez trg. združenj za vse jugoslovansko trgovstvo ter povabil zborovalce, da se v čim večjem številu udeleže trgovskega kongresa maja meseca v Beogradu.
Blagajnik Verbič je nato podal računski zaključek za 1. 1935 in podrobno navedel vse postavke. V imenu nadzorstva je poročal g. Naglas in ugotovil, da je našlo nadzorstvo vse knjige v najlepšem redu ter da predlaga upravi in blagajniku absolutorij. (Predlog je bil soglasno sprejet.)
Tudi o novem proračunu je poročal blagajnik Verbič. Izdatki
združenja »o preračunani na 2.S1 tisoč 450 Din. Inkorparacijske pristojbine bodo dale 60.000 Din, drugo ije treba kriti z doklado, ki jo predlaga v dosedanji višini. Zbor je njegov predlog soglasno sprejel.
700 naročnikov na tedensko izdajo »Trgovskega lista«
Nato je poročal predsednik zbornice Ivan Jelačin o »Trgovskem listu« ter predlagal, da sklene občni zbor obvezno naročitev na tedensko izdajo »Trgovskega lista za določeno število članstva. Po daljši debati, v kateri se je splošno poudarjala važnost in potrebnost Trgovskega tista«, je bilo soglasno sklenjeno, da se naroči združenje na 76(1 številk tedenske
Na praznik, dne 25. marca je bila v dvorani gostilne »Korotan« v Dravogradu XVI.- redna letna skupščina Združenja trgovcev za sreza Slovenj Gradec in Prevalje. Skupščino ije otvorit in vodil dolgoletni iu zaslužni predsednik Janko IvIiiii, ki je uvodoma pozdravil vse navzočne, zlasti prisrčno predsednika Zbornice za TOI Ivana Jelačina, tajnika doktorju Ivana Plessa, predsednika Sekcije lesnih trgovcev Frana Škrbca in tajnika Zveze trgovskih združenj ing. Šušteršiča. Posebej je pozdravil še predsednika sekcije lesnih trgovcev združenja Franca Lahovnika ter narodnega poslanca Karla Dobrška. Za zapisnikarja je bil imenovan Voj Lukež, za overovatelija pa sta bila izvoljena Vinko Rozman in Fran Topol ni k.
Predsednik Klun je nato podal naslednje poročilo o delovanju združenja v poslovnem letu 1935:
Poročilo predsednika Kluna
Načelstvo združenja je vedno stremilo, da izposluje za trgovski stan čim več ugodnosti in da ga čim bolj zaščiti pred raznimi krivicami. Tej svoji nalogi je bilo zvesto od vsega početka in tudi v najbolj politično razburljivih časih v I. 1921. V teh dolgih povojnih letih so se nam delate vse mogoče ovire, vedno so se nam metala polena pod noge, vendar pa smo ostali zvesti svoji nalogi in imeli tudi uspehe. To pa je tudi zasluga izdatne in zveste podpore odborništva, posebej pa se moram še zahvaliti Zvezi trg. združenj in Zbornici za TOI za vso podporo, ki smo je bili pri obeh redno deležni.
Seveda ni bilo mogoče, da bi dosegli bogzna kako velikih uspehov, zlasti v zadnjem časti, ko je pritisnila kriza. Vendar pa smo tudi v tem času imeli uspeh, tako zlasti v preteklem letu glede davčnih vprašanj. Ta uspeh pa je bil skoraj nato popolnoma izravnan' s sankcijami proti Italiji.
ge drug hud udarec smo doživeli pred kratkim. Dne 16. februarja 1936 so stopile v veljavo nove izjemne železniške tarife, ki jo pa uživajo le postaje, ki leže ob Dravi ter postaje Rečica ob Paki. Železnica se je hotela s to izjemno tarifo oprostili konkurence splavarjev. Obenem pa je zadala smrtni udarec lesni industriji v Mežiški, Mislinjski in Šaleški dolini, ker je ubila konkurenčno sposobnost lesne industrije teh krajev. Mnenja smo, da je železnica predvsem prometno sredstvo, ki mora služiti vsem krajem in šele v drugi vrsti pridobitno podjetje. Če so železnice pasivne, morajo k plačevanju teh pasiv prispevati vsi kraji in tudi takšni,
bati so govorili gospodje Golob, Verbič, Bahovec in Jelačin.
Soglasno je: bil nato sprejet predlog g. Verbiča, da se ustanovi socialni sklad za onemogle člane in pomočnike in da se v ta namen votira 15.000 Din. Ta znesek je že v sedanjem proračunu in zato ne. pomeni nobene nove obremenitve. Vsako leto pa naj se votira v ta sklad še 10.000 Din. Pel let pa naj bo ta sklad nedotakljiv, da se zbere večji fond in bi se potem mogle iz obresti deliti podpore.
Pri slučajnostih je opozoril g. Železnikar na nekatere neverjetne določbe novega načrta trgovinskega zakona. Tako ne sme dati delodajalec svojemu uslužbencu obleke na up. Če jo pa da, pa ne more svoje terjatve iztožiti. Ali naj bo I torej trgovec zato kaznovan, ker
ki železnice niti ne vidijo. Zato pa smo tudi mnenja, da železnice ne bi smele dovoljevati izjemnih tarif le za nekatere kraje. Že celo pa ne gre, da so s temi izjemnimi tarifami udarjeni kraji, ki se ne morejo posluževati pri transportu lesa splavov in ki torej sploh nimajo možnosti cenega prevoza lesa. Zato smo tudi s posebno spomenico opozorili vse odločujoče kroge na to težko napako.
Nato je predsednik Klun omenjal predlog, da se naj vnese v finančni zakon ainandman o kazenski oprostitvi zadrug za kršitve obrtnega in taksnega zakona. Ostro je protestiral proti tej nameri, ki bi pomenila nov privilegij zadrugam in novo krivico trgovstvu. Združenje je zato tudi proti tej nameri poslalo svoj protest na vse odločujoče kroge.
Predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin se je zahvalil za pozdrave ter pozdravil skupščino v imenu Zbornice, ki l»o vedno naj-krepkeje podpirala stremljenja združenja za prospeh članstva ter gospodarski napredek okoliša. V svojih nadaljnjih izvajanjih je g. Jelačin podčrtal, da hoče letos obiskali vse občne zt>ore združenj, da pride tako v neposreden stik z interesenti, da čuje njih pritožbe in želje in da na podlagi teh osebnih ugotovitev podvzame korake, ki bi bili potrebni za olajšanje gospodarskega položaja. »Trgovski list« prinaša redno poročila o občnih zborih, kakor tudi apele, pozive in nasvete, ki so bili že doslej izneseni. Zato se je g. predsednik omejil v svojih izvajanjih na posebne razmere slovenjgraškega in prevaljskega sreza. Imel je že pred dnevi priliko, da se je osebno prepričal o položaju v Prevaljah, ki je vprav ilezolaten in ki tako nazorno kaže, v kako zagato ije prišlo naše gospodarstvo. Trgovci odklanjajo najodločneje očitek, češ da so kverulanti. Trgovski stan je eminentno konstruktiven in ustvarjajoč del gospodarskega organizma, ki zato zasluži, da se njegovim dobronamernim nasvetom posveča večja pažnja. Rak-rana na našem gospodarskem organizmu je denarna kriza, ki je obsodila na smrt vse naše denarne zavode, hranilnice in posojilnice. Vsem našim regulativnim hranilnicam ije bil odvzet karakter papilarno varnih zavodov in s lem so jim bili odvzeti težki milijoni depozitov v najtežjem času. Nastalo je med narodom po|>o)no nezaupanje, tako da se je kreditno gospodarstvo popolnoma nehalo. Po-
je oblekel brezposelnega, ki ga je vzel v službo!
Apelira tudi na Narodno banko, da bolj odkritosrčno vodi svojo devizno politiko. Ne gre, da mora plačevati uvoznik za funt 250 Din, izvoznik pa dobi le 216 Din.
G. Bahovec opozarja zborovalce, da se začno v kratkem zasedanja davčnih odborov. Davčni zavezanci naj poskrbe, da bodo o svojih zadevah pravočasno informirali člane davčnih odborov.
G. Florjančič je predlagal resolucijo glede imenovanja novih članov mestnega sveta iz vrst trgovstva. Po krajši debati, ki se je razvila o tej točki, je predsednik Soss zaključil občni zbor in se zahvalil vsem za udeležbo in za pozornost.
Nato je poročal predsednik Klun o gibanju članstva. Koncem leta 1935 je štelo združenje 421 članov, od katerih pa 60 člauov ni obratovalo. Pravih članov je, torej imelo združenje samo 361, od katerih pa je imelo 46 članov lako majhen obrat, da ni zmoglo itiLi 20 dinarjev članarine. Trgovin z mešanim blagom je bilo 133, od katerih pa 16 ni več obratovalo. Število lesnih trgovin je padlo od 128 na 80. Vseh pomočnikov in pomočnic je bilo 101, vajencev in vajenk pa 74. Trgovsko nadaljevalno šolo obiskuje v Slovenjem Gradcu 10, v Šoštanju 14, v Ma-renbergu 5, v Muti 4 in v Gušta-nju 3 vajenca.
Poročilo g. Kluna je bito z odobravanjem sprejeto.
trebno bo dolgoletno delo, da se rešimo tega katastrofalnega položaja. Poleg imsledic splošne gospodarske depresije, občuti okoliš združenja zlasti težke posledice sankcij, ki so ustavile sleherni izvoz lesa in s tem težko prizadele skoro 90% prebivalstva. Splavarska tarifa, ki se je pred kratkim uveljavila, kaže do kakšnih absurdnosti vodijo ukrepi, ako se izdajajo brez zaslišanja interesentov. Zbornica je v tej zadevi ukrenila |M)trelme korake, da se to vprašanje pravilno reši. Tildi glede vprašanja izvoza sena, ki je za okoliš posebno aktualno, je zbornica ponovno intervenirala, pa je po zadnjih poročilih upati, da bo to vprašanje ugod 10 rešeno. Želeti bi bilo le, da bi odlok o ukinitvi prepovedi izvoza sena ne prišel prepozno. Ljudstvu bi se moralo pomagali z javnimi deli, zlasti z renoviranjem cest i. dr. Ob koncu svojih izvajanj je predsednik g. Jela .in apeliral na solidarnost trgovstva, ki edina moro voditi do zaželjenih ciljev. Trgovstvo naj se najtesneje oklene svojih organizacij, katerim bo stala zbornica vedno zvesto ob strani. Izvajanja predsednika g. Jelačina so izzvala burno odobravanje.
Predsednik sekcije lesnih trgovcev Franc I hovnik je nato obširno poročal o korakih, ki jih je podvzel v imenu sekcije pri raznih oblastvih, zlasti « tarifnih zadevah. Posebno obširno se je bavil z novo splavarsko tarifo ter ije na podlagi konkretnih podatkov utemeljil nujno potrebo, da se ta tarifa eimprej revidira. Lesni trgovci iz Prevalj, kakor tudi iz Sv. Jederta, Slove-; Gradca, Dovž, Mislinj in Zg. Doliča ne morejo konkurirati z lesnim) trgovci v
nov še zlasti potreben, ker tudi
Vedno več/e obubožanie prebivalstva
izdajo »Trgovskega lista«. V de-
Letna	skupščina
v	Slovenjem
Splavarske železniške tarife ubiiaio lesno
trgovstvo
Kaj u niču je naše gospo
darstvo
Dravski dolini, ker uživajo železniške postaje v Dravski dolini od Dravograda-Meža do Ruš izjemno železniško tarifo, ki znaša pri tovornimi za 10-tonski vagon rezanega ali tesanega lesa za prevoz n. pr. iz Dravograda-Meža v Bo-gojevo Din 1470'—, iz Prevalj v Bogojevo pa 2670 Din, torej za Din 1200'— ali za Din 66'— manj pri m1; prevoz lesa iz Dravograda-Meža v Osijek znaša za 10-tonski vagon 1.300 Din ali za 1 m-’ Din 77'—. Prevoz iz postaje Dra-vograd-Meža do postaje Darda, ki je le 11 km oddaljena od Osijeka, pa Din 2.550'— ali za 1 m8 Din 110'—, torej še enkrat toliko. Iz Mislinjske doline znaša prevoznina lesa iz postaje Slovenj Gradec v Osijek za 10-tonski vagon 2.460'— Din, iz postaje Dravograd-Meža pa Din 1.360, torej za Din 1.080 manj. Govoril je še obširno o naši tarifni politiki v splošnem ter ob koncu svojih stvarnih in zanimivih izvajanj žigosal mlačnost in dezinteresiranost nekaterih članov združenja, ki ne kažejo nobenega smisla za skupno delo, ampak prepuščajo skrb in trud za splošne akcije samo nekaterim posameznikom. Apeliral je na člane — lesne trgovce, naj bi pokazali večje zanimanje za splošne akcije in naj bi se polnoštevilno udeleževali vseh sestankov in zborovanj.
Nar. posl. Karel Dobršek je poročal o intervencijah, ki jih je izvršil v zaščito lesnega izvoza.
Za njim se je oglasil k besedi predsednik lesne sekcije Zveze trgovskih združenj Franjo Škrbec. Njegova obširna in temeljita izvajanja o katastrofalnem položaju našega lesnega gospodarstva so izzvala ponovno glasno pritrjevanje vseh navzočih. Govoril je o vzrokih propada lesnega gospodarstva ter orisal historiat propadanja vse do zadnjega udarca, kateri je bil prizadet našemu lesnemu gospodarstvu z uveljavljenjem sankcij. Obširno se je bavil tudi s finančno politiko Narodne banke, z vprašanjem obrestne mere, govoril o kreditih za lesno gospodarstvo ter podčrtal zahtevo kontrole uvoza in dr.
Ob koncu je p reči tal resolucije, ki so bile soglasno sprejete. (Resolucije smo že priobčili v »Trgovskem listu« v poročilu o domžalskem zborovanju.)
Tajnik Zveze trgovskih združenj inž. Šušteršič je pozdravil skupščino v imenu predsednika Zveze Josipa J. Kavčiča ter nato poročal o važnejših akcijah zveze. Ob koncu je pozval navzočne, naj se v čim večjem številu udeleže trgovske manifestacije, ki bo ob priliki kongresa trgovcev iz vse države meseca maja v Beogradu. Obenem se je zahvalil predsedniku Zbornice Jelačinu za krepko moralno in materialno pomoč, ki jo nudi zbornica zvezi.
Tajnik združenja Voj Lukcž je nato poročal o računskem zaključku za poslovno leto 1935. Po njegovem poročilu je skupščina soglasno sprejela predlog Ivana Smolčnika ter izglasovala upravnemu odboru in blagajniku raz-rešnico.
O proračunu za 1. 1936. je poročal tajnik Lukcž Voj. Proračun ije bil po debati v načrtu sprejet, vendar se je pooblastil upravni odbor, da izvrši še nekatere nebistvene korekture.
Razprava in sklepanje o uvedbi obveznega zavarovanja trgovcev po § 384. zak. o obrtih sta se odložila.
200 novih naročnikov na »Trgovski list«
Po poročilu Ivana Jelačina glede važnosti in potrebe stanovskega tiska je sprejela skupščina soglasno predlog g. Kluna, da se združenje obvezno naroči na 200 izvodov tedenske izdaje »Trgovskega lista«. Naročnina naj se izterja obenem s člansko doklado.
Predsednik Klun se je loplo zahvalil za podporo, ki so 11111 jo
izkazovali člani upravnega odbora tekom njegovega ISletnega predsedovanja. Zahvali se tudi za funkcijo, ki jo je z ljubeznijo in požrtvovalnostjo izvrševal toliko let. Prosil je, da naj bi člani, zlasti člani uprave, ki bodo danes izvoljeni, sodelovali v prid združenja z isto vnemo, kot doslej.
Po kratkem odmoru je bila na predlog g. Blatnika izvoljena naslednja lista:
Predsednik: Klun Janko; I. pod-
Individualna reklama
je gotovo dobra, toda za uspeh bo potrebno veliko inseratov v najrazličnejših časopisih, če hočemo, da bomo obdelali natančnejše vse v poštev prihajajoče kroge. Videli bomo, kakšen rezultat bo tako oglaševanje prineslo. Morda se bo izkazalo kot predrago kljub uspehom. Gotovo pa se bodo v začetem pravcu delali poskusi dalje. Lahko se tudi zgodi, da bodo vsaj del tujsko-prometne reklame vzela nase individualno pis. pisma. Lahko se zgodi, da bodo različna podjetja, vsak iz svojega kraja, skušala dobiti naslove onih ljudi, ki stalno potujejo, in pa onih, ki si privoščijo vsako leto odpočitek v tujem kraju, torej ne doma. Poleg teh bi prišli za obdelavo s pismi v poštev vsi premožnejši ljudje, ne glede na to, kje prebijejo svoj odpočitek. Seznam takih ljudi bi si ne bilo težko pri-baviti, tudi v največjih mestih ne. Raba bi šele pokazala, kaj je cenejše: ali iuserati ali pisma ali kombinacija. V Ameriki se vrši velik del reklame s pomočjo pisem. Pravijo, da je poštni sel najcenejši potnik.
Primeri brezvestne reklame
Toda pojasnila, ki jih napravijo različne pisarne, so večkrat potvorjena. Kdo bi mogel delo kake pisarne, ki bi odpošiljala vabilna pisma, dodobra kontrolirali? Večkrat se tudi analize trga potvarjajo, odnosno vsaj zelo površno izvrše. Kako bi se tudi ne, saj je naročilo odv isno od dobrega poročila. V januarski številki 1935 Organisatorja, mesečnika za organizacijo v trgovini in za reklamo pripoveduje Erich Falk naslednje: »Neko največje nemško anončno podjetje, ki se je že od svojega početka bolj odlikovalo po svoji pretkanosti kot pa po snubil ni etiki, je s posredovanjem svoje ameriške filijale pridobila tvrdko Wrigley (žvečilni gumi), da je del svojega reklamnega proračuna (preiskavo trga in reklamo) sklenila porabiti za Evropo. O kaki vestni analizi trga Seve ni bilo govora, temveč je šlo dotičnemu anončnemu zavodu predvsem za to, da si zasigura čim večji znesek za Nemčijo. Ze površna preiskava trga bi morala Američanom povedati, da v Nemčiji ni mogoče razpečati večjih količin žvečilnega gumija. Toda brezvestno anončno podjetje je tvrdko Wrig-ley znalo prepričati, da je potrebno za njen izdelek napraviti velikopotezno reklamo. Rezultat je bil, da je ameriška tvrdka v enem samem letu potrošila za propagando dva milijona mark. Uspeli reklame pa je bil tako neznaten, da je izdatek za reklamo predstavljal popolno izgubo. Isto anončno podjetje je pozneje zagrešilo podobno brezvestnost. Pridobila je ameriško tvrdko Parker (polnilna peresa) za milijonsko reklamo, dasi bi bila veslna preiskava trga morala jasno ugotoviti, da je njen izdelek za Nemčijo nemogoč. V času največje gospodarske razrva-nosti. ko so se nemška polnilna peresa prodajala po M k 3-— do
predsednik: Rojnik Ivan; II. podpredsednik: Senica Ivan.
Za člane uprave: Rozman Vinko, Škof Ferdo, Smolčnik Ivan, Šumer Ivan, Blatnik Simon, Lahovnik Fran, Remie_ Alojz, Mravljak Peter, Pahernik Fran, Mina-rik Pavel.
Za namestnike: Lavre Anton, Počivavšek Alojz, Pernat Anton, Veržun Ivan, Zorman Josip.
Za člane nadzorstva: Druškovič Josip, Topolnik Fran, Šerbak Štefan.
Mk 5'—, so se z velikansko reklamo propagirala Parkerjeva polnilna peresa, ki so imela ceno Mk 20'— do Mk 25'—. Ne glede na to, da je bila ta reklama tehnično rafinirano prikrojena, je služila kot neovrgljiv dokaz za to, d je bil oddelek dotičnega anonč-nega podjetja za preiskavo trga le prav navadno slepilo«. Revija pripominja k tem dejstvom, da anončna podjetja niso mogoča kot reklamni svetovalci, ker pri raz-delbi inseratov ne postopajo nepristransko.
Inozemski reklamni strokovnjaki so si edini v tem, da se je treba v reklami prilagoditi okusu in razmeram dežele, kjer hočemo snubiti. Gredo celo tako daleč, da pravijo, da je treba v reklami z volkovi tuliti. Tudi Nemci so priznali odnosno celo nasvetovali, kakor smo slišali, da je potrebno vsakemu narodu delati posebno reklamo, v obliki, ki jo najlaže razume, da se je treba podvreči mišljenju onega naroda, od kojega se hoče imeti denar.
Toda če gledamo inozemsko
reklamo pri nas, kaj vidimo?
Inserati imajo nam neznane obraze, za nas mrzle, za nas brez življenja, ki na nas nimajo pravega učinka. Prav tako sem videl, da se naši trgovci poslužujejo tujih slik, ki so za nas prave igrače, ne pa ljudje. Prav tako so večkrat reklamni teksti kar naravnost prestavljeni, teksti, ki pri nas ne užgo, dasi ne trdim, da ne prinesejo uspeha ob pomanjkanju konkurenčne dobre naše reklame. Tako čitamo često o trgovskih hišah itd. Imamo celo v slovenske platnice zavito nemško reklamo, za kojo je pač zadnji čas, da izgine in se ne povrne nikdar večl Že dodobra dognane resnice v reklami za nas ne veljajo. Radi kruhoborstva in ker mislijo zunanji reklamniki, da je za nas vse dobro. Ker so inozemske že rabljene matrice cenejše in ker naši ljudje mislijo, da je vse reklama, liar časopisi kot reklamo priobčijo.
Izkušnja Švice glede letovišč
Kakor pri nadprodukciji blaga, tako tudi pri nadprodukciji zdravilišču ih in letoviščnih naprav pričnejo cene padati. Seve je manjša potrošnja tudi v sedanjem času obubožanja srednjega stanu. Ni se tedaj čuditi, če letovišča — in teh je vsak dan več — ki morda po številu tujcev celo rastejo, po inkasu padajo. Žal, da te statistike nikdo ne priobči. Imamo tujce, ki spe pod lastnimi šotori, konzumirajo pa kolikor manj je mogoče. Tudi pred vojno tujski promet ni bil tako rožnat kot se je pri nas tako mnogokrat govorilo. Švico so imenovali našo Gorenjsko in ji obetali velike dohodke, ki pa so bili zelo redki. Povojna dobra leta tvorijo poglavje zase in so izjema. Da za dobrote tujskega prometa čujemo od onih ljudi, ki so žrtvovali zanj svoj denar, naj navedem poročilo, ki ga je izdala »Die Treuhandstelle des Schvveizerischen Wirtevereins« o prometu v gostilničarskih obratih za leto 1933. (140 strani!): »V go-
Za namestnika: Pernat Anton, Verdnik Albert.
V sekcijo lesnih trgovcev: predsednik: Lahovnik Franc; podpredsednika: Mravljak Peter in Franc Janisek.
Za odbornike:	Veržun	Ivan,
Hauke Hubert, Jaš Jakob.
Kot delegati za Zvezo so bili izvoljeni: Klun Janko, Rojnik Ivan, Rozman Vinko, Remic Alojz.
Ob koncu je bila sprejeta resolucija glede konzumnih zadrug.
stilničarski obrti Švice je investiranih približno 2 in pol milijarde švicarskih frankov, in sicer nekako polovica v hotelskih, polovica pa v gostilničarskih napravah. Ta vsa podjetja bi morala imeti 1-3 milijarde dohodkov, da bi bila kolikor toliko dobičkonosna. Toda ta vsota se ni nikdar dosegla, tudi v najboljših časih ne. Sedaj se ceni na 800 milijonov. Ta mali promet pa ima za posledico, da ima gostilničarski obrt na leto 100 milijone zgube, ki jo mora v nji delujoči kapital doplačati. Napram letu 1931/32 se je promet zmanjšal za 10 do 20%, napram letu 1929. pa za okroglih 300 milijonov, padanje prometa še traja. V naslednjem govori poročilo o vzrokih težkega položaja in navaja, da je število obratov preveliko, omenja stroške za nove instalacije (tekoča voda, športne naprave, kopališča). Kot nadaljnje vzroke navaja, da imajo športniki mnogo skromnejše zahteve kot jih je imela publika pred vojno, nadalje konkurenco onega inozemstva, ki ima nižjo valuto, previsoko obrestno mero (5 'A do 6%), premalo trgovske izobrazbe itd. Z ozirom na to — pravi poročilo — ker se ne da povečati promet pa tudi ne cene zvišati in ker se prav tako obratni stroški le do neke meje morejo zmanjšati, naj se del investiranega kapitala odpiše.«
Sestanki špeceristov
Združenje trgovcev v Ljubljani, odnosno sekcija špeceristov je priredila v zadnjem času več sestankov svojih članov. Tako je bil dne 27. marca sestanek špeceristov in trgovcev z mešanim blagom na Viču v gostilni Pirnat. Sestanka so se udeležili trgovci z Viča, Rožne doline in tudi iz Ljubljane. Sestanek je vodil predsednik sekcije g. Verbič, ki je tudi poročal
0 vseh važnejših vprašanjih, ki se tičejo špeceristov. V debati se je razpravljalo predvsem o cenah ter je bil v tem pogledu dosežen popoln spo. .zum. Debata je tudi pokazala, da vlada med trgovci popolnoma enotno nazi-ranje. V debato so zlasti posegli g. Bartl, ga. Kušarjeva, g. Robežnik in drugi. V odbor sekcije sta bila izvoljena gg. Bartl in Robežnik.
Dne 31. marca je bil podoben sestanek v gostilni Pri slepem Janezu za Zgornjo šiško in Za-puže. Tudi ta sestanek je vodil g. Verbič, ki je bil tudi glavni
1 poročevalec. Sestanka se je udeležil tudi predsednik okoliškega združenja Jernej Logar, kateremu so njegovi bivši člani še vedno pri srcu. Sestanek je rodil pozitiven uspeh ter se je zaključil v popolnem soglasju. V odbor sekcije sta bila izvoljena dosedanji načelnik sekcije za ta okraj g. Vodnik ter g. Kačar.
Prvega aprila pa je bila v Trgovskem domu v Ljubljani širša seja sekcije špeceristov. Udeležba je bila odlična. Sejo je otvo-ril predsednik sekcije Verbič, ki je takoj poročal o novih banovinskih in mestnih trošarinah. Na podlagi konkretnih primerov se je ugotovilo, da bodo nove trošarine zlasti špeceriste nad vse težko zadele. Soglasno so bili storjeni potrebni sklepi, da se s slogo trgovcev obranijo interesi trgovstva.
Politične vesti
Uvedbe splošne vojaške dolžnosti
v Avstriji je zlasti vesela Madjar-
ska, ki upa, da bo sedaj mogla tudi ona kršiti po vzgledu Avstrije in Nemčije mirovno pogodbo. Gem-beš je v Rimu tudi že zahteval, da tudi Madjarski dovoli Italija uvedbo splošne vojaške dolžnosti, a je izjavil Mussolini, da bi bilo sedaj še prezgodaj. Položaj Avstrije je pač bistveno drugačen od položaja Madjarske. Oboroževanje Avstrije se more zaradi nemške nevarnosti še nekako opravičiti, dočim bi služilo oboroževanje Madjarske edinole revanšnim namenom. Zato so tudi vlade Male antante v živahnem kontaktu zaradi že izvršenega oboroževanja Avstrije in zlasti še zaradi oboroževanja, ki bi ga hotela izvesti Madjarska.
Države Male antante bodo vložile pri Zvezi narodov protest zaradi kršitve čl. 119 senžermenske pogodbe, ki jo je zagrešila Avstrija z uvedbo splošne vojaške dolžnosti.
Madjarski listi pišejo, da je češkoslovaška vlada začela nekatere obmejne kraje ob Madjarski iz-praznjevati, ker bo tu zgradila velike moderne utrdbe.
Švica namerava razpisati posojilo 100 milijonov švicarskih frankov za zgraditev velikega trdnjavskega pasu ob nemški meji.
Angleška vlada je glede nadaljnje kontinentalne politike popolnoma neenotna. Za skupna fran-cosko-angleška generalštabna pogajanja so ministri Eden, Chamberlain, Halifex, Macdonald in Duff-Cooper, proti pa Hailsham, Simon, Monsell in Brown. Ni izključeno, da bo moral Baldvvin zaradi teh nesoglasij demisionlrati. Ta nesoglasja pa tudi dovoljno pojasnjujejo kolebanje angleške vlade.
A tudi v nemški vladi ni pravega soglasja. Odlet v. Ribbentropa v London je moral biti ponovno odložen, ker ni prišlo na seji nemške vlade do soglasja. Vse kaže, da je zunanji minister v. Neurath. ki slovi kot najbolj bistra glava v nemški vladi, prodrl s svojim za zapadne sile sprejemljivejšim stališčem.
V Parizu so se sestali francoski veleposlaniki, da na skupni konferenci sestavijo francoski odgovor na nemške predloge. Odgovor Francije ne bo zaostajal za nemškim odgovorom glede velepoteznosti in dalekosežnosti.
Eden je zahteval od Ribbentropa pojasnila na ta vprašanja: Ali se nanaša nemška obljuba, da ne bodo okrepljene čete v Porenju, tudi na polvojaške formacije? Ali je pripravljena skleniti podobne pakte o medsebojni pomoči v okviru Zveze Narodov tudi s češkoslovaško, Avstrijo, Poljsko in Litvo? Kdaj bo Hitler načel vprašanje enakopravnosti glede kolonij? Ali se bo ta nemška zahteva nanašala na vse kolonije ali le na mandatna ozemlja?
V Rimu in po vsej Italiji prirejajo velike proslave zaradi italijanskih zmag v Etiopiji. Pri tem pa je prišlo tudi do burnih proti-angleških demonstracij.
Ker so se približale italijanske čete Tanskemu jezeru in izvirom Nila, so namreč postali v Londonu zelo nervozni, ker velja to ozemlje od nekdaj kot angleška interesna sfera. Zaradi zavzetja sultanata Auzze in približanja progi Džibuti—Adis Abeba, pa so vznemirjeni v Parizu, ker smatrajo Francozi to ozemlje kot svojo interesno sfero.
Francoski in angleški veleposlanik v Rimu sta zato obiskala drž. podtajnika Suvicha in ga opozorila na francoske in angleške interese, ki jih ograža italijansko prodiranje. Nekateri listi pišejo celo o angleško-francoski. demarši v Rimu. Po nekih vesteh je zaradi tega italijanskega prodiranja postavljeno etiopsko vprašanje zopet v ospredje in celo nemško vprašanje je za hip manj važno. Baje ni niti izključeno, da bo Anglija ultimativno zahtevala umik italijanskih čet z njene interesne sfere. Italijani pa zagotavljajo, da je vsa ta vznemirjenost Pariza in Londona brez podlage, ker ima njihovo prodiranje le strategičen namen, nikakor pa kakšnih drugih ciljev.
Mussolini je izjavil, da je pripravljen stopiti v stik z odborom trinajsterice glede likvidacije etiopskega vprašanja. Italijanski listi pa pišejo, da bodo sedaj po zmagi italijanski pogoji mnogo bolj trdi in da se Italija ne bo zadovoljila s tem, kar bi dobila po Laval-Hoareovem načrtu.
Italijani so ustavili prodiranje svojih čet proti Tanskemu jezeru. Tudi prodiranje vzdolž sudanske meje so Italijani ustavili.
Sankcijski odbor Zveze narodov se sestane še pred Veliko nočjo. Italija je pripravljena na pogajanja, ker se boji, da bi bile sicer sklenjene proti njej še petrolejske sankcije.
Reklama v olimpijskem letu
Kai se mi lahko od nie naučimo
(Nadaljevanje.)
Evgenija Hribar
Ni še pozabljena smrt uglednega industrialca Dragotina Hribarja, ko objokuje težko preizkušena rodbina še smrt njegove soproge, gospe Evgenije Hribar. V četrtek zvečer je komaj pol leta po smrti svojega moža za vedno zatisnila svoje oči.
Pokojnica je bila iz ugledne ljubljanske rodbine Šumijev, ki je bila daleč po Kranjskem znana po svoji tvornici kanditov v Gradišču. Pokojnica je bila izredno dobra gospodinja ter ima izreden talent za gospodarske stvari. Bila je zato svojemu soprogu tudi v gospodarskem življenju nad vse uspešna pomočnica. Zlasti tvornica pletenin na Zaloški cesti se je tako lepo razvijala v znatni meri po njeni zaslugi.
Blagopokojnica je pa bila tudi odlična mati. V srečnem zakonu je rodila 15 otrok, od katerih jih živi še 12, katere je krasno vzgojila in za katere je vedno skrbela z neusahljivo ljubeznijo dobre matere. Kakor je bila dobra mati svojim otrokom, tako pa je imela tudi vedno odprto srce za vse, ki so bili v stiski. Nešteto dobrot je izkazala ljudem in v njej so izgubili siromaki svojo dobro in zanesljivo podpornico. Gospa Evgenija Hribarjeva je bila žena koristnega dela in večne požrtvovalnosti za druge. In v tem lepem spominu jo bodo ohranili vsi, ki so jo poznali, zlasti pa oni, ki so bili deležni njenih dobrot.
Večna slava spominu plemenite gospe! Naše najiskrenejše sožalje pa žalujočim!
*
Pogreb blagopokojnice bo v nedeljo, dne 5. apx-ila ob IG. iz hiše žalosti, Zaloška cesta 14 na pokopališče k Sv. Križu.
Cenarstvo
Uradni tečaji za mesec april
Po odločbi lin. .ministra veljajo za mesec april ti uradni tečaji:
Din
1 napolcondor .	.	.	;	.	303'—
1 zlata turška lira	.	.	.	344'—
1 angleški funt .....	'250;—
1 ameriški, dolar ....	43 30
1 kanadski dolar ....	43'—
1 nemška zlata marka . .	15 50
1 zlat zlot..................... 8'20
1 avstrijski šiling ....	0'30
1 belg ........	7'35
1 peiigO........................ K'85
1 bruziljski milreis	.	.	.	2’25
1 egiptovski funt ....	2I5'50
1 uruguajski pezos	.	.	.	19'—
1 argentinski pezos	.	.	.	12-_
1 turška papirnata lira . .	3400
tOO albanskih frankov . . . 1403'— 100 francoskih frankov . .	288'—
100 švicarskih frankov	.	.	.	1427'50
100 italijanskih lir .	.	.	.	310'—
100 nizozemskih goldinarjev . 2952'— 100 romunskih lejev	.	.	.	28'—
100 bolgarskih levov	.	.	.	40'—
100 danskih kron................. 958'—
1(K) švedskih kron .... 1107'— 100 norveških kron .... 1078'— 100 pezel ........	G01V—
1 (H) drahem.................. 41’-—
100 češkoslovaških kron	.	.	180'—
100 finskih mark . .	.	.	.	95'—
UH) letonskih lat............... 1035'—
Tem tečajem je že prištet pribitek (>pi’im<), uporabljati pa se morajo tudi v nastopnih primerih:
1. ko se sprejema kovano /Jato — napolcondor- in z.late turške lire — t)'i državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov;
2. ko se pobirajo pristaniške takse, o čemer izda oddelek za davke potrebna navodila;
3. kot obračunavalni tečaji za angažiranje in potrošnje po proračunu za leto 1935./36. pri vseh državnih izplačilih v tujih valutah, in
4. ko se sprejemajo za kavki jo obveznice naših povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu, 7#/ono in 8%no Blaire & Comp in 7°/« Državne hipotekarne banke, emitirane v Nevv Yorku. za preračunavanje dolarjev v dinarje.
•
Ustanovitev podružnice Poštne hranilnice v Splitu zahtevajo trgovci iz Splita. Supetra in Hvara Odtok zlata iz Pariza se nada-
PUCU
novi lahki kromira-ni modeli in drugi cenejši Puchovi izdelki na ugodna mesečna odplačila
LJUBLJANA - TAVČARJEVA 7 IGN. VOK
Podružnice: Kranj, Novo mesto, Celie - Miklošičeva 2
ljuje. En dan je bilo poslanih v London 1520 kg zlata.
Za novega pomočnika guvernerja Angleške banke je bil imenovan sir Basil Ghadg Vatherns.
Romunska Narodna banka je odpravila svobodno trgovino z nemškimi markami. V bodoče bo
kupovala Narodna banka marke po tečaju ena marka = 57'30 lejev, prodajna Cena marke bo najbrže določena na 33 lejev.
Po poročilu guvernerja Italijanske banke na občnem zboru delničarjev je znašala zlata podlaga banke na koncu leta 1935 samo še
3,03 milijarde lir. (Od takrat pa se je zlata podlaga banke še znatno zmanjšala.) Zlata podlaga še je torej v pol leta znižala za več ko 2 milijardi lir. Obtok bankovcev pa je znašal 15.46 milijard lir. Dne 20. marca se je ta obtok znižal za 1,14 milijarde lir.
Banovinske davščine
V kritje banovinskih potrebščin se pobirajo naslednji banovinski davki, takse in doklade:
1. 50% občna banovinska doklada na vse državne neposredne davke;
2. 5% nadomestna doklada za odkupnino osebnega dela na cestah k vsem drž. neposrednim davkom;
3. 5% zdravstvena doklada;
4. trošarine na alkoholne pijače: od prodanih pijač v nadrobni prodaji na pivo 60 Din od hi, na esence, ekstrakte in etrska olja z alkoholom 400 Din od 100 kg, na rum, liker, konjak in špirit 5 Din od hi stopnje. Na vino 100 Din od 100 litrov, 300 Din od 100 1 šampanjca in 5 Din od hektolitrske stopnje žganja.
5. Trošarina na ogljikovo kislino znaša od kg za proizvodnjo brezalkoholnih pijač 5 Din, za ostale namene 2.50 Din. Za brezalkoholne pijače brez dodatka ogljikove kisline 10 par od vsakega decilitra vsebine. Brezalkoholne pijače brez dodatka kemikalij so trošarine proste. Trošarina pa se plača tudi od raznih tablet, in sicer 25 par od kosa. Umetne uvožene brezalkoholne pijače 10 par od vsakega dl.
6. i Banovinska trošarina na mineralne vode znaša pri steklenicah izpod 1 litra 20 par, do 2 1 30 par in pri večjih steklenicah 20 par od vsakega 1.
7. Trošarina na kvas 4 Din od kilograma.
8. Na bencin 100 Din od 100 kilogramov.
9. Trošarina od konsuma električnega toka se plača tudi, če se uporablja tok iz lastne naprave ali če se oddaja brez odškodnine. Le tok za cestno razsvetljavo, cerkve, državne in samoupravne zavode in urade je prost. Trošarina znaša 20 par od kilovatne ure pri ceni toka do Din 4.99 in 15 par pri ceni nad 4.99 Din. Pri ceni nad Din 7 se trošarina ne plačuje. Vse javne dajatve se za odmero trošarine odbijejo.
10. Banovinska trošarina na pnevmatiko znaša letno:	za osebne avtomobile in avtobuse za vsakih začetih 50 kg čiste teže Din 25, za tovorne avtomobile Din 15. Poleg tega za vsakih začetih 50 kg čiste teže do 1500 nosilnosti kg Din 10, za vsakih nadaljnjih začetih 50 kg Din 5. Priklopni vozovi od vsakih 50 kg 5 Din, za vsakih začetih 50 kg Din 10 in za vsakih nadaljnjih začetih 50 kg še Din 5. Za traktorje za vsakih začetih 50 kg 20 Din, za motocikle s priklopnimi sedeži Din 150, brez priklopnih sedežev pa 100 Din za vsakih 50 kg čiste teže.
Trošarina se plačuje v štirih enakih obrokih.
11. Taksa na plesne prireditve se plačuje v mestih z nad 4000 prebivalcev, v letoviščih in kopališčih ter v Ljubljani - višini Din 300. v trgih Din 200 drugod 100 Din. Za plesne vaje se ne plačuje taksa. Za podaljšanje policijske ure se plačuje v Ljubljani, ko. r'j-'*ib *d.»nvi-liščih in mestih z nad 4000 prebivalci 100 Din. v drueih krn,ifh 50 Din. Za podaljšanje preko 2 ure. pa dvojna taksa.
12. K drž. taksi nr tar. nest.-99 a (na vstopnice) se pobira 40 % banovinska doklada.	•
13. Banovinska taksa na lovišča, lovske karte in ribolove, znaša 10 % letne zakupnine in poleg tega 20 par od vsakega ha lovišča. Lastniki samosvojih lovov pa plačujejo 50 par od vsakega polnega ha.
Lastniki ribarskih okrajev 25 odstotkov letne zakupnine.
14. Od vsake lovske karte 100 dinarjev, od one za čuvaje pa 50 Din. Od mesečne lovske karte pa 100 Din.
15. Taksa na šoferske legitimacije za usposobljence avtomobilske vožnje 100 Din, za motocikle Din 50. Ob prvi izdaji pa znaša taksa Din 250, ozir. 125. Poklicnim šoferjem se zniža taksa na eno četrtino.
16. Od prenosa nepremičnin se pobira 2 % taksa. Od prenosa kmečkih nepremičnin med živimi se pobira le polovica te takse.
17. K drž. dopolnilni prenosni taksi se pobira 100% banovinska doklada.
18. Taksa na zavarovalne premije znaša 1 % od vseh vplačanih kosmatih zavarovalnin. Te davščine so oproščena vsa javna in javnopravna socialna zavarovanja. Davščina sc ne sme prevaliti na zavarovanca.
19. Davščina na dediščine se pobira v višini 20 % od državne osnovne takse. Pri dediščinah,
ki so po čl. 6. toč. 5. zakona o taksah oproščene drž. takse, se pobira samostojna taksa v višini 1 % od čistega pripadka nad Din 20.000 do 50.000 in 2 % nad to vsoto.
20. Taksa za posest in nošenje orožja se plačuje v višini 50 % drž. takse.
21. Banovinske administrativne takse in doklade k drž. taksam se pobirajo: 50% doklada po tar. post. 25., 33,. 41., 43., 47. in 48.
100% doklada k drž. taksi po tar. post. 29.
50% doklada po tar. post. 8., 90., 91. in 92. zakona o taksah.
22. Taksa za prenos lastništva na živinskih potnih listih 2 Din za drobnico, 4 Din za posamezno veliko žival.
23. Prispevek avtobusnih podjetij za čezmerno izkoriščanje cest se določi pavšalno po določbah gradbenega ministrstva.
24. Vsi nameščenci in delavci, ki so zavezani soc. zavarovanju plačujejo 5%% od kosmatega zaslužka, mezde ali pokojnine, za bednostni sklad, če od teh svojih prejemkov plačujejo uslužbenski davek najmanj po pol dinarja dnevno, 2 Din tedensko ali 11 Din mesečno. Slu-žbodavci nameščencev in delavcev plačujejo 1 % vseh kosmatih zaslužkov.
Važneiše	izp
taktnega
Finančni zakon za leto 1936/37 prinaša naslednje važnejše izpremembe taksnega zakona:
1. Za objave, ki se lepijo po zidih, vratih in oknih, sc zniža taksa iz tar. post. 8 od enega dinarja na 50 par, na stalne reklame pa se zniža taksa iz točke 2. te tar. post. od 60 do 500 dinarjev na 40 do 250 Din.
2. Taksa iz 5. opombe t:. . post. 10. na kupone odnosno dividende ostane v višini 1 %. Na tantieme pa, ki ne podleže usluž-benskemu davku po členu 96 zakona o neposrednih davkih, se plača na naslov takse 10°/«, od drugih tantiem pa l »/„. to določilo se mora uporabiti tudi na tantieme in dividende, ki bodo dovoljene za poslovno leto 1935 ali za katero drugo leto, ki bo zaključeno po 31. decembru 1935.
3. Clen 15. zakona o taksah se je izpremenil z veljavnostjo ža vso državo takole: prošnje, pritožbe, tožbe itd., če ne spadajo pod zakon o sodnih taksah, se ne morejo sprejeti, če niso pravilno kolkovane Takšne nek ■ -kovane ali nezadostno kolkovane vloge se vpišejo v poseben protokol in takoj pošljejo o' ’ .-stem, da zahtevajo naknadno kolkovanje. Oblast, pri kateri je vloga vložena, pozove nato vlagatelja. da v 30 dneh kolk-fe vlogo, sicer se bo smatralo, da vloga sploh ni b" vložene.
4. Obrestna mera iz de*. °. čl. 32 taksnega zakona se zniža od 8 na 6 ®/o.
Eksekucijski stroški za nlačilo rednih in kazenskih taks ‘z odstavka 3. istega člene znaša' : a) za vročen pismen opomin 1 Din, če ni dole večji ko 2V‘ dinarjev. 0,5°/« vsega dolga, le presega 200 Dir in ne dosega 10.000 Din, ter 1 “/«, če presega
10.000 Din. b) Za zarubitev: 5 Din, če dolg ne presega 500 dinarjev, 1 ®/o za dolgove do
10.000 Din in 2 «/0 za dolgove nad 10.000 Din.
5. Taksa na račune* note, poročila in podobno iz tar. post. 34. se plača samo, če se ti računi tudi dejansko izdajo. S tem je odpravljeno dosedanje obvezno izdajanje računov. Ta taksa znaša: za zneske nad 50 do 100 dinarjev 1 Din, za zneske >1 100 do 500 Din 2 Din, za one od 500 do 1000 Din 3 Din in za zneske nad 1000 Din 5 Din. Računi do 50 Din so takse prosti, tudi če se izdajo.
Taksa na kreditne knjižice iz točke 3. iste tar. post. se zviša od 5 na 10 Din.
2e plačana taksa na nabavljene taksne formularje se ne bo vrnila.
6. Kazen za opravljanje obrta brez dovoljenja ali koncesije po členu 52. taksnega zakona se zniža od trikratnega na enkraten znesek redne takse.
7. Prva opomba iz tar. post. 92. taksnega zakona, po kateri so morali trgovski, obrtniški in drugi obrati poleg takse za dovoljenje plačati še takso za pro-tokolacijo, pa čeprav niso bili na protokolacijo zavezani, se sedaj odpravi.
8. Oproščajo se vse kazni, ki so bile izrečene zadrugam, njihovim zvezam in njih funkcionarjem za taksne prestopke iz tar. post. 12. opombe ter postavk 62, 81 in 92 zakona o taksah. To se nanaša na dopolnilno prenosno takso, na točilno takso in na takso za trgovske, obrtniške in druge obrate.
Postopanje po teh prekrških se ustavlja, če je bila kazen že
SLOVENIA-TRANSPORT
Ljubljana
Telefoni: 27-18, 37-18,
37-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih nrah.
Strojni transporti
Specialno podjetje za ekspedicijo in prevoz vseh vrst strojev, kompletnih instalacij za tovarne — Oskrba dovoljenj za carinoprosti uvoz strojev vsake vrste — Vsa pojasnila brezplačno!
izrečena, se ne bo pobirala, že plačane kazni pa se ne bodo vrnile.
9. Prevoz tovornih avtomobilov na poti Kotor—Peči in v kraje, ki so dostopni samo po tej poti, ne podleži taksi iz točke 2. tar. post. 101 taksnega zakona.
I
III
VELETRGOVINA
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
mok(^te^le&eln^^ ke, kakor tudi razno-vrstno rudninsko vodo
Lastna p i a žar na za kavo in mlini za dišave z električnim obratom
T tlel o n it e v. 2 6 d 6 Ceniki na razpolago!
Izvoz krme zopet dovoljen
Eden najbolj žalostnih dokazov naše gospodarske neorganiziranosti je pač la, da smo celo sami in brez potrebe poostrili za sebe posledice sankcij. Tako ni nihče ot’ nas zahteval, da prepovemo izvo: sena in krme, a vseeno smo pre' povedali. Celi okraji, ki bi mogl zaslužiti z izvozom sena milijone, so bili zaradi tega brez denarja. Zbornica za TOl je zaradi tega večkrat posredovala v Beogradu, da se ta prepoved prekliče. Sedaj je vendar vlada tej zahtevi ustregla in izvoz sena,-otrobov, sušenih rezancev, detelje, lucerne in grnho-rice je zopet dovoljen. Bil pa je tudi že skrajni čas, saj smo tik pred novo košnjo,
Zunanja trgovina
Iz Šibenika je bilo izvoženo v
zadnjem času 2000 kubikov lesa v Italijo, 5000 kubikov pa v druge dežele. Se v marcu pa je zagotovljen izvoz 3000 kubičnih metrov
lesa.
Češkoslovaške zaloge pšenice so se povečale na 56.000 vagonov. — Pred enim letom so znašale te zaloge samo 25.000 vagonov.
»Snia Viscosa«, največja italijanska tvornica za umetno svilo, je dosegla lani 3414 milijona lir čistega dobička ter bo izplačala dividendo v višini 19 lir. Leta 1934. je znašal njen čisti dobiček le 21T5 milijona lir, dividenda pa 16 lir. čeprav se je svetovna proizvodnja umetne svile silno povečala (dol-gotkivna od 347 na 423, krntko-tkivna pa od 25 na 75'5 milijona kilogramov), je vendar položaj italijanske produkcije umetne svile ugoden. Letos bo »Snia Viscosa« povečala svojo proizvodnjo za štirikratno količino.
Belgija je v februarju uvozila blaga za 1701, izvozila pa za 1487 milijonov frankov. Njena bilanca je torej bila pasivna za 213 milijonov frankov.
Angleška tvornica z orožjem tVickers-Armstrong je dosegla v letu 1935. 1.130.756 funtov čistega dobička. V letu 1934. je znašal dobiček družbe samo 742.542 funtov.
Evropski izvoz lesa je zr>asal v 1. 1935 37.3 milijona kubičnih met- *
rov lesa. dočim je znašal v 1. 1934
40 milijonov kubičnih metrov.
Doma In p svetu
Posvetovanja voditeljev združene izvenparlamentarne opozicije vzbujajo še vedno naj večjo pozornost. Vse se osredotočuje okoli Vprašanja, če bo dr. Maček pripravljen skleniti z drugimi opozi-cipnalnimi strankami ne le volilni sporazum, temveč tudi skupni delovni program. Nadaljnji razplet naše notranje politične situacije je odvisen le od tega vprašanja.
Pri zadnjih demonstracijah v Zagrebu so napravili trgovcem in kavarnarjem demonstranti za več ko pol milijona Din škode. Nekateri oškodovanci zahtevajo, da jim povrne škodo država, banovina ali pa občina.
II. razred v bolnišnicah ostane in je odlok o ukinitvi II. razreda razveljavljen. Edino pametno! •
Rektor zagrebškega vseučilišča dr. Hondi je odstopil.
Zunanje ministrstvo razpisuje 8 mest za diplomatske konzularne pripravnike.
Ravnateljstvo državnega posestva Bel je je razpisalo natečaj za izpopolnitev več uradniških mest.
Po novem voznem redu Jadranske plovitbe, ki je stopil dne 1. t. m. v veljavo, je znatno povečan potniški promet. Brzi parniki bodo odhajali vsak dan ob 4. popoldne iz Sušaka.
Revizija na mestni upravi v Somboru je ugotovila, da je mestni svet potrošil skoraj 16 milijonov dinarjev iz raznih fondov. Mestni svet je sedaj izjavil, da se spiatra-jo ti milijoni kot posojilo občini.
Z uredbo pravosodnega ministra se ozemlje občine Strigova prideli iz sodnega okraja Čakovec v sodni okraj Ljutomer. Sprememba stopi dne 1. junija v veljavo.
Kraja Hrušica in Pangrč-grm iz občine Brusnica se priključita občini Šmihel - Stopiče. Iz občine Prečna pa se izločijo katastrske občine št. Peter, Češnjica, I-Iari-nja vas in ždinja vas ter se iz njih ustanovi nova občina št. Peter.
češkoslovaška vlada je izdala uredbo o trgovinah z enotnimi cenami. So to veleblagovnicam (ka-Kor »Ta-ta«) podobne trgovine, živil te veleblagovnice sploh ne smejo prodajati. Tudi celo vrsto drugih predmetov ne smejo prodajati. Vajencev ne smejo imeti. Prepovedano jim je tudi vsako izvrševanje gostinskega obrata.
500 milijonov Din izdajo vse države na svetu vsak dan za oboroževanje, to je za medsebojno pobijanje ljudi. Pa naj kdo reče, če ne nosi človek po pravici ime »homo sapiens«?
Vsi desničarski poslanci v španskem parlamentu so demonstrativno napravili exodus.
Komunisti so organizirali v Grčiji številne stavke. Vlada bo zato proti komunistom ostro nastopila.
v	barva, plesira in
7q	II	lirah	kemično snaži
Lb	V	Z4	Uidi!	oWeke. klobuke
itd. Škrob) in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3.
Telefon št. 22-72.
SKLADIŠČA
VNA HISA
POŠLO
VERLIČ )OSIP, LJUBLJANA §
lastnik tvrdke	|P
ANT. KRISPER COLONIALE, Tyršcva c. 31	§
USTflHOVUENA LETA 183)	|
Telefon št. 22-63 Brzojavi: K ris p e rc o I o n i a I e	H
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe -- Vele-	m
pražarna kave - Mlini za dišave	§jj
Zaloga špirita, raznega žganja in ko-njaka ter vseh vrst mineralne vode || Točna postrežba! Ceniki na razpolagoI
Boji v Etiopiji še niso ponehali.
Kljub silni tehnični premoči italijanske vojske še ni strt odpor etiopske vojske. Poroča se o odločilni bitki, ki je nastala pri jezeru Ašangiju.
Pri nemških volitvah so se štele
vse glasovnice, tudi one, ki so bile oddane neizpolnjene, t. j. da voli-lec ni napisal v označeni krog »da« ali »ne«, kot glasovnice oddane za Hitlerja. Po uradnih nemških podatkih je bilo takšnih glasovnic skupno 73.000. Tuji diplomati v Berlinu pa trde, da je bilo njih število neprimerno večje.
V angleškem parlamentu — kaj
ni vse mogoče v Angliji — je delavski poslanec Thorne vprašal Edena, če ne bi bila angleška vlada pripravljena svetovati Hitlerju, naj se poroči, ker bi zakon morda ugodno vplival na Hitlerjev značaj. Eden seveda ni odgovoril na to vprašanje. Tudi v angleškem parlamentu ni vse zlato, kar se sveti.
Bolgarska ima danes okoli 50.000 brezposelnih. Bolgarska vlada je izdelala načrt javnih del, s kate-
rimi bi bila polovica teh delavcev zaposlena. Vsak delavec bo dobival 25 levov dnevne mezde.
Češkoslovaška je prepovedala večini nemških listov dostop na češkoslovaško. Tudi glavno glasilo narodnih socialistov »Volkischer Beobachter« je prepovedano.
Francija bo vpoklicala pod orožje vse ruske emigrante, ker bo odslej veljala tudi za nje splošna vojaška obveznost.
Vrhovno upravno sodišče na Madjarskem je razveljavilo 19 mandatov madjarskih vladnih poslancev, ker so prišli do mandata samo na nekorekten način.
Jan Bat'a trdi, da so sovjeti petletko kopirali po njem. L. 1922. da so trije profesorji odnesli njegove načrte v Rusijo in potem da se je začela petletka. Bata navaja tudi nekatere podrobnosti, ki naj dokazujejo pravilnost njegove trditve.
Iz Združenih držav Severne Amerike bodo izgnani vsi tujci, ki
so bili kdajkoli zaradi zločina obsojeni. Skupno bo zaradi tega izgnanih 200.000 ljudi.
17 mesečnih plač so prejemali
nameščenci zavarovalnice »Phonix«
na Dunaju, ki je sedaj v plačilnih težkočah. Prejemali so 12 rednih mesečnih plač, 13. plačo in 4 nabavne prispevke.
Tržna poročila
Dunajski trg
Na dunajski trg je bilo postavljenih skupno 1644 glav klavne živine, od katere je bilo 120 glav jugoslovanske. Najboljši voli so se prodajali po 1-40 do 1-50, prima voli po 108 do 1-35, drugovrstni po 0-95 do 105 in tretjevrstni po 0-85 do 0-95 šilinga; krave so bile po 0-76 do 0-85, mršava živina pa po 0-58 do 0-78 šilinga. Najboljši voli so se prodajali za čvrste cene preteklega tedna, vse druge vrste živine pa so se podražile za 3 do 5 grošev. Biki so se podražili za 2 do 4, mršava živina pa za 2 do 3 groše pri kilogramu.
Uradništvo in delavstvo
prve kran]ske tvornice pletenin in tkanin DRAGOTIN HRIBAR v Ljubljani
naznanja žalostno vest, da je po daljšem trpljenju preminula solastnica tvrdke, preblaga gospa
EVGENIJA HRIBAR * ŠUMI
Nepozabno pokojnico bomo spremili na njeni zadnji poti v nedeljo, dne 5. aprila, ob 16. uri iz hiše žalosti, Zaloška cesta št. 14, na pokopališče k Sv. Križu.
Blagopokojno dobrotnico, ki je posvetila svoje življenje neumornemu delu in procvitu tovarne, ohranimo v hvaležnem in častnem spominu.
LJUBLJANA, 3. aprila 1936.
Mariborski trg
Na sejem dne 31. marca je bilo prignanih 9 konj, 8 bikov, 108 volov. 260 krav in 14 telet, skupaj 399 glav.
Cene so bile te: debeli voli 1 kg žive teže od Din 3 50 do 4-—, poldebeli voli od 3-— do 3-50, plemenski voli od 3-20 do 3-60, biki za klanje od 3-25 do 3-50, klavne krave debele od 3— do 3-75, plemenske krave od 2-50 do 3-—, krave za klobasarje od 1-80 do 2-—, molzne krave od 3-25 do 3-80, breje krave od 3-25 do 4—, mlada živina od 3-25 do 4—, teleta od 4-50 do 5-50.
Prodanih je bilo 213 glav živine.
Mesne cene: volovsko meso
I. vrste 1 kg 8—10 Din, II. vrste 6—8, meso bikov, krav, telic 4 do 6, telečje meso I. vrste 8—10,
II. vrste 5—-6, svinjsko meso sveže 8—12.
Radio Ljubljana
Nedelja, dne 5. aprila. 8.00: Telovadba — 8.30: Čas, poročila — 8.45: Akademski pevski kvintet, vmes plošče — 9.40: Postni govor (doktor Opeka) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz ljubljanske stolnice — 11.30: Velikonočne pravljice (Vinko Bitenc) — 12.00: Čas, obvestila — 12.15: Radijski orkester
— 13.15: Plošče — 16.00: Solate kapusnice (štrukelj) — 16.20: Prenos koncerta gorenjskih sokolskih pevskih zborov iz Kranja — 18.20: Dr. France Prešeren: Krst pri Savici (recitirajo član: Nar. gl'ed.) — 19.00: Čas, poročila — 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Večer angleške glasbe. Izvaja Orkestralno društvo Glasbene Matice in godalni orkester drž. konservatorija. Dirigent: prof. L. M. Škerjanc — 21.00: Napevi iz priljubljenih oper (plošče) — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Operetna glasba (Radijski orkester).
Ponedeljek, dne 6. aprila. 12.00: Plošče — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Jugoslovanska glasba (Radijski orkester) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji
— 18.00:	O	prebavnih organih
(dr. B. Magajna) — 18.20: Uvertura po baskiških narodnih motivih (plošče) — 18.40: Kulturna kronika: 100 letnica »Krsta pri Savici« (prof. France Vodnik) — 19.00: čas. vremenska napoved, poročila — 19.30 Nacionalna ura — 19.50:	Glasbeno	predavanje —
20.10: Liszt: Kristus — oratorij za zbor in orkester. Izvaja Glasbena Matica v Ljubljani (prenos iz unionske dvorane) — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila.
Torek, dne 7. aprila. 11.00: šolska ura: Velikonočne legende (Polonca Juvanova) — 12.00: Uverture (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji
— 18.00: Operna glasba (Radijski orkester) — 18.40: Filozofija zadružnega gospodarstva (dr. Veber)
— 19.00: Čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nacionalna ura
— 20.00: Verdi: Requiem — za soli, zbor in orkester. Prenos iz Maribora — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Erman* Ar h ar
ŠT. VID
Stalna razstava
Jedilnice, spalnice, kuhinje pod ugodnimi plačilnimi pogoji — Ogled tudi ob nedeljah_______________________________
i
9Q
m
B0*
Ugodnosti na jugoslovanskih, avstrijskih, italijanskih in švicarskih železnicah. Pojasnila ter sejm-ske izkaznice dajejo vsi potniški uradi ter švicarski konzulat, Zagreb, JDraškovičeva ulica 30.
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je zatisnila trudne oči po daljšem bolehanju v 60. letu starosti, pre-videna s tolažili sv. vere, dobra mamica, stara mama, sestra in tašča, gospa
Evgenija Hribar roj. Šumi
vdova po industrialcu.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 5. aprila 1936, ob 16. uri iz hiše žalosti, Zaloška cesta št. 14, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 3. aprila 1936.
Dragica por. Plemelj, inž. Boris, Zoran, Rado, dr. Mirko, Nada por. Štancer, Ženko, Niča por. dr. Cankar, Svetozar, Peter, Jožica in Ljubica, otroci. Emilija Sumi, sestra, Slavko Plemelj, dr. Izidor Cankar in Ivica Štancer, zeti. Jirina roj. Brožik, Vida roj. Jeraj in Branka roj. Sladonja, snahe. Lucija, Marko, Andrejček, Maja, Veronika in Dragotin, vnuki in ostalo sorodstvo.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.