ISSN 7704-01985

RADIOPTUJ
89,8»98,e«l04T3MHz
Natisnjenih: 12.000 izvodov
Ptuj, Četrtek, 8. avgusta 2002 / letnik LV / št. 32 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 200 SIT
TA TEDEN / TA TEDEN
Nihče jih noče
Človek kot del narave je s s'vojo dejavnostjo že zelo spremenil svoj življenjski prostor in določil smer nadaljnjega razvoja biosfere. S svojim početjem, s svojim vsakdanjim delom zavestno (ni pa re~eno, da smiselno) izkorišča bogastvo narave. Dnevno ustvarja ogromne količine odpadkov, organskih in neor-ganskih, naravi neprijaznih, škodljivih, celo strupenih. To je postal problem civiliziranega sveta. Z razvojem najrazličnejših tehnologij so nastali izdelki, ki jih ni mogoče v preprosti, neškodljivi obliki predelovati.
Pri nas rešujemo probleme s smetmi z deponijami, sortiranjem in ponovno predelavo, o sežigalnici se prepiramo, bojimo se stranskih učinkov. Dejstvo je, da odpadkov nihče noče v svoji bližini, morajo vstran od naše negovane trate, od lepo urejenih domov. Dom je beseda, iz katere je izpeljana ekologija (grško 'oikos' pomeni dom), in ker morajo vstran, je organiziran odvoz na deponijo najprimernejši, ekološki ukrep. Mnogi pa mislijo, da pač odpadki morajo vstran od doma in je torej prav, da gredo tudi v gozd, kjer jih nihče ne vidi in nikogar ne motijo. To je del problema z odpadki, torej neosveščenost ljudi glede ekologije. Tudi gozd ali zaraščena grapa je naš dom in neorganski odpadek je tujek v okolju, naravo kazi, je priča nekulturnega okolja, govori o ljudeh, ki imajo lep samo en dom - tistega, s katerim se bahajo pred drugimi, saj sicer ne uživajo v naravi in jim je tudi lastni dom zgolj kulisa.
Drugi del problema pa je v dobičkonosno usmerjeni človeški družbi. Jasno nam je, da je embalaža potrebna, z njo je opremljen domala vsak izdelek. Redka je takšna, ki je večkrat uporabna, ki se jo lahko vrača. Vlade po svetu sprejemajo najrazličnejše zakone, veliko je takih, ki naj bi skrbeli za zdravje ljudi. Tudi urejanje problematike odpadkov je povezano z zdravjem. Zakaj se nihče od pametnih ministrov ne spomni, da bi zakonsko opredelili, kakšna naj bo embalaža, ki vsakodnevno polni kante za smeti, pa je vseeno, ali so sortirane ali ne. Zakaj se ne predpiše embalaža, ki jo bomo vračali, četudi bo ustvarjala več proizvodnih stroškov (tudi nekaj ljudi bi lahko bilo več zaposlenih)?
Pa saj vemo zakaj. Nekoč sem zasledil podatek, da je na natečaju za najkrajšo napisano knjigo zmagala tista, ki je imela daljši naslov od vsebinskega dela. Naslov knjige je bil: Sveta vladar, vsebina pa: Denar.
Obvestilo
Zaradi praznika (15. avgust) izide prihodnja številka Tednika v sredo, 14. avgusta. Oglase, male oglase, obvestila in druge objave sprejemamo zato do ponedeljka do 10. ure.
Uredništvo
JUNIJSKI POLO BASIS.
Svež in ugoden!
že od 1.760.000 SIT.
Izberite brezplačno klimo ali prihranek v vrednosti j VJÎ\ 190.000 SIT.
Prišel, prevzel, zmagal. Polo.
Dominko d.o.o.. Zadružni tig 8,2251 Ptuj TEL.: 02/788-11-50
TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVEd.o.o.
PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,
SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO
Trije za enega, eden za tri.
Jeep Cherokee Jeep Grand Cherokee Jeep Wrangler
Jeep
SAI\/IO EDEN JE PRAVI.
DC DOMINKO CENTER, d.o.o., 02 / 788 11 10
Konec tedna smo doživeli nekoliko drugačen Ptuj, kot smo ga vajeni. Eni so bili navdušeni, drugi so se zgražali ... Foto: Črtomir Goznik
PTUJ / V EMONI MERKURJU IZ DNEVA V DAN HUJE
Jutri stavka do i^polni^e zah^v?
Sindikat trgovskega podjetja Emona - Merkur je 31. julija med dvanajsto in trinajsto uro organiziral opozorilno stavko zaradi nevzdržnih razmer, ki trajajo v podjetju že deset mesecev in jim ni videti konca: se vedno čakajo na izplačilo junijske plače in regresa za letni dopust, opozorili pa so tudi na to, da nekateri delavci se vedno niso prejeli odpravnin.
Na opozorilno stavko so povabili tudi vodilne, a ti vabila, kot kaže, niso vzeli resno, kot tudi ne zahtev v zvezi z reševanjem nekaterih trgovin, kot je na primer fran-{izna trgovina Volan, za katero se zanima Velo Ljubljana. Že večkrat so se na upravi podjetja v Murkovi zanimali, kako je s tem, vendar konkretnega odgovora niso dobili. Prav tako ne vedo, kaj se dogaja s prodajo Volana, ki naj bi ga kupil Bofex.
Enourno opozorilno stavko so organizirali predvsem zaradi tega, da bi pospešili reševanje nakopičene problematike, kajti negotovost dela-
vcev je iz dneva v dan hujša.
Podrobneje so o razmerah v podjetju Emona - Merkur govorili na seji izvršnega odbora sindikata, ki je obenem tudi stavkovni odbor, in oblikovali nekatere zahteve: osebni dohodki za junij morajo biti izplačani najkasneje do 7. avgusta, dosledno se mora spoštovati podjetniška kolektivna pogodba, prav tako zahtevajo izplačilo regresa za letni dopust za letošnje leto, od vodstva družbe pa tudi zahtevajo, da zagotovi pogoje za normalno poslovanje družbe in s tem normalne pogoje za delo zaposlenih. Če zahteve ne bodo izpolnjene do 7. avgusta,
bodo 9. avgusta pričeli stavko do izpolnitve zahtev. Stavko bo organiziral in vodil stavkovni odbor v sestavi Marjan Sitar, Slavko Cafuta, Samo Cobelj in Štefka Krajnc, za stavkovne straže pa so imenovali Danila Ciglarja, Zla-tka Čuša in Kristino Zajšek. Stavkovni odbor, ki ga vodi Marjan Sitar, je hkrati tudi pogajalska skupina.
Izvršni odbor sindikata je pozval vodstvo podjetja h konstruktivnim pogovorom in pogajanjem, saj ne želi po nepotrebnem še dodatno zaostrovati že tako slabih razmer.
MG
oderman d.o.o.
KRT^^&^o boljši
Supermesto, Ormoška c. 30
g^ 1	# J	•	MÊ ÎÈ Vi 1	A ^^ 1	gliinic nagrade RELAX d.o.o^
Glasnjte za svojo Mkelnarco!
dve osebi (več na strani 17)
GOSPODARSTVO
PTUJ: Smrad na avtobusni postaji le še do 20. avgusta?
STRAN 4
POLITIKA
ORMOŽ: Moč in nemoč opozicijskih poslancev
STRAN 5
PO NAŠIH OBČINAH
JURŠINCI: Zadnje praznovanje pred volitvami
STRAN 8
PO MESTNI OBČINI
PTUJ: Je lahko taksist res vsak, ki ima izpit in avto
STRAN 6
9770040197046
DOMA IN PO SVETU
PTUJ / MITJA MRGOLE, ČASTNI OBČAN V MESTNI OBČINI PTUJ
"Odloiil sem se za svoje mesto in njegove Ijudi^'
"Ce pomislim na vse delo, ki sem ga opravljal v preteklosti, mi letošnje imenovanje za častnega občana prav gotovo pomeni veliko. Nikoli ga nisem pričakoval, zato me je toliko bolj presenetilo," je vidno ganjen ob prejemu najvišjega priznanja mestne občine Ptuj povedal primarij Mitja Mrgole, dr. med., spec. Podelili so mu ga na osrednji slovesnosti ob 7. prazniku mestne občine Ptuj, ki je bila 3. avgusta na dvorišču minoritskega samostana.
Mitja Mrgole se je rodil na Ptuju, kjer je obiskoval osnovno šolo in tudi gimnazijo, a je zaradi tega, ker so družino najprej pregnali na Hrvaško, nato pa na Dolenjsko, ni končal. 1. decembra leta 1941 je kot gimnazijec novomeške gimnazije sodeloval v dijaških demonstracijah, zato so ga izključili iz vseh šol takratne Italije. Septembra leta 1943 se je kot šestnajstletni mladenič pridružil partizanom. Po vojni se je vrnil na Ptuj, opravil gimnazijske izpite in se odločil, tako kot pred njim že njegov oče, za študij medicine. Študij na medicinski fakulteti v Ljubljani je končal leta 1952. Prvega aprila leta 1953 je pričel delati kot zdravnik - stažist v ptujski bolnišnici. Specializacijo iz interne medicine je opravil leta 1959 z odliko. Leta 1961 je postal vršilec dolžnosti direktorja Zdravstvenega doma Ptuj, naslednje leto pa so ga imenovali za ravnatelja Splošne javne bolnice Ptuj. Leta 1983 se je upokojil kot direktor Zdravstvenega centra Ptuj - Ormož. Vseskozi je delal tudi z bolniki.
Z letošnjo jesenjo se Mitja Mrgole poslavlja od aktivnega politike, od dela na področju lokalne samouprave. Za njim sta dva mandata svetnika in en mandat podžupana mestne občine Ptuj. Delati je skušal po najboljših močeh, za dobro svojega mesta in ljudi. Pravi, da predvolilnega vrveža ne bo pogrešal, z veseljem bo spremljal vse dogajanje, tudi zato ker ga ne bo zraven.
"Ko so me povabili, da bi kandidiral za svetnika, sem najprej veliko razmišljal, prvič sem kandidaturo celo odklonil. Potem so me pregovorili, mislim pa, da je sedaj pravi čas, da se umaknem, čeprav je moje politično delo bilo v glavnem vezano na zdravstvo."
Vsi, ki so imeli kdaj priložnost delati z njim, ga ocenjujejo v prvi vrsti kot dobrega in prijaznega človeka, ki zmeraj želi le dobro in vedno, pa naj bo še tako vroče, deluje pomirjujoče. Dobro je imelo pri njem vedno prednost. Rad ima svoje mesto in ljudi, predvsem pa je zagovornik strokovnega dela.
TEDNIK: Primarij Mrgole, katero obdobje iz vašega aktivnega dela se vam zdi, da je bilo najpomembnejše, tudi v razvojnem pogledu?
M. Mrgole: "Prav gotovo tisto, ki je vezano na izgradnjo in razvoj ptujske bolnišnice. V tem času se je pričelo tudi moje politično delo. Nadaljevalo se je v republiški skupščini, kjer sem tudi izključno delal na področju zdravstva. V tem obdobju je bilo tudi največ doseženega. Leta 1968 smo posodobili in reorganizirali fizikalno terapevtsko dejavnost v bolnišnici. Leta 1969 smo skupaj s strokovnimi
vodji oddelkov izdelali večletni program razvoja in izgradnje bolnišnice. Zgrajen je bil kirurški oddelek s sodobnim operativnim blokom, oddelek za intenzivno nego in terapijo, oddelek za transfuzijo krvi, centralna bolnišnična lekarna, nov centralni laboratorij, očesna in ušesna specialistična ambulanta, centralna sterilizacija, nova sodobna kuhinja s centralno razdelitvijo hrane in nekaj drugih organizacijskih enot.
Bolnišnica se je v tem obdobju tudi kadrovska okrepila. Pet zdravnikov je pridobilo strokovni naziv primarij, en zdravnik in biokemik sta postala
nje pri zboru. Ker sem dobro poznal zdravstveno in socialno stanje kmečkega prebivalstva, sem se kot član komisije za izdelavo zakona o zdravstvu in zdravstvenem zavarovanju in kot predsednik matičnega odbora še posebej zavzemal in tudi pripomogel, da so združili delavsko in kmečko zavarovanje. To je pomembno izboljšalo zdravstveno varstvo kmetov v Sloveniji, prav tako tudi njihovo socialno varnost."
TEDNIK: Kako uspešno je mogoče delovati v lokalnem okolju? Ste zadovoljni z dosežki v mestni občini Ptuj v zadnjih štirih letih, ko ste njen podžupan?
M. Mrgole: "Mislim, da je v lokalnem okolju lažje delovati kot širše. Lahko se veliko naredi, če je tudi podpora velika, če najdeš veliko sogovornikov, ki te podpirajo. Iz debate širše množice ljudi se vedno lahko izlušči nekaj boljšega, v tem pri-
Primarij Mitja Mrgole: »Ne vem, ali bi danes lahko naredili vse tisto, kar smo naredili v obdobju intenzivne izgradnje ptujske bolnišnice. Takrat sem se pogovarjal z enim županom, danes bi se moral s petnajstimi ...«
doktorja znanosti. Veliko smo naredili tudi na podro~ju posodobitve sodobne medicinske opreme. Rentgenološki oddelek je prvi v Sloveniji dobil najso-dobnej{o rentgensko aparaturo. Med prvimi smo uvedli ultraz-vo~no diagnostiko. Vse te novosti in hiter razvoj bolnišnice so veliko prispevali k temu, da je ptujska bolnišnica ostala, saj je bila tiha želja nekaterih, da bi jo ukinili. Te namere sem zaznal kmalu po nastopu direkto-rovanja v bolnišnici. Namesto da bi jo ukinili, je ptujska bolnišnica prejela državno odlikovanje za kvaliteten razvoj in dobro delo v korist pacientov in okolja."
TEDNIK: Zadovoljili ste se z delovanjem v lokalnem okolju, vas nikoli ni mikalo, da bi šli višje?
M. Mrgole: "Moram priznati, da sem se tega otepal na vse kriplje, čeprav je bilo eno obdobje, ko so me vabili na ministrstvo, še prej pa na kliniko v Ljubljano. Vzdržal sem, odločil sem se za svoje mesto in njegove ljudi. V letih od 1965 do 1973 sem bil poslanec socialno-zdravstvenega zbora republiške skupščine. V drugem mandatu sem bil predsednik odbora za zdravstvo in socialno zavarova-
meru ne narediš koraka nazaj.
Z dosežki v mestni občini Ptuj v zadnjih štirih letih sem v glavnem zadovoljen, ne pa v celoti. Če pogledam na 'moje' področje, torej v zdravstvo, sem zadovoljen, ker so se stvari umirile in je prišlo do sodelovanja med javno zdravstveno službo in koncesionarji, ki so tudi javna zdravstvena služba. V začetku so bili mnogi prepričani, da koncesionarji niso javna zdravstvena služba. Edino se mi ne zdi prav, da ta služba ni skon-centrirana na enem mestu. Zagotovo pa bi v mestni občini Ptuj lahko kakšno stvar naredili še boljše; osebno pogrešam večjo sistematičnost pri delu oziroma porazdelitev dela. Ker tega ni, tudi ni pravega timskega dela. Na drugi strani pa se dnevno srečujemo z veliko majhnimi problemi, katerih razreševanje onemogoča, da bi sedli skupaj in odkrito pogovorili o zadevah ter nakazali premišljene rešitve."
TEDNIK: Ali ste skozi delovanje svetniške skupine DeSus, kateri pripadate, v mestnem svetu poskušali uveljavljati tudi program dela vaše stranke?
M. Mrgole: "Izpostavljali smo predvsem tiste stvari, ki so pomembne za Ptuj. Podpirali smo
vse tiste predloge, ki so pomenili izboljšanje kvalitete življanja na Ptuju. V tem pogledu smo se tudi povezovali z drugimi svetniškimi skupinami in svetniki posamezniki."
TEDNIK: Kaj pa projekt varovanih stanovanj, ki je bil delno tudi program DeSus?
M. Mrgole: "To je siva lisa v našem delovanju. Nazadnje smo prišli tako daleč, da smo lahko ponudili nekaj lokacij, ki bi bile primerne za izgradnjo varovanih stanovanj. Ponujene rešitve odgovorni v Domu upokojencev Ptuj niso sprejeli, zato tudi nismo pričeli gradnje. Projekt še ostaja, vse je odvisno od tega, kaj bodo rekli financerji, ti pa so iz Ljubljane."
ZACELI IZ NIC -IN USPELI
TEDNIK: Kaj potrebuje ptujsko zdravstvo, da bi bilo še boljše?
M. Mrgole: "Potrebuje le dobro sodelovanje, brez sodelovanja ni razvoja, podobno kot to velja tudi za druga področja. Če se ozrem nazaj, na obdobje pospešene izgradnje ptujske bolnišnice, moram reči, da nismo imeli podpore države, imeli pa smo podporo občine, gospodarstva in drugih na lokalni ravni, zato smo tudi uspeli. Preko medijev, ki so budno spremljali naš razvoj, pa smo uspeli pridobiti tudi podporo občanov. Projekt izgradnje ptujske bolnišnice smo dejansko pričeli iz nič in uspeli."
TEDNIK: Manj je znano, da ste bili zraven tudi, ko se je pričela gradnja ptujskih toplic. Kako ocenjujete njihov dosedanji razvoj in spremembe, ki smo jim v tem trenutku priča - prodaja Moravskim toplicam?
M. Mrgole: "Moram reči, da sem danes malo žalosten. V časih, ko smo začeli njihov razvoj, je bil to velik podvig. Če bi s projektom uspeli, kot smo ga začrtali, bi Ptuj danes v turističnem pogledu, ne samo zaradi zdravstvenega turizma, mnogo več pomenil."
TEDNIK: Kaj pa delate, ko niste na očeh javnosti? S čim se ukvarjate?
M. Mrgole: "Imam kar nekaj hobijev, enkrat prevladuje eden, drugič drugi, rekel bi lahko, da jih menjujem glede na letne čase. Začel sem s fotografijo, celo na razstavi sem sodeloval. Zatem me je prevzel vrt, predvsem zaradi tega, da sem se sprostil. Čolnarjenje me še danes drži, prav tako smučanje. Želel bi si, da bi na ptujskem jezeru udejanili vse tisto, o čemer smo govorili že pred 25 leti, da bi se jezero lahko uporabljali v turistične namene."
TEDNIK: Želite ob koncu pogovora izreči še kakšno misel, ki sva jo obšla?
M. Mrgole: "Zahvaljujem se vsem tistim, ki so me spremljali skozi moje delo, tistim pa, ki prihajajo, da bi bolje delali kot mi in bolj zagnano ter uspeli doseči večje sodelovanje med politiko in gospodarstvom, ko gre za vitalne projekte tega okolja."
MG
PO SLOVENIJI
DRŽAVLJANI NEKDANJE SFRJ LAHKO ZAMENJAJO VOZNIŠKO DOVOLJENJE ZA SLOVENSKEGA DO 27. JULIJA 2003
Državljani drugih republik naslednic nekdanje SFRJ, ki so pridobili dovoljenje za stalno prebivanje na podlagi t.i. zakona o "zate~enih" tujcih v Sloveniji, lahko zamenjajo veljavno ali neveljavno vozni{ko dovoljenje za slovenskega {e do 27. julija 2003, so sporo~ili z Ministrstva za notranje zadeve. V izjavi za javnost so o~itke Helsin{kega monitorja Slovenije v zvezi z vozni{kimi dovoljenji ozna~ili za neutemeljene in nekorektne, saj je ministrstvo po predhodni zakonski neurejenosti tega podro~ja s spremembami zakona o varnosti cestnega prometa prizadetim tujim državljanom v Sloveniji omogo~ilo normalno vožnjo po na{i državi.
MNZ OBJAVILO VABILO K NAKUPU HELIKOPTERJA
Ministrstvo za notranje zadeve je 2. avgusta v Uradnem listu objavilo javno vabilo k nakupu helikopterja tipa A 109A S5 HPC, katerega izklicna cena je 180.000 ameri{kih dolarjev. Kot je za Slovensko tiskovno agencijo povedal poveljnik Letalske policijske enote Vojko Robnik, je bil helikopter iz uporabe izlo~en pred petimi leti, ko bi ga bilo potrebno obnoviti, za kar pa se odgovorni takrat niso odlo~ili. Kupec bo zato po njegovih besedah v obnovo helikopterja, da bo ta lahko ponovno letel, moral vložiti {e enkrat toliko, kolikor zna{a kupnina. Helikopter se sicer prodaja po na~elu "videno — kupljeno", v skladu z javnim vabilom pa bo izbran tisti ponudnik, ki bo ponudil najvi{jo ceno. Ponudbe za nakup helikopterja morajo biti ministrstvu predložene najkasneje do 27. avgusta, ko bodo izvedli javno odpiranje ponudb, vsi ponudniki pa bodo o izidu pisno ob-ve{~eni v roku desetih dni od roka za predložitev ponudb.
DRAŽJI POTNI LISTI
V	torek, 6. avgusta — s prenehanjem veljavnosti starih potnih listov — je stopil v veljavo nov pravilnik o določitvi cene potnih listin, ki je prinesel nove, višje cene tega osebnega dokumenta. Po novem po potrebno za potni list z 32 stranmi odšteti 6.000 tolarjev (prej 5.300 tolarjev), za debelejšega z 48 stranmi pa 6.500 tolarjev. Po pojasnilih notranjega ministrstva gre za uskladitev cene potne listine z rastjo cen življenjskih stroškov.
NEUTEMELJENI JAVNI NAPADI V MEDIJIH NA POSLANCA NSI JANEZA DROBNICA
Predstavniki Konfederacije invalidskih organizacij Slovenije so na novinarski konferenci kot neutemeljene označili nedavne javne napade v medijih na poslanca NSi Janeza Drobniča, ki je marca v parlamentarno proceduro vložil predlog zakona o humanitarnih in dobrodelnih organizacijah. Po njihovem mnenje je sprejetje Drob-ničevega predloga zakona nujno, saj le tako omenjene organizacije ne bodo v neenakopravnem položaju v primerjavi z invalidskimi glede črpanja sredstev iz Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Sloveniji. Kot je opozoril predsednik Konfederacije invalidskih organizacij Slovenije Rafael Zupančič, so omenjeni napadi na Drobniča le prizadevanja Sveta invalidskih organizacij Slovenije, da ohranijo monopol in nadzor nad Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij.
PROJEKT ZDRUŽEVANJA MLADIH V MLADINSKIH SVETIH
Predsednik Mladinskega sveta Slovenije Matjaž Štolfa in direktor Urada Republike Slovenije za mladino Dominik S. Černjak sta na novinarski konferenci govorila o programu sodelovanja ter predstavila projekt združevanja mladih v mladinskih svetih. Mladinski svet in Urad za mladino kot vladno telo, odgovorno za mladinska vprašanja, sta minuli teden sklenila pogodbo o sofinanciranju dejavnosti sveta, ki bo s tem dobil nov zagon in tako lahko uresničil začrtan program. Mladinski svet Slovenije želi biti posvetovalno telo za vsa vprašanja, ki zadevajo mlade in njihove organizacije, ter izvajati vpliv na mladinsko politiko. Kljub temu da je bil ustanovljen pred dvanajstimi leti kot krovna organizacija mladinskih organizacij v Sloveniji, doslej ni imel pravne podlage za delovanje.
PROJEKT VARUHA DIJAKOVIH PRAVIC
Dijaška organizacija Slovenije je v maju 2001 začela izvajati projekt varuha dijakovih pravic, namenjen srednješolcem, ki menijo, da so jim bile kršene pravice, ne vedo pa, na koga se v zvezi s tem obrniti in kako ravnati. Varuh je bil aktiven tudi v minulem šolskem letu, ko je, kot je za Slovensko tiskovno agencijo povedal pomočnik varuha dijakovih pravic Blaž Vukelič, prejel skupno okrog 140 klicev s splošnimi vprašanji, 20 klicev, ki so zahtevali ukrepanje v smislu seznanitve inšpektorata, šole ali učitelja, in okrog 45 vprašanj preko elektronske pošte. Največ vprašanj se je po Vukeličevih besedah nanašalo na kontrolne naloge, ocenjevanje in zaključevanje ocen, precej pa je bilo tudi pritožb nad profesorji, zlasti v zvezi z njihovim neupoštevanjem šolske zakonodaje in pedagoških načel.
PIRAN: NOV FESTIVAL, POSVEČEN TARTINIJU
V	enem najlepših obalnih mest, Piranu, se bo avgusta začel nov festival, posvečen violinskemu virtuozu in skladatelju Giuseppeju Tartiniju. Festival, ki želi postati tradicionalen, bo v rojstnem mestu velikega glasbenika potekal med 11. in 24. avgustom pod okriljem Centra za glasbeno vzgojo Koper. Pobudnika in umetniška voditelja prireditve Jasna Nadles in Milan Vrsajkov sta v krstno izdajo uvrstila štiri koncerte glasbenikov mlajše generacije, ki so se s svojimi muzi-kalnimi sposobnostmi že proslavili v svetu. Program bo osredotočen na dela iz Tartinijevega opusa, spored pa bodo obogatile tudi skladbe drugih mojstrov klasične glasbe ter sodobnih slovenskih ustvarjalcev.
Pripravila: bronja Habjanič
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.830 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d.d. Tisk: Delo d.d.. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Riban~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si
AKTUALNO
PTUJ / IZTEKLI SO SE SEDMI PRAZNIČNI DNEVI MESTNE OBČINE
"Za uspehe se moramo zahvaliti ljudem!"
Tretji avgust leta 2002 si bodo zapomnili številni Ptujčani in obiskovalci od blizu in daleč. To je bil eden najbogatejših prireditvenih dnevov letošnjega poletja na Ptuju, ko je vrelo ljudi od jutra do večera. Vrhunec je bila ptujska poletna noč na ptujskih ulicah in trgih, ki je privabila okrog 25 tisoč obiskovalcev. Glavni mestni trgi in bližnje ulice so bili dobesedno zabasani. Dobro je bila obiskana tudi osrednja slovesnost ob prazniku mestne občine Ptuj na dvorišču minoritskega samostana. Udeležili so se je tudi predstavniki štirih pobratenih in prijateljskih mest: iz Slovaške, Nemčije, Francije in Srbije.
Slavnostni govornik, ptujski župan Miroslav Luci, se je
v tokratnem nagovoru v glavnem obračal na pogumne in inovativne ter domiselne ljudi tega okolja. Poudaril je, da Ptuj ni samo mesto z zgodbami iz daljnje preteklosti, temveč mesto, ki zna probleme obrniti v dobre priložnosti. Težave so tiste, ki znajo utrjevati in združevati. "Za vse, kar je dobrega storjenega v našem mestu in na podeželju, se moramo zahvaliti ljudem. Človek je najpomembnejši kapital v mestu in na podeželju. Moram reči, da občina praznuje večkrat v letu, saj kot praznik pojmujem tudi vsak uspeh vseh podjetij in ustanov z območja mestne občine Ptuj in vsak uspeh njenih prebivalcev - uspeh vsa-
Ptujski župan Miroslav Luci se je v letošnjem govoru ob sedmem prazniku mestne ob~ine Ptuj v glavnem naslonil na ~loveka
V dneh praznovanja praznika mestne ob~ine Ptuj so se zvrstile {tevilne kulturne in zabavne prireditve, tudi igra z ognjem
kega posameznika in uspeh sleherne družine. Celovito podobo mestne občine Ptuj in njeno realno sliko kaže le seštevek življenja in dela vseh, ki živimo in delamo v tem prostoru in času," je še povedal ptujski župan Miroslav Luci.
Probleme kot priložnosti tega okolja so znali zaznati tudi letošnji prejemniki pri-
Zeliš~a na srednjeveški tržnici
znanj mestne občine Ptuj. Najvišje priznanje mestne občine Ptuj - priznanje častni občan -je prejel primarij Mitja Mrgole, dr. med., spec., zlato plaketo doc. dr. Albert Peter Fras, dr. med., spec., direktor Onkološkega inštituta Ljubljana, plaketi za izjemne gospodarske dosežke podjetji LP Mycron in Mizarstvo Mirana @lah-ti~a, pečat mesta Ptuja z likom svetega Jurija je župan mestne občine Ptuj izročil Majdi Goz-nik, Slavku Brglezu in Feliksu Bagarju, četrtemu prejemniku, Reneju Glavniku, pa ga bodo izročili ob drugi priložnosti.
V kulturnem programu letošnje osrednje slovesnosti ob sedmem prazniku mestne občine Ptuj, ki je navdušil udeležence letošnje slovesnosti, so sodelovali Godba na pihala Ptuj, Dorina Gujt in Dejan Berden, Dragica Hladnik in Marko Zeletel, Danilo [kvar~ in Katarina Čibej. Domiselno sceno je izdelal akademski slikar Tomaž Plavec, podobe Ptuja Ciril Ambrož, za luč je skrbel Tomaž Bezjak, proslavo je zasnovala Marija Mir Milo-ši~, povezovalec pa je bil Tadej Toš.
MG
PTUJ / RAZSTAVA V MESTNI NISI
Spomin na borce in brigadirje
V Mestni hiši na Ptuju so 2. avgusta odprli dokumentacijsko razstavo o Slovenskogoriški - Lackovi četi, o delovanju ptujskega kluba brigadirjev 1977-2002 in o mladinski delovni akciji Haloze Slovenske gorice 1975-1989. Razstava, ki bo na ogled do 30. avgusta, je ena od prireditev ob letošnjem prazniku mestne občine Ptuj, ki so jo ob tej priložnosti pripravili v Klubu brigadirjev mladinskih delovnih akcij občin na Ptujskem, da bi počastili 60. obletnico boja Slovenskogoriške - Lackove čete in ob 25-letnici delovanja ptujskega kluba brigadirjev MDA 1977 - 2002.
Razstava je poskus obujanja spominov na neko obdobje, ki je pustilo neizbrisen pečat v srcih udeležencev mladinskega prostovoljnega dela, je med drugim povedal vodja projekta razstave in član upravnega odbora kluba brigadirjev Stanko Lepej, ko je predstavljal vsebino dokumentacijske razstave. S priznanji in
zahvalami so se zahvalili vsem, ki so jim pomagali pri postavitvi razstave: prof. Ireni Mavric, dr. Božidarju Koželju, Mitji Mor-goletu, Franju Gnilšku, Jožetu Vraticu, Tincku Ivanuši in Miroslavu Luciju, ki je razstavo tudi odprl.
MG
Prazni~ni pozdrav godbe na pihala iz Burghausna, ki so se ji pridružili tudi številni posamezniki - skupaj jih je bilo okrog sto, med njimi 10 kolesarjev, ki so razdaljo med Burghausnom in Ptujem v celoti prekolesarili. Na Mestni hiši so na prazni~ni dan plapolale zastave petih držav. Foto: Črtomir Goznik
Letošnji prejemniki priznanj mestne ob~ine Ptuj; manjka le Rene Glavnik, ki mu bodo priznanje Pe~at mesta Ptuja z likom sv. Jurija izro~ili ob drugi priložnosti
Spomini na brigadirske dni so še kako živi. »Se še spominjaš?« Foto: Črtomir Goznik
GOSPODARSTVO - OBRT - PODJETNIŠTVO
PTUJ / BOLJŠI CAS! ZA AVTOBUSNO POSTAJO
Smrdelo le še do 20. avgusta
Na Osojnikovi cesti na Ptuju je kar nekaj črnih točk, ki niso v ponos turističnemu Ptuju in tudi sicer ne njegovim občanom. V prvi vrsti gre za železniško postajo, kjer so sanitarije sicer uredili pred dvema letoma, vendar je poslopje dotrajano, prav tako pa je postaja ostala brez gostinskega dela, in avtobusno postajo, ki si tega imena več skoraj ne zasluži, tako je v 35 letih obstoja propadla.
Najbolj pa v zadnjem času burijo duhove neurejene sanitarije. Gostje, ki so jih v zadnjem ~asu uporabljali, ne izbirajo besed za to ptujsko
investicije bodo sedaj, ko je izdelan projekt etažne lastnine, lažje izvedli; garaže v spodnjem delu avtobusne postaje so namreč last občine. Že 10.
najnovejših podatkih 127 zaposlenih, še leta 1996 jih je bilo več kot 200. Janez Cafuta poudarja, da so zelo zadovoljni, da jim ni bilo potrebno presežnih delavcev odpustiti, da so vse uredili na miren način, z dokupom let in podobno. V zadnjem obdobju so tudi izboljšali poslovanje svoje taksi službe, število vozil so zmanjšali za eno. V dogovoru z mestno občino so uredili tudi parkiranje turističnih in dru-
V letih 2003 in 2004 bodo dogradili in obnovili perone za avtobuse, tako da se ptujski avtobusni postaji obetajo bolj{i ~asi. Foto: Črtomir Goznik
sramoto, kajti vonjave so neznosne.
Vodja ptujskega potniškega prometa Certusa Maribor Janez Cafuta pa je te dni že boljše volje, saj lahko javnosti pove, da so 12. julija pridobili potrebna dovoljenja za začetek gradnje novih sanitarij na ptujski avtobusni postaji. Graditi jih bodo pričeli 20. avgusta, izvajalca del so že izbrali.
Investicijo bodo izvedli samostojno, podjetja Žerak v naložbo niso pritegnili, ker bo samo zgradilo poslovni objekt, v katerem bodo tudi sanitarije za gostinski del, ki ga imajo v sklopu avtobusne postaje. V dosedanjih sanitarijih bodo po navedbah Janeza Cafute uredili poslovne prostore, saj tudi njihova dejavnost potrebuje urejene pogoje za delo, na zdajšnjo lokacijo pa so vezani še drugi njihovi načrti, ki bodo postali otipljivejši po izvedenih mednarodnih povezavah, ki jih vse bolj potrebuje tudi prometna dejavnost. Vse bolj realna postaja njihova strateška usmeritev, da bi se celotni Certus v bodoče koncentriral na Ptuju. Možnosti za to obstajajo; sedež naj bi bil na zdajšnji lokaciji ob Osojni-kovi, ki omogoča tudi dograditve prostorov.
Že v prvem trimesečju leta 2003 bodo izvedli tudi večjo modernizacijo voznega parka: za ptujski in mariborski del načrtujejo nakup okrog 30 sodobnih avtobusov. Potem ko bodo zgradili nove sodobne sanitarije in posodobili poslovne prostore na avtobusni postaji, načrtujejo v letih 2003 in 2004 še dograditev in modernizacijo peronov, ki bo večja investicija. Načrtovane
septembra pa bodo v Miklošičevi ulici ponovno odprli turistično agencijo, v kateri bo po novem delovala tudi menjalnica.
V ptujskem Certusu je po
gih avtobusov na avtobusni postaji, ki stane le 1700 tolarjev po parkiranem vozilu (drugje za to plačujejo 3500 tolarjev).
MG
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 23.07.2002, opr.št. St 6/97, v stečajnem postopku nad dolžnikom
STANOVANJSKI SERVIS, d.o.o. - v stečaju, Jadranska ulica 12, Ptuj
objavlja
PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje je:
- dvosobno stanovanje v izmeri 91,80 m2, v drugem nadstropju stanovanjske hi{e v Ulici heroja Lacka 2 na Ptuju (s pripadajočo komunalno opremljenostjo in pripadajočim zemljiščem), po najnižji prodajni ceni 4.634.000,00 SIT.
Interesenti morajo pisne ponudbe poslati v zapečateni ovojnici v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju, Krempljeva 7, 2250 Ptuj, opremljeno z oznako "ne odpiraj - javni razpis za Stanovanjski servis, d.o.o. - v stečaju, Jadranska ulica 12, Ptuj".
Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse fizične in pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji. Pravne osebe morajo predložiti izpisek iz sodnega registra v Republiki Sloveniji, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo.
Vsak ponudnik mora pred iztekom roka za oddajo ponudb plačati varščino v višini 10% najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, odprtem pri Novi KBM d.d. Ptuj, št. 04202-0000786898, ki bo izbranemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v 5 dneh po končanem zbiranju ponudb.
Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 5 dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora kupoprodajno pogodbo skleniti v 8 dneh po prejemu obvestila o izbiri, kupnino pa plačati v 3 mesecih po prejemu obvestila o izbiri in jo v roku 1 meseca zavarovati z brezpogojno bančno garancijo, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine.
Stanovanje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec.
Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 / 508 440, na kateri se je mogoče dogovoriti tudi za ogled nepremičnine.
Še letos nove sanitarije na ptujski avtobusni postaji. Zdaj{nje so v takem stanju, da ne morejo biti v ponos turisti~nemu Ptuju
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 25.07.2002, opr. {t. St 5/2002, v ste~ajnem postopku nad dolžnikom
VALIDO, invalidsko podjetje d.o.o. — v stečaju, Dornavska cesta 6, Ptuj
objavlja
PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje je:
Zap.št. Predmet	Št. kosov Cena za kos/SIT
1.	Omara	6	1.300,00
2.	Omarica	1	2.400,00
3.	Stol pisarniški	1	3.800,00
4.	Miza	1	9.700,00
5.	Stol — obratni	35	900,00
6.	Del. miza ob stroju	8	3.000,00
7.	Klop za srajce (transport)	4	4.200,00
8.	Hladilnik	1	4.400,00
9.	Fiksirni stroj Meyer	1 1.352.000,00
10.	Tel. postaja ISDN Alcatel	1	205.000,00
11.	Digital. del. postaja Alkatel	1	31.000,00
12.	Telefon GSM Nokia 5110	1	8.000,00
13.	Fotokop. stroj Canon NP-1550 1	45.300,00
14.	Topl. kotel Veissmann 575 kW 1	439.000,00
Interesenti morajo pisno ponudbo poslati v zapečateni ovojnici v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju, Krempljeva 7, 2250 Ptuj, z oznako "Ne odpiraj — javni razpis za VALIDO, d.o.o. — v stečaju".
Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe s sedežem v Republiki Sloveniji. Pravne osebe morajo predložiti izpisek iz sodnega registra v Republiki Sloveniji, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo.
Vsak ponudnik mora pred iztekom roka za oddajo ponudb predložiti dokazilo o plačani varščini v višini 10% od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, odprtem pri Novi KBM d.d. Ptuj, št. 04202-0000786122, ki bo izbranemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v treh delovnih dneh po končanem zbiranju ponudb.
Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 3 dneh po končanem zbiranju ponudb.
Izbrani ponudnik mora pogodbo o nakupu skleniti v osmih dneh po prejemu obvestila o izbiri, kupnino pa plačati v 15 dneh po prejemu obvestila o izbiri, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine.
Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davke in druge stroške prenosa lastništva plača kupec.
Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 / 508 440, na kateri se je mogoče dogovoriti tudi za ogled premoženja.
PREGLED BORZNIH DOGODKOV
Neokretna država
Vzdušje na slovenskem kapitalskem trgu se je ponovno obrnilo v pozitivno smer. Letošnje poletje je nasploh precej prepredeno z vidnejšimi gospodarskimi dogodki.
Tako je v minulem tednu dobila novo vodstvo druga največja slovenska banka Nova kreditna banka Maribor, kjer bo mesto predsednika uprave po novem zasedal Črtomir Mesarič. Njegovo delo bo vse prej kot enostavno, saj je banka še vedno v državni lasti, za sabo pa že ima en neuspel poskus lastninjenja. Prvi cilj je tako olastniniti banko, hkrati pa oblikovati močan bančni steber, katerega nosilka bo NKBM. To vsekakor ne bo lahka naloga, saj v zadnjem času največja slovenska banka Nova Ljubljanska banka igra na slovenskem trgu precej aktivnejšo vlogo, predvsem na področju povezovanja z drugimi bankam. Novi predsednik uprave je napovedal, da bo NKBM takoj pričela aktivnosti povezovanja s Celjsko banko in Poštno banko Slovenije.
Država pa je še vedno precej okorna v zvezi s Telekomom, katerega lastninjenja še vedno ni pričela, z njegovimi delnicami pa še vedno ni mogoče trgovati na borzi. Potem ko je uprava v prvih mesecih tega leta že pričela postopke za uvrstitev delnic Telekoma na ljubljansko borzo, je bilo dvignjenega veliko prahu, po ukazu večinskega lastnika (države) pa je bilo vse skupaj ustavljeno in prestavljeno na "primernejši čas". V tem času so se začela pojavljati različna ugibanja, ali bo država najprej prodala najbolj dobičkonosni hčerinski družbi v okviru Telekomove skupine, Mobitel in Siol. Na skupščini delničarjev je uprava tovrstna namigovanja prepričljivo zanikala in ponovno obljubila skorajšnjo privatizacijo. Vprašanje ostaja, v kolikšni meri in kolikšnem času se bodo napovedi dejansko uresničile, saj še vedno ni natančno izdelanega modela, po katerem bo lastninjenje sploh izpeljano. To pa samo po sebi nakazuje na možnost, da se bo ta dogodek še precej časa izmikal v prihodnost.
Za razliko od neokretnosti države pa v zadnjih dneh razveseljujejo podatki o polletnem poslovanju nekaterih slovenskih gospodarskih družb. V največjem slovenskem farmacevtskem podjetju Krki so napovedali, da bodo do konca leta prodali za 81,4 milijarde tolarjev izdelkov, kar je za 9 mrd več kot lani. Drugi uspešni farmacevt Lek svojih rezultatov še ni objavil, vendar mu je po neuradnih podatkih v tem letu prodaja uspevala še bolje kot Krki. V primerjavi s prodajo v prvem polletju lanskega leta je Krka povečala prodajo za dobrih 11 odstotkov, Lek pa po neuradnih virih kar 24 odstotkov. Omenjena podatka dobita še vidnejšo težo, če ju primerjamo s primerljivimi konkurenčnimi podjetji. Madžarski proizvajalec generičnih zdravil Gedeon Richter je beležil v primerljivem obdobju le 8% rast, Egis pa 10%, iz česar lahko zaključimo, da sta slovenska farmacevta poslovala bolje kot konkurenčna podjetja v regiji.
Nina Pulko Ilirika BPH d.d.,
POLITIKA
ORMOŽ / POGOVOR Z ALOJZOM SOKOM, POSLANCEM NOVE SLOVENIJE
Moi in nemoi opozicijskih poslancev
Alojz Sok iz Ormoža, po poklicu dr. veterine, je prvi mandat v poslanskih klopeh državnega zbora Republike Slovenije, vendar se v politiki pojavlja že od 1990. leta -najprej kot predsednik občinskega odbora SKD, v prvem večstrankarskem mandatu občinske skupščine "delegat" svoje stranke, v naslednjem mandatu je bil predsednik občinskega sveta, v sedanjem mandatu ormoškega občinskega sveta pa je neodvisni občinski svetnik. Ves ta čas je v vrhu občinskega odbora stranke, najprej SKD in sedaj NSi.
Kot poslanec državnega zbora aktivno deluje v dveh parlamentarnih delovnih telesih: odboru za kmetijstvo ter infrastrukturo in okolje. Velikokrat je s svojimi vpra{anji in razpravo "slaba" vest vladajo~e koalicije, saj je po mnenju opozicije najve~ja nesre~a tega parlamenta, da imajo v koalicijski pogodbi zapisano, da ne bodo upo{tevali nobenega predloga, amandmaja, tehtnega zakona ali neke pametne re{itve, ki bi jo predlagala opozicija. Tega se ve~ina koalicijskih poslancev bolj ali manj drži, razen mogo~e SLS. Tako ostane opozicijskemu poslancu samo to, da nerga dalje ob ugotovitvi, da v vladi niso naredili ni~ od dogovorjenega.
TEDNIK: Skoraj polovica poslanskega mandata je za vami. Kaj ste uspeli narediti za Ormož?
ALOJZ SOK: "Državni zbor je zakonodajno telo in ne izvr{-ilno, bistvo njegovega delovanja je, da sprejema zakone, ki bi bili jasni in po{teni, kar pomeni enaki za vse državljane in državljanke. Na žalost pa se velikokrat v na{em parlamentu dogaja, da se sprejemajo nejasni zakoni, ki jih ne znajo razjasniti niti pravniki ali pa si jih razlagajo vsak po svoje, in to je tudi zna~ilnost države, ki ne želi biti po{tena ter pravna. Najbolj sveži primer za to mojo trditev je zakon o povra~ilu {kode po pozebi in su{i v letu 2001, ko so zakon kljub nasprotovanju opozicije koalicijsko usklajeno sprejeli in nam povedali, da gre za moderen evropski zakon. Ravno v teh dneh pa se je izkazalo, da je zakon spravil kmete pred vladno pala~o, kjer so uprizorili {trajk.
Težko je re~i, kaj sem kot poslanec dosegel za okolje, iz katerega prihajam, ker pa~ menim, da sem poslanec državnega zbora, kar pomeni vseh državljank in državljanov. Lahko pa povem, da sem si v tem ~asu prizadeval za skladen regionalni razvoj, kar se mi zdi najpo-membnej{e. Kot opozicijski poslanec pa seveda moram re~i, da prakti~no nisem dosegel ni~ kaj dosti, tako kot ne celotna opozicija. Lahko povem, da sem lansko leto sam vložil zakon, ko vlada do konca avgusta ni izpolnila svoje obveze ter bi morala vložiti zakon o povra~ilu su{e za 2001, pa ga je potem parlament po hitrem postopku v dveh urah zavrnil, nato pa je bil sprejet vladni predlog, ki je na tem podro~ju povzro~il {te-vilne težave.
Mogo~e bi ob tem {e povedal, da je prava nesre~a slovenskega parlamenta, da je v njem skoraj 30 odstotkov županov; v tak{-nem parlamentu prevladujejo lobiranja, ki se kažejo v re{itvah zdaj bliže enemu, zdaj drugemu okolju, kar se je že videlo pri postavljanju vlade, ko iz severovzhodnega dela Slovenije ni
bil vanjo nih~e vklju~en. Tako menim, da je okolje, iz katerega prihajam, v vseh pogledih zapostavljeno."
POSLANCI ZAVEZANI STRANKARSKI DISCIPLINI
TEDNIK: Ali lahko pri glasovanju v parlamentu morda opazimo usklajenost poslancev s tega obmo~ja?
ALOJZ SOK: "Ne, poslanci so zavezani strankarski disciplini, kar {e posebej velja za poslance najve~je parlamentarne stranke, LDS, in nekatere druge. Tak{na nelogi~na strankarska zavezanost se je denimo pokazala pri glasovanju o zakonu o vra~ilo preve~ pla~anega vložka za razvoj telefonije. Sedaj imamo sprejet slab zakon in koalicija Slovenija je nanj vložila popravek. Pri~akujemo, da bo pri{el v obravnavo v jesenskem ~asu, obravnavali pa naj bi ga po skraj{anem postopku, vendar je že v naprej o~itno, da uspeha ne bo. Na{ predlog bodo zavrnili, imeli pa bomo to možnost, ~e se pred tem ne bo spremenila ustava, da bomo lahko zahtevali zakonodajni referendum. To bi bil predhodni referendum; tak{nega, ko bi ljudje v celoti odlo~ali o nekem zakonu, doslej pri nas {e nismo imeli. Ta na{ zakon je zelo kratek, vsega skupaj ima tri ali {tiri ~lene in z njim popravljamo samo tisti del že sprejetega zakona, ki govori o vi{ini vloženih sredstev.
Poslanci glasujejo po strankarski pripadnosti. Re~i moram, da so se tu in tam pokazale razlike in so poslanci v medsebojnih pogovorih nakazali, da se ne strinjajo z vladnimi re{it-vami, vendar so jih kljub vsemu podprli in tako glasovali proti interesom svojega okolja, ne glede na to, da so nekateri tudi v doma~ih krogih obljubili, da bodo glasovali druga~e. Tak{en je bil tudi zakon o ustanovitvi novih ob~in. Sklepajo se razli~ne nena~elne kup~ije, opazne so fevdalne razdelitve posameznih podro~ij in tega se vladajo~a koalicija trmasto oklepa tudi na {kodo države Slovenije. Da prihaja do tako velikih pritiskov na poslance vladajo~e koalicije, pa je verjetno vzrok v kapitalsko-gospodarskih povezavah."
OPOZICIJI ŠE MANJŠO MOČ
TEDNIK: O~itno je, da je opozicija v slovenskem parlamentu nemo~na. Kaj pa kljub vsemu le lahko naredi?
ALOJZ SOK: "V sedanjem parlamentu je opozicija zelo {ibka tudi po {tevilu poslancev. Ko je veljal {e prej{nji poslovnik, je opozicija {e imela možnost razprav. Lahko je v državnem zboru povedala pred javnostjo, predvsem pred novinarsko javnostjo, svoje pripombe na zakone. Sedaj, ko je sprejet nov poslovnik, pa opozicija ne
bo imela ve~ niti te možnosti, kajti razprave bodo omejene in mnogokrat ne bo pri{la niti do besede in kaj bistveno velikega ne bo mogla narediti. Lahko povem, da smo lansko leto ob sprejemanju prora~una za leto 2002 iz opozicije dosegli, da je finan~ni minister pristal na ve~-ja sredstva v okviru ministrstva za promet in zveze. Predvsem smo ra~unali, da bomo s temi sredstvi delovali pri skladne-
j{em regionalnem razvoja in bo denar namenjen za najbolj problemati~ni del ceste v tem na{em obmo~ju Slovenije, to je med Slovensko Bistrico in Ormožem. V prvi fazi bi bilo potrebno re{iti železni{ki prehod na Pragerskem in pa obvoznico Ptuja. Prepri~an sem, da bi morali to najprej urediti, potem pa nadaljevati gradnjo. Takrat so bila sredstva pove~-ana za dve milijardi tolarjev, se-
Alojz Sok, poslanec NSi v državnem zboru. Foto: VT
daj ob rebalansu pa za isto vsoto zmanjšana. Takrat nam je bilo v parlamentu s strani finan~nega ministra Ropa povedano: 'Poglejte, poslušali smo vas in vaše pripombe, pove~ali smo sredstva, nimate razloga, da bi nasprotovali.' Samo slabega pol leta za tistim pa se je zaradi
'racionalnega obnašanja' za ravno toliko zmanjšal prora~un prometnega ministrstva. Pri~-akoval sem, da bo resorni minister tako kot opozicija tudi sam povzdignil glas v vladi in mo-go~e celo zastavil svojo funkcijo v obrambo prora~unskega dela, vendar se žal to ni zgodi-
lo. Sredstva so bila zmanj{ana in to pomeni, da bodo nekatere cestne odseke gradili po~asnej-e, njihova gradnja pa bo odmaknjena v bližnjo ali daljno prihodnost."
TEDNIK: V katerih parlamentarnih odborih in komisijah delate?
ALOJZ SOK: "Sem aktiven ~lan dveh delovnih teles državnega zbora: odbora za kmetijstvo in infrastrukturo ter okolje. Ta tematika mi je blizu, zato sem se od vsega za~etka dela v parlamentu odlo~il za ti dve podro~-ji in stranka oziroma poslanska skupina me je v ti delovni telesi tudi predlagala. Odbor za kmetijstvo se v glavnem soo~a z evropsko zakonodajo. Na tem podro~ju sem bil precej aktiven s svojimi predlogi, velikokrat sem namre~ ugotovil, da je vlada v okviru evropskih re{itev predlaga nekaj re{itev, ki niso bile ni~ kaj evropske. Predvsem me moti to, da je z vsakim zakonom, ki ga je predlagala, hotela uvesti neko novo birokracijo, nov državni aparat, v~asih so bile to nove in{pekcijske službe, drugi~ spet so temu rekli novi sosvet ali nekaj podobnega. Podal sem {e nekaj predlogov, kot je zakon o su{i, ki pa na žalost ni bil sprejet. Prepri~an pa sem, da ~e bi bil sprejet, bi danes ne bilo teh težav, ki se pojavljajo. Potem sem podal ve~ pobud v zvezi z res prestrogimi in preobsežnimi veterinarsko-sanitarnimi ukrepi.
V odboru za infrastrukturo sva s poslanskim kolegom Je-rov{kom z amandmajem uspela v letni plan za leto 2002 vnesti
nadaljevanje gradnje obvoznice Pragersko, v pripravi je tudi gradnja obvoznice na Ptuju, vendar je, kot sem že prej omenil, vse odvisno od razpoložljivih finan~nih sredstev. Pri tem se hotel poudariti, da je vse odvisno od vlade. Ce ne stoji za nekim projektom, ki ni v njenem interesu, ~etudi ga državni zbor izglasuje, se to ne bo izvajalo. Takšen je bil namen za~etka gradnje ceste Ormož — Gorišnica. Vlada in prometno ministrstvo sta temu nasprotovala, in kljub temu da se je veliko poslancev postavilo v bran in glasovalo za gradnjo tega odseka, je vlada mirne duše nadaljevala svoj program."
TEDNIK: Sedaj ste na polovici poslanskega mandata in vam tudi lobiranje ni več povsem tuje ...
ALOJZ SOK: "Opozicijski poslanci smo pa~ v tej funkciji, da moramo bolj ali manj opozarjati na napake vladajo~e koalicije, in ker vsi ministri ter sekretarji prihajajo iz vladajo~ih strank, je lobiranje bolj v funkciji opozarjanja. Jaz sem na veliko svojih vprašanj in pripomb dobil v kratkem ~asu v~asih zadovoljive, drugi~ pa spet nezadovoljive odgovore in - rekel bi bolj na pritisk kot pa z lobira-njem - dosegel, da so se nekatere stvari pospešile ali pa se je kakšna rešitev hitreje uresni~ila. Tu ne gre za neke velike projekte, temve~ pretežno za opozarjanje na nedelo državnega aparata in preve~ birokratske postopke v nekaterih primerih, na kar me opozarjajo tudi moji volivci."
Vida Topolo^ec
PIUJ / [E S 40. SEJE MESTNEGA SVETA
"Prepovedan" pogled na noini Ptuj
Na zadnji redni seji pred počitnicami, sestali so se 22. julija, so ptujski svetniki razpravljali in sprejeli tudi spremembe in dopolnitve dveh pravilnikov. Prvi se nanaša na pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v mestni občini Ptuj, drugi pa na ukrepe kmetijske strukturne politike v mestni občini Ptuj.
Pri nobenem od njiju svetnikov vsebina ni zanimala. Bolj jih je motila tujka know-how v ~lenu, ki govori o tem, za katere namene se krediti podeljujejo. Po besedah svetnika SLS Slavka Brgleza so se za tujko odlo~ili, ker sloven{~ina ne premore ustreznega prevoda in tudi "zato, da nas bodo vsi razumeli". Svetnica Z LSD Anka Ostrman pa je menila, da je "sporno" besedo mogo~e nadomestiti z "zagotavljanjem znanja". S tem redakcijskim popravkom so se strinjali tudi ostali svetniki.
Pri odloku o kategorizaciji ob~inskih cest in kolesarskih poti na območju mestne ob~-ine Ptuj so se zavzeli za to, da bi kratkoročno in dolgoročno mestna občina dobila več kolesarskih poti. Ureditev kolesarskih poti naj bi bila prednostna naloga. Prvi je tako razmišljal že Slavko Brglez, 22. julija pa se mu je pridružila še Anka Ostrman, z njima pa soglašajo tudi ostali svetniki.
Po nepotrjenih podatkih naj bi na območju mesta Ptuj ta trenutek bilo pet kilometrov urejenih kolesarskih poti, vseh cest pa naj bi bilo čez 70 km. Za mnoge svetnike je bila julijska seja tudi priložnost, da so se seznanili, da že nekaj časa poteka urejena kolesarska pot
od ptujskih Term do Maribora.
Zgolj formalnost pa sta bila sprejem soglasja za povečano delovno uspešnost zaposlenih za leto 2002 v Pokrajinskem muzeju Ptuj in sklepa o višini dela plače za delovno uspešnost direktorja muzeja. Brez bistvenih pripomb so ptujski svetniki sprejeli tudi osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Rabelčja vas - SZ del, kjer je predvidena gradnja sta-novanjsko-poslovnega objekta med Ulico 25. maja in obstoječim gramoziranim parkiriščem v severozahodnem delu Rabelčje vasi. Eno od ptujskih gradbenih podjetij naj bi na tem območju zgradilo 54 stanovanj za trg, pa tudi garažno hišo za 90 avtomobilov.
PREDLOG ZA SPREMEMBO INTERVALA PRI PODVOZU
Svetnik LDS Janez Vertič
je na mestni svet naslovil pobudo za spremembo prižiganja semaforjev v križišču med mostom in podvozom pod železniško progo. Direkciji za ceste Republike Slovenije naj bi mestna občina poslala predlog, da se zamenjata intervala v smeri v podvoz oziroma iz njega, tako da ima semafor iz
smeri podvoza na most daljši interval kot v nasprotni smeri. Pobuda je šla že naslednji dan v Ljubljano.
Svetnik SNS Miroslav Leto-nja je dočakal odgovor v zvezi z vprašanjem glede postavitve splominske plošče na Vičavi, ki naj bi spominjala na začetek osamosvojitvene vojne v letu 1991. "Mestna občina Ptuj se z zadovoljstvom odziva na vse pozitivne pobude za primerno obeležitev vseh vidnih dogodkov v naši bližnji preteklosti. Pri vseh tovrstnih aktivnostih pa ni sama, ampak sodeluje z Združenjem veteranov vojne za Slovenijo, s Slovensko vojsko ter drugimi organizacijami in društvi, ki stanovsko in po strokovni plati skrbijo za ohranjanje pridobitev vojne za Slovenijo. Tako bomo pobudo svetnika Miroslava Leto-nje posredovali tudi združenju in Slovenski vojski z željo, da skupaj najdemo najprimernejše načine in oblike obeleževanja pomembnih dogodkov in spominov iz naše bližnje preteklosti," je v odgovoru Letonji zapisal ptujski župan Miroslav Luci.
Miroslav Letonja je tudi predlagal, da bi bili zapisniki sej odborov, komisij in organov občanom dostopni tudi na spletni strani mestne občine Ptuj. Svetnik SNS pa je tudi predlagal ptujskemu županu, da bi se na nujni seji sestal varnostni sosvet na temo varnostnega režima plovbe na reki Dravi, ker naj bi prihajalo do drastičnih kršitev pri plovbi z
motornimi čolni, ki ogrožajo ljudi z lahkimi plovili in tudi kopalce v starem delu struge Drave. Odgovorili so mu, da se varnostni svet na nujni seji sicer ne bo sestal, v času sezone pa bodo predstavniki PU Maribor in PP Ptuj izvajali poostren nadzor na reki Dravi s plovilom dvakrat mesečno. V okviru PP Ptuj pa od 26. junija izvajajo redne nadzore ob jezeru policisti na kolesih.
Svetnik SDS Boris Perger je mestni svet seznail s pobudo Mirana Purga za spremembo prometnega režima v Ulici Jožefe Lackove na Ptuju.
Janez Rožmarin iz NSi se je zavzel za povezavo turniškega KTV s ptujskim, zanimalo pa ga je tudi, ali bo po končani gradnji bencinske črpalke na Osojnikovi cesti prišlo do toliko želene gradnje bencinske črpalke na Zagrebški cesti.
Milan Križe ZLSD se je ponovno zanimal za ureditev ceste S tuki - Mestni Vrh, prav tako je predlagal, da se ogled Ptuja s spodnje grajske terase omogoči do 22. ure; zdaj vrata zaklepajo ob uri zaprtja muzeja, turisti pa negodujejo. Problem je star več let, nikogar pa ni, ki bi ga znal rešiti.
Že tetjič pa je na mestnem svetu svetnik SLS Slavko Br-glez govoril o slabostih pri urejanju Belšakove ulice, ki je vzorčni primer, kako naj se ne bi delalo.
PO MESTNI OBČINI
PTUJ / KAOS PRI AVTOTAKSI PREVOZIH SE POČASI UREJA
Je lahko taksist res vsak, ki ima izpit in avto?
Na majski seji so mestni svetniki sprejeli odlok o avtotaksi prevozih v mestni občini Ptuj, s katerim so določili način opravljanja teh prevozov, postopek pridobitve dovoljenja, dodatne pogoje za voznike in osnove za določitev postajališč za taksi prevoze na območju mestne občine Ptuj. Odlok, zakaterega so si taksisti že dolgo prizadevali, ni upošteval vseh njihovih pripomb; med drugim so želeli tudi, da bi mestna občina omejila število taksistov na svojem območju oziroma da bi se s to dejavnostjo lahko ukvarjali le tisti, ki imajo sedež v mestni občini.
Zakon o prevozih v cestnem prometu omogoča lokalni skupnosti, da omeji le obmo~je, na katerem se lahko opravljajo tovrstni prevozi, v nobenem primeru pa po zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence ne sme s splo{nimi in posamičnimi akti omejevati prostega nastopanja podjetij na trgu.
V mestni ob~ini Ptuj pri oblikovanju besedila predloga odloka tudi niso mogli upo{te-vati predloga Območne obrtne zbornice Ptuj, da bi mestna občina določila potrebno {te-vilo vozil za avtotaksi prevoze s koncesijo. Po odlo~bi ustavnega sodi{ča dejavnost avtotak-si prevozov ni izbirna lokalna služba, za katero bi občina podeljevala koncesijo, ampak se ta dejavnost opravlja tržno.
S sprejemom odloka o avto-taksi prevozih v mestni občini Ptuj so bolj ali manj zadovoljni tudi taksisti. S to dejavnostjo naj bi se po besedah predsednika pododbora taksistov Dušana Zorca ukvarjalo devet podjetij, ki za te namene uporabljajo 23 vozil. Trenutno je na voljo za taksiste 14 posebej označenih parkirnih mest: šest jih je pred hotelom Poetovio, šest na parkirišču za avtobusnim postajališčem, dve pa pri osnovni šoli s prilagojenim programom. Taksisti računajo še na kakšno urejeno parkirno mesto pri tržnici
oziroma še na kateri drugi lokaciji, o tem se s predstavniki občine že pogovarjajo. Potrebovali bi jih tudi pri bolnišnici, pri železniški postaji pa naj jih ne bi bilo, saj je frekvenca potnikov slaba. Žal pa drugi udeleženci v prometu ne upoštevajo, da posebej rezerviranih parkir-
bo; letna najemnina je trenutno 60 tisoč tolarjev. Dušan Zo-rec tudi priznava, da je med samimi taksisti nekaj takih, ki se še niso navadili reda in še vedno parkirajo na vhodu pred avtobusno postajo, čeprav tega ne bi smeli. S tem mečejo slabo luč na vse druge taksiste. Podjetnik Žerak je nekaterim že zagrozil z zasebno tožbo za motenje posesti. Nekateri parkirajo tudi na prehodu z avtobusne postaje proti županovemu parku in na bližnjih pločnikih.
Odlok o avtotaksi prevozih v mestni občini Ptuj, priznava Zorec, jim bo v veliko pomoč pri vzpostavljanju reda na tem področju. Prepričan pa je, da bo
Dušan Zorec, predsednik poodbora taksistov pri sekciji za promet Območne obrtne zbornice Ptuj: »Urejanju avtotaksi prevozov poteka prepočasi. Mestna občina bi lahko na tem področju naredila več, če bi omejila število taksistov.« Foto: MG
nih mest ne smejo zasedati. Za začetek bi morali ptujski redarji vse te neposlušneže kaznovati z lisicami ali pa z odvozom.
Po 11. členu odloka je določeno, da mora vsak taksist za najem avtotaksi postajališča skleniti letno najemno pogod-
potrebno še precej časa, da bo v praksi zaživel in da bodo tovrstne prevoze opravljali le tisti, ki imajo vse potrebne dokumente in izpolnjujejo tudi vse pogoje za opravljanje te dejavnosti. Nelojalne konkurence je na tem področju izredno veliko.
Zdaj se dogaja, da študent naredi izpitno vožnjo in je že po dveh mesecih taksist. Po šestem členu odloka bodo morali voznik avtotaksija opraviti tudi izpit iz poznavanju Ptuja. Ta pogoj bodo morali taksisti izpolniti v šestih mesecih po pričetku opravljanja organiziranih preizkusov znanja. Taksisti, ki so ob uveljavitvi odloka že opravljali avtotaksi prevoze in izpolnjuje zakonske pogoje ter pogoje iz odloka, dejavnost pa želijo še naprej opravljati, morajo pridobiti dovoljenje za opravljanje avtotaksi prevozov na območju mestne občine Ptuj v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka.
Taksisti imajo srečo, da odlok še ni bil objavljen, ker je bil nekdo v občinski upravi na dopustu in odloka ni pripravil za objavo. Po nepreverjenih informacijah naj bi odlok objavili konec avgusta, začel pa bo veljati petnajsti dan po objavi v uradnem vestniku mestne občine Ptuj. Če bo rok pričel teči sredi septembra, bodo imeli taksisti čas do srede decembra, da si pridobijo zahtevane dokumente. Za prilagoditev barve karoserije, določena je bela barva, je prilagoditveni rok tri leta. Druge določbe odloka, ki se prav tako nanašajo na vozila, pa morajo izpolniti v roku enega leta po uveljavitvi odloka.
Poodbor taksistov bo po dopustih moral s svojimi člani opraviti podrobno branje odloka, da ne bo nepotrebnih presenečenj, ko bodo posameznega taksista ustavili komunalni inšpektor, komunalni nadzornik ali mestni redar, ki so po odloku pooblaščeni za izvajanje nadzora glede izpolnjevanja njegovih določil.
MG
PTUJ / PODPIS ČETRTE LISTINE O PRIJATELJSTVU
Za tesnejše sodelovanje med mestoma
V poročni dvorani na Ptuju je bilo v soboto, 3. avgusta, še posebej slovesno. Na svečani seji sveta mestne občine Ptuj, ki so se je udeležili svetniki, člani občinske uprave, predstavniki prijateljskih in pobratenih mest iz Banske Štiav-nice, Burghausna, Saint-Cyra-sur-Loire in Arandjelovca, častni občan prof. Jože Gregorc, prejemnika priznanj mestne občine Ptuj ob letošnjem prazniku Mitja Mrgole in Albert Peter Fras ter nekateri drugi gostje, sta župana Banske Štiavnice in Ptuja Marian Lichner in Miroslav Luci v navzočnosti veleposlanika Republike Slovaške v Sloveniji Romana Paldana podpisala listino o prijateljstvu.
Z njo sta mesti postavili temelje za tesnejše sodelovanje na kulturnem, športnem, družabnem in gospodarskem področju. Župana sta prepričana, da bodo občani tisti, ki bodo po podpisu listine prevzeli pobudo in jo pričeli uresničevati. Politika je postavila temelje, sedaj so na vrsti občani, sta poudarila. Mesti imata veliko skupnega, bogato kulturno dediščino in življenje ob reki. V Banski Štiavnici, je poudaril župan Marian Lichner, so ponosni, da so sklenili prijateljstvo s Ptujem. Slovenija in Slovaška pa imata tudi skupni cilj, da bosta nekoč članici EU. V spomin na podpis listine o prijateljstvu je ptujski župan Miroslav Luci županu Banske Štiavni-ce izročil faksimile statuta iz leta 1376. V slavnostnem nagovoru
se je ptujski župan zahvalil svetnikom in drugim sodelavcem za dobro sodelovanje, za vse, kar
so dobrega naredili skupaj v zadnjem obdobju. Prav tako kot vsa prijateljska in pobratena mesta, si tudi Ptuj, prizadeva za Evropo miru, sodelovanja in prijateljstva, je še poudaril.
Na svečani seji sveta mestne občine Ptuj so se s toplimi pozdravi in čestitkami ob sedmem prazniku mestne občine Ptuj oglasili tudi predstavniki drugih pobratenih in prijateljskih mest. Iz Burghausna je pozdrave prinesla podžupanja Christa Se-emann, iz Saint-Cyr-sur-Loira
Listino o prijateljstvu med dvema mestoma sta podpisala župana Banske Štiavnice Marian Lichner in Ptuja Miroslav Luci. Podpisa se je udeležil tudi veleposlanik Republike Slovaške v Sloveniji Roman Paldan (stoji v sredini). Foto: Črtomir Goznik
Jean - Pierre Marcouille in iz
Arandjelovca predsednik skupščine občine Radmilo Miloše-vi~. Francija je velika zagovornica prijateljstva v Evropi, vesel sem, da je danes na Ptuju zbranih toliko prijateljskih mest, je med drugim povedal Jean Pierre Marcouille. Tudi v Burgha-usnu so zadovoljni, da sta mesti navezali prijateljske stike. Skupaj s podžupanjo je bilo v prazničnih dneh na Ptuju okrog sto njihovih meščanov, deset se jih je pripeljalo s kolesi. Stiki z občino Arandjelovac so stari, nastali so v najtežjih časih, v času vojne, sedaj jih obnavljajo.
Predstavnikom prijateljskih in pobratenih mest je ptujski župan Miroslav Luci podaril mozaike z motivi Ptuja, ki so jih izdelali v ptujski Ozari.
Predstavniki	Banske
Štiavnice so se udeležili tudi ptujske rancacije. Njihov nastop je bil uspešen, priznanje jim je na svečani seji mestnega sveta v imenu brodarskega društva Ranca izročil Emil Mesa-rič.
Za kulturne užitke na slavnostni seji so pokrbele članice pevske skupine Spominčica.
MG
Izvedeli smo
SPOMINSKA SLOVESNOST V MOSTJU
V počastitev 60. obletnice boja Siovenskogoriške-Lockove čete bo danes, 8. avgusta, ob 17. uri spominska slovesnost v gozdičku Laze v Mostju, kjer je četa izkrvavela. Slavnostni govornik bo dr. Marijan Žnidarič, direktor Muzeja narodne osvoboditve Maribor. V kulturnem programu bodo nastopili rogisti Lovske zveze Ptuj - Ormož, ženska pevska skupina Spominčice DPD Svoboda Ptuj, Olga Kostanjevec in Janko Kocmut iz KD Rogoznica. Delegacije bodo položile vence v Mostju, na Ojstrovcu in Ptuju. Sledilo bo družabno srečanje, ki ga pripravlja Lovska družina Juršin-ci. Spominsko slovesnost v Mostju organizirajo Območno združenje borcev in udeležencev NOB Ptuj in Klub brigadirjev MDA s Ptujskega v sodelovanju z občino Juršinci.
POSVET O GRADBENIŠTVU
retjega septembra bo na Ptuju posvet o problematiki v slovenskem gradbeništvu, na kateri organizator Območna obrtna zbornica Ptuj pričakuje tudi ministra za okolje in prostor mag. Janeza Kopača. Ob tej priložnosti bodo opozorili na izstopajoče probleme v tej dejavnosti, kot so plačilni nered, nejasnosti pri sprovajanju davčne zako-nodja in delo na črno. V slovenskem gradbeništvu se po najnovejših podatkih še vedno okrog 30 odstotkov dela opravi na črno. Kar pa zadeva gradnjo objektov, naj bi zakonodaja omejila gradnjo v lastni režiji do največ 150 m2.
TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Oddaja bo v znamenju prireditev in proslav ob sedmem prazniku mestne občine Ptuj, ki so se pričele že 26. julija z razglasitvijo kmetija leta v mestni občini, nadaljevale pa s kulturnimi in športnimi prireditvami, konferenco pobratenih in prijateljskih mest o vodnih površinah, slavnostno sejo mestnega sveta in osrednjo slovesnostjo ob letošnjem prazniku, ki je bila 3. avgusta na dvorišču minoritskega samostana. Petrol je na Ptuju odprl nov bencinski servis, Sonček je organiziral humanitarno akcijo, praznovali so balonarji, brigadirji so odprli dokumentacijsko razstavo, prvič na Ptuju pa so se zgodile prelivajoče se sanje s poslikavo teles. V okviru glasbene scene se bo predstavil Joco Emeršič, sledila bo še poljudna oddaja "Kako biti zdrav in zmagovati".
MG
PTUJ / POČITNIŠKO USTVARJANJE MLADIH
Letalska modelarska delavnica
V okviru počitniških programov je na OŠ Mladika med 15. in 19. julijem potekala letalska modelarska delavnica. V rokah devetih osnovošolcev so nastali modeli jadralnih letal, ki so zelo dobro prestale preizkus letenja na letališču v Mo-škanjcih.
Mlade modelarje je vodil gospod Miro Dajčman iz Modelarskega društva Aviotech, ki ima pri navduševanju otrok za modelarstvo že bogate izkušnje. K uspehu delavnice sta pripomogla OŠ Mladika, ki je za ves teden odstopila svojo
tehnično delavnico, in Aeroklub Ptuj, ki je omogočil preizkušnjo modelov na svojem športnem letališču.
Morda bo kdo izmed udeležencev tokratne delavnice postal navdušen modelar, morda pa bo udeležencem kot najdragocenejša izkušnja ostalo v spominu potrpežljivo ukvarjanje s krhkimi materiali in pozorno sestavljanje drobnih delčkov modela. V sodobnem času, ko lahko večino stvari upravljamo s preprostim pritiskom na gumb, je lahko izdelava pravega jadralnega letala z lastnimi rokami čudovita pustolovščina.
Nevenka Gerl
Fototeka CID
PO NAŠIH OBČINAH
ORMOŽ / 41. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Bo kopališče znižalo cene?
Na zadnji poletni seji ormoškega občinskega sveta, bila je 30. julija, so svetniki sprejemali odlok o lanskem zaklju~-nem računu, rebalans letošnjega proračuna in po hitrem postopku {e odlok o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja komunalnih odpadkov in o ustanovitvi javnega zavoda na področju izobraževanja odraslih. V nadaljevanju so odločali še o nekaterih predlaganih kadrovskih zadevah ter potrdili prof. Cirilo Gabron Vuk za direktorico Knjižnice F.K. Meška Ormož in Alojza Slavka Kečka za predsednika občinske volilne komisije.
Zaključni račun proračuna občine Ormož za leto 2001 sta pregledala revizijska hi{a Iteo — Abeceda iz Ljubljane ter nadzorni odbor ob~ine. Po mnenju revizijske hi{e daje zaključni račun v vseh pomembnej{ih pogledih resnično in po{teno sliko finan~nega stanja ob~ine. Po mnenju nadzornega odbora pa je bilo leto 2001 za proračun občine Ormož sorazmerno zahtevno zaradi uresničevanja nekaterih večjih projektov, kot so sanacija odlagali{ča komunalnih odpadkov Dobrava, do-
kapitalizacije CSO Ormož ter sofinanciranja gimnazije. Nadzorni odbor meni, da so zastavljeni cilji, naloge in projekti, financirani ali sofinancirani iz ob~inskega prora~una, v celoti uresni~eni. To posebej velja za teko~i del prora~una, nekoliko manj za investicijskega. Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja z javnimi sredstvi zaradi nepravo~asnega priliva državnih prora~unskih sredstev, so zastavljeni cilji usklajeni z dvema rebalansoma in v ve~ji meri doseženi.
Nadzorni odbor je pregledal še poslovanje poletnega kopali-š~a Ormož za leto 2001. Člani so pripomnili, da bi bilo dobro razmisliti o popravku cen na lansko raven, da bi se obisk pove~al, zmanjšala izguba in bi se ures-ni~ilo poslanstvo kopališ~a.
Pregledali so tudi pokopališko dejavnost za leto 2001 v krajevnih skupnosti Središ~e ob Dravi, Ivanjkovci in Sv. Tomaž. Ker so v posameznih krajevnih skupnostih odkrili nekatera odstopanja, je nadzorni odbor menil, da naj se pri porabi namenskih sredstev za pogrebno dejavnost vodi lo~eno poraba od prihodkov za najemanje grobov ter pogrebno dejavnost, ki jo krajevna skupnost pobira samostojno. Priporo~ali so, da bi v tistih krajevnih skupnosti (Središ~e ob Dravi in Sv. Tomaž), kjer prihodki bistveno presegajo odhodke, ustre-
LENART / OBČINSKA STAVBA DOBIVA NOVO PODOBO
Poletje - ias za gradbenike
V teh dopustniških dneh občinska stavba v Lenartu dobiva novo podobo. Lani jeseni so na njej zamenjali okna, v teh dneh pa ostrešje. Izvajalec del je obrtna zadruga Lenart.
Menjava strehe skupaj z žlebovi in odtoki bo stala 15 milijonov tolarjev. 1550 kvadratnih metrov strehe bodo pokrili z bobrovcem.
Po kon~ani obnovi strehe se bodo lotili še fasade; stala bo 8
milijonov tolarjev. Kot je povedal pomo~nik župana ob~ine Lenart Avgust Zavernik, ra~unajo, da bodo dela kon~ali do 15. avgusta.
Po kon~ani obnovi stavbe bodo uredili še notranje dvori-
PTUJU / GOSTUJE APZ TONE TOMŠIČ
Vrhunski zborovski nastop
Po vseh prireditvah, ki so se zvrstile v okviru občinskega praznika, bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji zborovskega petja. 16. avgusta bo ob 19.30 v viteški dvorani ptujskega gradu gostoval eden najboljših slovenskih zborov, Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane.
Zbor ima za sabo dolgo tradicijo. Kot moški pevski zbor Univerze v Ljubljani ga je leta 1926 ustanovil France Marolt, njegovo delovanje pa je prekinila vojna. Takoj po vojni, leta 1946, je zbor za~el ponovno delovati, tokrat v mešani zasedbi in pod imenom, ki ga nosi še danes. Od takrat je zbor med najpomembnejšimi usmerjevalci slovenskega zborovskega petja tako po izvajalsko-tehni~ni plati kot tudi svoji programski usmerjenosti. Repertoar sestavljajo skladbe vseh stilnih obdobij, med njimi pa je veliko novitet, posve~enih prav APZ Tone Tomši~. Od samega na-
stanka so ga vodili najboljši slovenski dirigenti (Radovan Gobec, Lojze Lebi~, Marko Mu-nih, Jernej Habjani~, Jože F rst), od leta 1992 pa ga vodi Stojan Kuret. V ~asu njegovega vodenja je zbor posnel številne zgo-š~enke in se udeležil mnogih tekmovanj v Sloveniji in tujini. Kamorkoli so prišli, so prejemali najvišje nagrade. Na tekmovanjih pa ne nastopajo le kot mešani zbor, ampak tudi kot moški in ženski.
Leta 1996, ko je zbor praznoval 70- (moški) oziroma 50-(mešani) letnico delovanja, je prejel najvišje državno odlikovanje, zlati častni znak Republike
zno znižali ceno najemnin za grobove in pogrebno dejavnost.
REBALANS PRORAČUNA ZA LETO 2002
Prihodki prora~una ob~ine Ormož za leto 2002 se po predloženem rebalansu pove~ujejo za 283 milijonov tolarjev. Ocena pro-ra~unskih izdatkov za leto 2002 je pripravljena na podlagi podatkov o odprtih obveznostih iz zaklju~-nega ra~una za leto 2001, polletne realizacije in ocene o potrebnih sredstvih za posamezne namene oziroma nekatere nujne naloge, ki ob sprejemanju prora~una za leto 2002 še niso bili znani in jih ni bilo mogo~e planirati. Tako so
namenili sredstva ob~inski upravi in drugim javnim potrebam, za gospodarske dejavnosti, kme-tijstu in gozdarstvu, cestnemu gospodarstvu (za 75,853 milijona tolarjev ali 38 odstotkov po predlogu programa modernizacije cestne infrastrukture za leto 2002 in 2003), komunalnemu gospodarstvu in varstvu okolja (58,614 milijona tolarjev za izgradnjo kanalizacijskega zbiralnika ob Dravi do ~istilne naprave v Ormožu), na podro~ju dejavnosti prostorskega na~rtovanja, oskrbe z vodo, cestne razsvetljave, kulturnih dejavnosti, javnemu zavodu za informiranje, izobraževanju in socialni varnosti.
Vida Topolovec
š~e med ob~insko stavbo in prizidkom h knjižnici. Otvoritev prizidka bo v septembru. Investicijo bo pokrila ob~ina Lenart, pet milijonov pa prispeva Servis skupnih služb Vlade Republike Slovenije, saj imata v ob~inski stavbi sedež tudi Upravna enota in Policijska postaja Lenart.
Zmago Šalamun
Slovenije. V naslednjih letih je prejel še srebrno plaketo Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti za izjemne ustvarjalne dosežke. To pa seveda ni vse, saj si visoke nagrade kar sledijo.
Ker znajo ob~instvo s svojim nastopom navdušiti povsod, doma in po svetu, sem prepri~a-na, da se bo prav to zgodilo tudi na Ptuju. Veseli smo, da imamo v naši bližini tudi podjetja, ki se zavedajo pomena kulture. Med njimi je podjetje AUDITOR, Revizijska družba, d.o.o., Ptuj, ki vsem ljubiteljem zborovskega petja koncert podarja. Zaradi omejenega števila poslušalcev si lahko svoj sedež zagotovite z vizitko, ki jo boste dobili na sedežu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Jadranska 13.
Pa obilo pevskih užitkov!
Mateja Lešnik
MAJSPERK / SINDIKAT ODLOČNO PROTI ZAPRTJU
Planika zaprta res le za~asno?
V Planikinem obratu v Majšperku so proizvodnjo ustavili že 26. julija, 1. avgusta pa so opravili še popis strojev in obrat zaprli. Po pojasnilih predsednika uprave Planike Milana Bajžlja namreč v Srbiji in BiH naredijo enako delo, kot so ga v Majšperku (šivabnje obitve) vsaj polovico ceneje ...
Zaprtje obrata je po besedah Bajžlja le za~asno, povedal pa je, da zaenkrat strojev ne bodo odpeljali iz Majšperka. Za zdaj ima obrat približno 30-odstotne možnosti, da bo Planika v njem ponovno za~ela proizvodnjo. Vse je odvisno od dogovora z novim poslovnim partnerjem, saj že tri leta iš~ejo, da bi v Majšperku našli podobno proizvodnjo. Nekaj prostorov v obratu v Majš-perku pa so kot dobri gospodarji že pred ~asom dali v najem podjetniku, ki se ne ukvarja s podobno proizvodnjo kot Planika, je še dodal predsednik uprave.
Sindikat pojetja Planika zaprtju obrata odlo~no nasprotuje. Z zaprtjem je, kot smo že poro~ali, delo izgubilo 114 zaposlenih, in sicer je 46 zaposlenih za nedolo-~en ~as dobilo odlo~bo, s katero jim po koriš~enju letnih dopustov pri~ne te~i za~asno ~akanje na delo, ki lahko traja najve~
šest mesecev. Preostalim 68 delavcem, ki so bili zaposleni za dolo~en ~as, pa po koriš~enju letnih dopustov pote~e pogodba o zaposlitvi za dolo~en ~as.
Na vprašanje, ali je res deset klju~nih direktorjev iz Planike pred kratkim registriralo podjetje ter da bi prav to podjetje odkupilo Planiko, je Milan Baj-želja odgovoril: "Že pred ~asom smo registririali podjetje MBO (management buy out), kar dokazuje, da nismo hoteli ni~esar skriti. Družbo MBO smo registrirali z namenom, da ko bo kdo od lastnikov prodajal svoj del v Planiki, bo naša družba odkupila kakšen delež. Za zdaj družba MBO ni izpeljala nobene poslovne poteze, država pa tudi ni pokazala namere, da proda delež, je pa 57-odstotna lastnica."
Na žalost bodo delavci Planike živeli v šestmese~ni agoniji.
M. Slodnjak
PTUJ / SKROMNE KULTURNE PRIREDITVE OB PRAZNIKU
Kratko 'Poletje na Ptuju'
V nedeljo so se z nastopom skupine Terra folk, ki izvaja etno glasbo, na Ptuju končale prireditve v okviru festivala Poletje na Ptuju. Prireditve so trajale od 26. julija do 4. avgusta in so bile posvečene občinskemu prazniku. Program smo predstavili pred štirinajstimi dnevi; nekatere so odpadle zaradi slabega vremena, nekatere zaradi preskromnega odziva občinstva.
Prireditve so ponudile gla-sbeno-gledališki program. Na mestnem trgu so ob omenjenem Terra folku nastopili še Andraž Poli~ trio, Čompe in Popper-keg, v ptujskem gledališ~u pa je bila glasbeno-dramska predstava gledališke šole Prve gimnazije iz Maribora 6 klobas v režiji avtorja Igorja Bra~i~a.
Vzporedno se je v organizacijo poletnih kulturnih prireditev vklju~ilo tudi Društvo umetnikov Sociales civilis iz Ptuja, ki je ponudilo dve gledališki predstavi. Zadnja je bila v soboto na turnirskem prostoru na ptujskem gradu. To je bila mono-komedija Eberharda Streula in
Otta Schenka Rekviziter v režiji Iztoka Vali~a in izvedbi od-li~nega Bogomirja Verasa, ki je z odli~no interpretacijo teksta ter odli~nimi pevskimi vložki navdušil sicer maloštevilno ob-~instvo.
Skromna ob~inska finan~na sredstva ne omogo~ajo atrakti-vnejših poletnih kulturnih prireditev, ki so obi~ajno polnile prizoriš~a s številnimi obiskovalci, upamo pa lahko še na septembrske glasbene ve~ere, ki so v organizacijo Pokrajinskega muzeja Ptuj privabljale številne glasbene sladokusce tudi od drugod.
Fl
MARKETING
Uiinkovitost ogla{evanja
2. del
V oglaševanju delajo pestre skupine ljudi z razli-~no izobrazbo in znanji. Nekateri so začeli orati ledino slovenskega oglaševanja v 80. in 90. letih, drugi so se jim priklju~ili kasneje.
Za~elniki oglaševanja so prihajali iz razli~nih poklicev in z izobrazbo, ki z oglaševanjem ni imela povezave. Ti ljudje so se izobraževali samostojno doma in v tujini ter danes v bistvu predstavljajo neke vrste "guruje" oglaševanja. Mlajše generacije oglaševalcev prihajajo v veliki ve~ini s fakultete za družbene vede (komunikologi, novinarji) in obeh ekonomskih fakultet (smer za trženje). Prihajajo pa tudi s Filozofske in drugih fakultet. Tisti, ki se ukvarjajo z odnosi z javnostmi, pa imajo poleg rednih šol možnost izobraževanja na londonski šoli za odnose z javnostmi, ki jo vodi agencija SPEM. Svojo šolo odpira tudi Pristop. Obe šoli sta v Ljubljani.
Vendar danes ne bomo pisali o izobrazbeni strukturi, ampak o delu, ki ga ljudje v agencijah opravljajo. Spregovorili bomo o najpogostejših poklicih, ki jih najdemo v povpre~ni agenciji.
Vsaka agencija ima kreativnega direktorja, tekstopisca, umetniškega direktorja, vodjo projektov, medijskega planerja in raziskovalca, seveda pa ne more brez režijskih delavcev in poslovodstva. V ve~jih agencijah naštete posle opravljajo razli~ni ljudje, v manjših pa se dogaja, da vse delo opravljata en ali dva ~loveka.
Pa za~nimo s ~lovekom, ki ima v agenciji verjetno najve~ izkušenj z oglaševanjem. Kreativni direktor (creative director) je ~lo-vek, ki se z oglaševanjem ukvarja že ve~ let. Pred tem je ve~inoma opravljal delo teksto-pisca, to pa pomeni, da si je nabral veliko znanj in izkušenj s podro~ja oglaševanja. Kreativni direktor je odgovoren za kreativni izraz in pristop agencije do oglaševalskih akcij in oglasov, saj postavlja standarde dela in vodi kreativno politiko agencije. To pomeni, da je od njega odvisno, kakšne oglase bo agencija ponujala naro~niku. Odlo~a, ali bodo oglasi narejeni kreativno oz. bodo bazirali na ideji (kar lahko pomeni tudi nagrade na festivalih) oz. ali bodo temeljili na klasi~nem podajanju informacij (kar v~asih pomeni boljši odziv pri potrošnikih oz. ciljnih skupinah). Ce povzamemo, lahko re~emo, da je kreativni direktor ~lovek, ki iz ozadja vodi oglaševalske akcije in drži vse niti v svojih rokah. V Sloveniji so kreativni direktorji v veliki ve~ini tudi solastniki agencij.
Pišite na e-naslov: zlato. ogle daloŽradio-tednik.si ali fidel_ foreverŽyahoo.com. Vaše komentarje, vprašanja in pripombe bomo z veseljem upoštevali pri ustvarjanju kolumne.
Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog
***
OBČINA JURSINCI
JURSINCI / PRAZNOVANJE 8. OBČINSKEGA PRAZNIKA
Zadnje praznovanje pred volitvami
Pred praznovanjem občinskega praznika v občini Juršinci smo se pogovarjali z županom Alojzem Kaučičem, ki je govoril o letošnjih dosežkih občine ter nakazal razvojno pot za naprej, čeprav se letos končuje mandat občinskega sveta in župana.
TEDNIK: Kako bo potekalo letošnje praznovanje?
A. Kavčič: "Osrednja prireditev ob občinskem prazniku bo v nedeljo, 11. avgusta, ob 11.30 v centru Jur{incev. V sklopu praznika bodo {tirinajst dni potekale različne prireditve. Bil je že gospodinjski praznik, imeli smo različne {portne prireditve, ki so jih pripravili člani na-{ih dru{tev. Ob prazniku, ki je hkrati zaključek drugega mandatnega obdobja, je potrebno poudariti, da je občina Jur{inci več ali manj dosegla svoje zastavljene cilje, prepričan sem, da smo bili uspe{ni, optimalno pa verjetno tudi ne."
TEDNIK: Lahko opišete aktivnosti občine v tem letu?
A. Kavčič: "V leto{njem letu se zaključuje več objektov na cestni infrastrukturi, novogradnje, preplastitve in raz{iritve cest. Občina zelo dobro sodeluje z vsemi dru{tvi v občini. Ta so zadovoljna s sicer skromno finančno podporo iz občinskega proračuna, ki je tudi skromen. Smo manj{a občina brez nadgradnje finančnega sistema, ne dobivamo nobenih taks, odvisni smo od finančne izravnave, od lastnih sredstev, prispevka
na stavbna zemlji{ča in tako naprej."
TEDNIK: Razmišljate o razvoju Jur{incev tudi vnaprej?
A. Kavčič: "Občina ima program za na prej. Z intenzivno gradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav želimo
Alojz Koučič, juršinski župan
več narediti na področju ekologiji kot doslej. Seveda želimo dograditi večnamensko dvorano in telovadnico, ki bo brez opreme veljala 400 milijonov tolarjev, nadaljevati modernizacijo cestnega omrežja, večji poudarek želimo dati socialni

OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE JURŠINCI ŽELIM PRIJETNO PRAZNOVANJE 8. OBČINSKEGA PRAZNIKA Z ŽELJO, DA SE NAŠE SODELOVANJE ŠE NAPREJ USPEŠNO NADALJUJE.
VLJUDNO VABLJENI NA OSREDNJO PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU, KI BO V NEDELJO 11.08. OB 11.30 URI V CENTRU JURŠINC.
Vaš župan Alojz Kaučij
OKREPČEVALNICA PRI
Darin Ki
Občankam in občanom ter svojim cenjenim gostom čestitamo ob občinskem prazniku terse priporočamo, da nas obiščete!
Rižnar Darinka s.p., Juršinci 4d, Juršinci, tel.: 02/758 27 91
L
ZIDARSTVO STROJNI OMETI
	1		Ih h-î h			jRiniji	ëe "as	VVBWCBB nikli		[Q 1			
						Mr'							
Ivan Slaček s.p., Dragovič 10, 2256 Juršinci m: (02) 754 60 20, fax: (02) 754 60 21, GSM: (041) 697180
varnosti, otroškemu varstvu in kvalitetni devetletni šoli.
Poseben program bomo pripravili, da bi podjetniki, obrtniki, začeli vlagati sredstva v razvoj drobnega gospodarstva, kar je zaenkrat pri nas zelo šibko. Dolžni smo poskrbeti tudi za male kmetije, ki jih je ogromno, da bi intenzivneje živele z dopolnilnimi programi. Nekomu se zdi, da ne bi bilo škode, če bi te kmetije propadle, a bi bila velika škoda, saj bi prišlo do zaraščanja zemljišč."
TEDNIK: Kot kmetijska ob~-ina ste poznani po trsničarstvu in vinogradništvu!
A. Kav~i~: "Potrebno je poudariti, da vinogradništvo stagnira, saj odkupne cene grozdja ne pokrivajo proizvodnih stroškov. Trsničarstvo je zaenkrat še uspešno, saj se vinogradi obnavljajo, tudi trsničarska zadruga je uspešna, saj je našla tržno nišo tudi na tujih trgih. Perspektiva je v predelavi vrtnin, zato moramo malim kmetijam zagotoviti dopolnilne programe."
TEDNIK: Bo občina pripravljena pomagati tistim, ki bi želeli vlagati v programe, razmišljate o kakšni obrtni coni ali podobnem?
A. Kavčič: "Na vsak način. Obrtna cona lahko spodbudi obrtništvo, zato jo moramo pridobiti, komunalno opremiti in dati na razpolago zainteresiranim podjetnikom in obrtnikom. V občinskem proračunu imamo sredstva za neobrestne kredite, obresti plačuje občina. Žal za te kredite ni velikega interesa."
TEDNIK: Prej ste omenili probleme vinogradnikov. Očitno se naše vino slabo prodaja. Kvote, ki so določene za Evropsko unijo, pa za nas niso slabe. Kje je torej vzrok za slabo prodajo?
A. Kavčič: "Serije naših buteljčnih vin so izredno nizke, zato težko pridemo na svetovni trg. Zato smo vezani na domači trg. Države iz EU bodo prišle tudi na naš trg. Naše možnosti so v proizvodnji vrhunskih vin, izborov, kjer smo sposobni pridelati res vrhunsko kvaliteto, za kar pa ni potrebna velika količina. Mislim, da v mnogih drugih državah tega niso sposo-
bni. Imamo dobre pogoje, imamo znanje, kleti, tehnologijo."
TEDNIK: Kaj pa devetletna šola v Juršincih? Približuje se čas, ko bo po zakonu potrebno preiti na devetletno šolanje. Imate za to pogoje v Juršin-cih?
tudi dvooddelčni vrtec v vrednosti 80 do 90 milijonov tolarjev. Naša šola ima že sedaj pogoje za devetletko, potrebno bo ustrezno urediti zgolj kuhinjo in delilnico hrane."
TEDNIK: V Juršincih nimate sreče z imenovanjem ravna-
Cimprača v Sakušaku, Puhov muzej. Foto: Fl
telja šole, že drugič boste imeli vršilca dolžnosti. Kje so pro-
A. Kavčič: "Večnamenska dvorana bo končana naslednje leto. Letos zagotavljamo zanjo 133 milijonov tolarjev (od 245 milijonov, kolikor bo stala). Naslednje leto začnemo graditi
blemi?
A. Kavčič: "Sedanja kandidatka je dobila podporo s strani
občine in Zavoda za šolstvo, v kolektivu šole pa je dobila premalo podpore, zato je ministrica ni potrdila. V občini nimamo negativnega mnenja do kandidatov od drugod, želeli pa bi, da bi bil ravnatelj šole domačin, da bi v kraju po svoji službi naredil še kaj za krajevno življenje, kulturo, šport. Zato vidimo prednost v človeku, ki živi v kraju."
TEDNIK: Kaj boste rekli svojim občanom na osrednji proslavi občinskega praznika?
A. Kavčič: "Predvsem to, da nadaljujemo program, ki smo si ga zastavili. Sedanje opravljeno delo se vidi. Pravzaprav bom povedal to, kar sva se sedaj pogovarjala. Zahvalil se jim bom tudi za sodelovanje, brez njih občina veliko nalog ne bi izvedla. Naši občani preko individualnih pogodb spremljajo in spodbujajo naše delo. Za bodoče zastavljene cilje bo potrebno v lokalni skupnosti zagotavljati več sredstev, saj krčenje državnega proračuna prav v manjših občinah najbolj čutimo."
TEDNIK: Zaključujete drugi mandat juršinskega župana. Boste kandidirali za tretji mandat?
A. Kavčič: "O tem razmišljam, nisem se pa še odločil."
Franc Lačen
Svetniki občine Juršinci z županom in občinsko upravo
TRGOVINA PRI HOLCEVIH
Grager Nevenka s.p.
in DREVESNICA HOLC
čestitata občankam in občanom ter svojim cenjenim strankam ob občinskem prazniku.
Zagorci 61, Juršinci, tel.: 02/758 08 91, 758 57 11
KRmřtLZ
podjetje za prodajo, gradbeništvo in posredovanje na veliko in malo
Občankam in občanom, svojim cenjenim strankam in poslovnim partnerjem čestitamo ob prazniku občine Juršinci.
Juršinci 65,2256 Juršinci; Tel.: 02 / 754 61 11 ; Fax.: 02 / 754 61 10; GSM: 041 / 764 448
KLJUČAVNIČARSTVO
ROMAN MATJAŠIČ s.p.
Sakušak 1/a, 2256 Juršinci Tel.: 02/754-60-33 Fax: 02/754-60-34
Izdelava traktorskih nakladalnikov,
konstrukcije in druge ključavničarske storitve
Ob občinskem prazniku vsem svojim strankam in občanom iskreno čestitamo.
PO NAŠIH OBČINAH
ZAMENCI / TRADICIONALNI GOBARSKI PRAZNIK
Razst^^a gob, igre, nastopi
Minuli konec tedna je v Žamencih v organizaciji tamkajšnjega gasilskega dru{tva potekal 29. gobarski praznik. Na osrednji prireditvi v nedeljo popoldan se je zbralo okrog 2000 obiskovalcev, med njimi tudi gostje - ~lani gobarskih društev iz Kopra, Ljubljane, Maribora, Celja, Krškega in Mute.
Da je letošnja gobarska letina res dobra, je dokazala verjetno edinstvena razstava gob v naravnem okolju. Na razstavo jih je prineslo ve~ kot 30 gobarjev, uredili pa so jo Anton Poler, de-terminator - specialist za gobe, Amadeo Dolenc, predsednik Gobarske zveze Slovenije, in tajnica Ana Ivanovi~.
V soboto, 3. avgusta, so organizirali predavanje, ki sta ga vodila Anton Poler in mag. Ignac Janžekovi~ z Agronomske fakultete v Mariboru. "Predavanje
nika.
V nedeljo pa je gasilska sirena že ob 5. uri zjutraj pozvala gobarje iz sosednjih vasi, da so se zbrali in se skupaj odpravili v gozd. Nabrane gobe so razstavili, obiskovalci praznika pa so si popoldan lahko ogledali tudi gobe iz drugih predelov Slovenije, ki so jih s seboj prinesla gostujo~a gobarska društva.
Obiskovalci so si lahko poleg gobarske ogledali tudi razstavo lovskih trofej in opreme ter
Člani folklorne skupine Ruda Sever iz Gorišnice
živali. Za mimoido~e so lovci
je bilo v prvi vrsti namenjeno spoznavanju razlik med strupenimi in užitnimi gobami, veliko pozornosti pa smo namenili tudi na~inom razmnoževanja gob," razlaga Franc Zagoršek, dolgoletni predsednik PGD Žamenci in ustanovitelj gobarskega praz-
pripravili lovsko južino, mag. Ignac Janžekovi~ pa je v prijetni senci žamenskega gozda razstavljal zeliš~a in razlagal njihov namen.
Na osrednji prireditvi prazni-
Prireditve ob 8. prazniku obiine Juršinci
četrtek, 8. avgusta, ob 17. uri - gozdiček Laze: spominska slovesnost v počastitev 60. obletnice ustanovitve in poslednjega boja Slovenskogoriške čete; petek, 9. avgusta
-	ob 17. uri - prireditveni šotor, občinsko prvenstvo v namiznem tenisu
-	ob 18. uri - strelišče v Juršincih, streljanje z zračno puško
-	ob 18. uri - Gostilna pri Darinki, tekmovanje v pikadu
-	ob 20. uri - prireditveni šotor, tekmovanje v ročnem nogometu
-	ob 21.30 uri - dviganje uteži na benč napravi sobota, 10. avgusta
-	od 8. do 17. ure srečanje pri Puhovem muzeju v Sakušaku
-	razstava starodobnih vozi
-	družabne igre
-	ob 14. uri - gasilsko tekmovanje, na travniku nasproti Gostilne pri Darinki nedeljo, 11. avgusta, ob 11.30 uri: osrednja prireditev ob 8. prazniku, v centru Juršincev
RADIOPTUJ
89,8-98,e-l04T3MHz
OBČANOM OBČINE JURŠINCI ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRA2NIKU
ZA DOSEŽENE USPEHE IN JIM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE!
SODELAVCI IkDNIKA IN RADIA PTUJ
ka je nastopila Trezika iz Nego-ve, organizatorji pa so popoldan popestrili z družabnimi igrami, v katerih so sodelovali ~lani PGD Polenšak, TD Polenšak, TD Lukarji iz Dornave, LD Do-rnava - Polenšak, krajani Bres-nice ter ~lani gobarskih društev iz Maribora in Kopra. Kot je
govoril še Franc Šegula, župan ob~ine Dornava. "Čeprav smo bili zjutraj zaradi vremena žalostni, se je trud organizatorjev popla~al, saj nam je zdaj vreme naklonjeno in prireditev ni odpadla. Takšno razstavo gob v naravnem okolju vidimo malo-kje, posebej pa bi bila zanimiva
Ob zvokih dornavske godbe na pihala so gobe v @amencih {e hitreje rastle
povedal Franc Šuen, predsednik PGD Žamenci, ki je prireditev vodil, rezultati iger niso pomembni, saj igre nimajo tekmovalnega zna~aja.
V nadaljevanju so tla prireditvenega prostora zagreli ~lani folklorne skupine Ruda Sever iz Gorišnice, zaigrala pa je tudi dornavska godba na pihala. Pod ve~er so se nastopajo~im v Žamencih pridružili še padalci Aerokluba Ptuj in ~lani Konjeniškega kluba Borl.
Zbrane v Žamencih je nato na-
za otroke iz mesta," je poudaril Šegula.
Franc Šuen pa je dejal, da v Žamencih razmišljajo o ustanovitvi gobarskega društva ali sekcije. Povedal je, da v njihovih gozdovih rastejo pretežno jur~ki, gobani, lisi~ke, golobice, marele in štorovke, gobe na razstavi pa so bile iz vse Slovenije, tudi goba s Smrekovca, najdena na višini 1500 metrov, ki jo je prinesel njihov gobarski prijatelj.
Mojca Zemljarič

mmz-
Družba za časopisno In radljsi® d^avnost RADiO-TEDNiK, d.o.o, RADiO-TEDNiK p.p. 95, Raičeva 6,2250 Ptuj, tei.: 02/749^10,
557W3337rral^(S7W93ag5rërem7«Iâ pc^řSreiSIňlIčřiiaroíedřniMnpIětn^ siânI:litt^7ww.r8ai5:të3riTE5I~

SO-
TpRUiufgad/!»-1 íiMtrpfu\
ZAVRH / TURISTIČNO DRUŠTVO RUDOLF MAISTER-VOJANOV
1. Klopotiev bal
Turisti~no društvo Rudolf Maister-Vojanov z Zavrha pri Voli~ini je v soboto, 3. avgusta, v doma~i vasi na platoju pred stolpom organiziralo VII. Klopot~ev bal. Poleg številnih obiskovalcev, zbralo se jih je okrog 1000, so prireditev obiskali tudi Franc Krivec, podžupan ob~ine Lenart, Janez Ribi~, župan ob~ine Duplek, in Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Prireditev na Zavrhu se je za~-ela z ljudsko pesmijo kme~kih žena, ki so ob pletju in vezanju vinske trte zapele kar v vinogradu. Ob petju so jih spremljali harmonikarji, možje pa so vinograd poškropili. Ko se je ljudska pesem preselila iz vinograda na prireditveni plato, pa so na-stopajo~i s skupnimi mo~mi postavili klopotec. Ko je bilo delo postorjeno - trta opleta, zvezana in poškropljena, klopotec pa postavljen - sta obiskovalce nagovorila Dragica Bezjak, predsednica TD Rudolf Mai-ster-Vojanov, in Franc Kovacic, predsednik Društva vinogradnikov Lenart. Bezjakova je med drugim povedala: "Za letošnjo prireditev smo se še posebej potrudili in pripravili nekaj novosti v programu. V okviru društva smo pridobili stojnice, s katerih bomo nocoj postregli goste. Kot kaže, bo letos za naše društvo ponovno uspešno leto, in upam, da vas prihodnje leto ponovno presenetimo s kakšno
pridobitvijo."
Franc Kova~i~ je poudaril, da je Klopot~ev bal tudi etnološka prireditev in da je po zapisu prof. Šuštarši~a prvi klopotec bil postavljen 1417 na Bavarskem. "Naše društvo šteje okrog 150 ~lanov, ki obdelujejo okrog 70 ha vinogradov," je nadaljeval. "No, povedati pa moram, da mora vinogradnik težko delati in da mora v vinograd, ~e želi priti do kvalitetne kapljice, vložiti izredno dosti finan~nih sredstev in znanja."
V nadaljevanju prireditve je zapel Vinogradniški oktet iz Male~nika, ki mu je sledil nastop 30 konjernikov Dupleške konjenice. Obiskovalci prireditve so si lahko ogledali še sta-rodobna motorna vozila in se pomerili v igrah, ki izhajajo iz starodavnih opravil v vinogradu. Letos so vlekli vino iz soda s cugarom in vstavljali pipo v sod.
Mojca Zemljarič
Pesem sredi vinograda zazveni {e bolj doma~e ,
SV. TROJICA / PRIREDITEV OB KRAJEVNEM PRAZNIKU
Tekmovali v ko{nji
PGD Osek je v soboto, 3. avgusta, pri kulturnem domu pri Sv. Trojici pripravilo družabno prireditev in tekmovanje v košnji, ki si ga je ogledalo okrog 100 obiskovalcev, med njimi tudi Franc Krivec, podžupan ob~ine Lenart.
Tekmovanje je potekalo v okviru krajevnega praznika Sv. Trojice, pomerilo pa se je 18 moških in 5 žensk, ki so tekmova-
li posamezno in ekipno. Kot je povedal Franc Rojko, predsednik PGD Osek, so kosci tekmovali v parih. Na 30 kvadratnih metrih pokošene površine, kolikor je vsak izmed njih pokosil, je komisija ocenjevala hitrost in ~isto~o pokošenega ter poravnavo redi. Rojko je dejal, da je z udeležbo na tekmovanju zadovoljen in da kosci prihajajo iz vseh koncev Slovenskih goric -poleg domačinov so se pomerili tudi kosci iz Vidma in Sv. Jurija ob Ščavnici ter z Destrnika.
V moški konkurenci se je med posamezniki najbolje odrezal Janez Lovroš od Sv. Jurija ob Ščavnici, drugo mesto je zasedel Stanislav Šilak, tretje pa Milan Ornik. Med ženskami je prvo mesto osvojila Zofka Fekonja, druga je bila Ivanka Bela, tretja pa Dragica Majer. Ekipno so se najbolje odrezali kosci iz PGD Destrnik, med ženskami pa je pokal za 1. mesto prejela prosta skupina. Prvo-, drugo- ter tretjeuvrščeni posamezniki in ekipe so prejeli pokale občine Lenart in krajevne skupnosti Sv. Trojica, vsi sodelujoči pa so dobili tudi priložnostna priznanja.
Mojca Zemljarič
PO NAŠIH OBČINAH
PTUJ / USTANOVLJENO DRUŠTVO PROTI MUČENJU ŽIVALI PTUJ
Za humano in kvalitetno ravnanje do živali
^"Vsi, ki imamo vsaj malo radi živali, smo veseli, da je končno tudi na Ptuju prišlo do ustanovitve Društva proti mučenju živali. Nanj smo že dolgo čakali. Društvu vsaj v začetnem obdobju ne bo lahko; eno je namreč, ko se o zaščiti živali pogovarjaš na daljavo, drugo pa, ko začneš ukrepati v določenih primerih," je uvodoma ob ustanovitvi Društva proti mučenju živali Ptuj razmišljal Emil Senčar, dr. vet. med., direktor Veterinarske bolnice Ptuj.
S svojo sekcijo za terensko delo bo namreč društvo zelo prisotno na obmo~ju svojega delovanja, pri tem pa bo uresničevalo pooblastila, ki so mu dana z zakonom o zaščiti živali oziroma zakonu o varstvu živali pred mučenjem Republike Slovenije. Na terenu bodo preverjali dejansko stanje na podlagi ustne ali pisne prijave o mučenju živali, opravljali redne in občasne oglede pri imetnikih živali, kjer bodo samodejno ugotavljali posamezne primere mučenja živali. V primerih kršenja določil veljavne zakonodaje s tega področja, bodo pooblaščeni člani sekcije za terensko delo Društva proti mučenju živali imeli pravico legitimirati imetnika živali, od njega pa tudi zahtevati ogled živali in prostorov, v katerih se žival nahaja ter zahtevati potrebne informacije in dokumentacijo.
Zakon o zaščiti živali, ki je bil v Sloveniji sprejet leta 1999, ni bil sprejet iz moralno-etičnih razlogov, temveč zaradi pritiska Evropske unije, ki je izpostavila zaščito živali kot enega izmed razlogov, zaradi katerih bi Republika Slovenija lahko izgubila pravico izvoza živih živali v države Evropske unije. Mučenje živali po tem zakonu je vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje ali škodi njenemu zdravju, prav tako tudi nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali.
Ustanovni obči zbor Društva proti mučenju živali Ptuj je bil 28. maja letos. Predsednica društva je Lidija Rogina, sedež društva pa v Rajšpovi 16. Vsi, ki bi želeli kaj več izvedeti o delovanju društva, naj pokličejo na telefonski številki 02-788 -5663 ali 031-739-454.
Daleč najpogostejša oblika mučenja živali pri nas je po besedah Emila Senčarja pes na kratki verigi. Zanimivo je, da na Madžarskem in v drugih vzhodnih državah te oblike mučenja živali ni več zaznati. Ljudje so že toliko osveščeni, da tega ne počno več. Pogosta oblika mučenja živali je tudi premali boks. Zmotno je prepričanje, da živali zadostuje boks velikosti dvakrat dva metra in da je dovolj, če jo enkrat ne teden sprehodimo oziroma ji ga očistimo. V poletnih mesecih se tema najpogostejšima oblikama mučenja pridruži še pomanjkanje vode. V vročih dneh živali ne zadostuje enkratna ponev postane vode. V zadnjem času se vse pogosteje
dogaja tudi to, da si ljudje nabavijo psičko, jo imajo največ eno leto, ko pa povrže mladičke, malega samčka obdržijo, psičko pa enostavno zavržejo. Take živali so prepuščene kruti usodi, redkim se nasmehne sreče, ker se zanje zavzamejo dobri ljudje.
Čeprav je bil zakon o zaščiti živali sprejet že pred skoraj tremi leti, še vedno ni podzakonskih aktov, tudi zato je ukrepanje včasih oteženo. "Tudi zato vidim veliko priložnost v Društvu proti mučenju živali, kjer bodo ob pozornem opazovanju okolja in dogajanja v njem lahko za živali naredili veliko. Že s samim opozorilom in svetovanjem bodo lahko preprečili številne oblike mučenja živali. To pa lahko delajo le ljudje z veliko ljubeznijo do živali, ki jim tudi ne bo težko stopiti do slehernega, ki se na tako ali drugačen način izživlja nad živalmi, in ga poučiti, da se tako z živaljo ne ravna. Brez dvoma pa si kazen zasluži vsak, ki muči žival na metrski verigi oziroma jo zavestno muči. Tudi zato je nerazumljivo, da so bili vsakršne kazni oproščeni kranjski gimnazijci, ki so se zverinsko znašali nad ubogimi mačkami. S takimi primeri smo imeli opravka tudi na Ptuju, vendar do sodišča niso prišli," je v nadaljevanju pogovora o zaščiti živali povedal Emil Senčar.
KDAJ ZAVETIŠČE ZA ŽIVALI NA PTUJU?
Zakon o zaščiti živali tudi zelo natančno govori o tem, da mora na vsakih 800 registrira-nov psov biti v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Imetnik zavetišča je lahko občina oziroma vsaka fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Ureditev zavetišča bo prav tako ena od nalog Društva proti mučenju žival Ptuj, ki bo delovalo za vse občine na Ptujskem. Ker Ptuj zavetišča še nima, financira en del mariborskega zavetišča, ki je edino pravo zavetišče v Sloveniji. Žal je prenapolnjeno.
Pogosto se dogaja, da "zapuščene" živali prevzamejo tudi v Veterinarski bolnici Ptuj, čeprav nimajo za to pogojev. "Z dobro voljo se da tudi v teh primerih nekaj narediti, vendar to ni prava rešitev. Se enkrat pa bi rad poudaril, da se z ustanovitvijo Društva proti mučenju živali Ptuj napovedujejo boljši časi tudi za izgubljene živali. Upam, da bo tudi občina pristopila in podprla dejavnost društva, ki si bo predvsem prizadevalo za dvig kulturne ravni humanega odnosa do živali," je še povedal veterinar Emil Senčar.
MG
Kulturna nekega naroda se kaže tudi v odnosu do živali. Foto: Črtomir Goznik
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Kdo ima prav
Državni sekretar na ministrstvu za okolje Radovan Tavzes je pred nekaj dnevi na nacionalni televiziji s tako neverjetno hladnostjo in vzvi{enostjo, lahko bi rekli aro-ganco, opravil s tistimi državljani Slovenije, ki jih je prizadela toča in v stiski i{čejo in računajo na pomoč države, da se neizbežno postavlja vpra{anje komu pravzaprav sploh služijo država in njeni visoki in nekoliko nižji funkcionarji, od katerih so nekateri, med njimi tudi Tavzes, že kar "večni". Ali se vse {tevilne državne institucije in vsi ti ljudje na položajih sploh zavedajo, da imajo svoje mandate zato, da služijo državljanom, da jim pomagajo in laj{ajo življenje, da so "razumevajoči" tudi tedaj, ko "navadni" ljudje česa ne razumejo ali morda nimajo prav? Ali se zavedajo, da mora "visoka profesionalnost" zanje pomeniti predvsem zagotavljanje vseh temeljnih demokratičnih pravic državljanom, med katere sodita tudi pravica do natančne informiranosti o dogajanju v državi in pravica do državne pomoči ob nesreči? Seveda pri tem ne mislim le na pomoč v denarju, ampak na pomoč, ki se {e zlasti ob težavah, ki prizadenejo posameznike, lahko izraža skozi najrazličnej{e pomembne, a tudi drobne poteze, tudi skozi povsem malenkostna znamenja prijaznosti.
Očitno pa ima na{a mlada država največ težav ravno s prijaznostjo. Tisto, za kar sploh ni treba denarja, je pravzaprav pri nas najteže dosegljivo, ker vse prepogosto menimo, da je "pomembnost" moč dokazovati zgolj z aroganco, z odmaknjenostjo od ljudi in njihovih problemov. Naj-bolj{i dokaz, da aktualnim upravljavcem Slovenije ni čisto zares do tega, da bi bila Slovenija vsem "prijazna" država, je tudi to, da se v zadnjih desetih letih ni zgodilo, da bi v kak{ni pomembnej{i državni in{tituciji odstavili ali razvidno kaznovali kak{nega visokega urednika ali funkcionarja zaradi "neprijaznosti" do ljudi, s katerimi so imeli opravek, oziroma zaradi tak{nega izvajanja posameznih nalog, da je to {kodilo položaju in počutju posameznih ljudi. Morda je bilo nekaj primerov na policiji, toda tudi tam so dajali v disciplinske in druge postopke predvsem "male ribe", čeprav bi
po {tevilu pritožb na ravnanje policije že lahko sklepali, da ne gre zgolj za posamezne ekscese, ampak za posledico neke miselnosti, ki jo je nekdo moral vzpostaviti ali pa se proti njej vsaj ne bojuje dovolj sistematično in učinkovito.
ŠIRITEV, OSTAJANJE STAREGA
Tako imenovana državna uprava se v zadnjih letih nenehno {iri (kar se delno lahko opraviči s "kompletiranjem" funkcij samostojne države in z obveznostmi, ki jih prina{a vključevanje v EU), po drugi strani pa v njej ni zaslediti procesov, ki bi dokazovali, da je posodabljanje te dejavnosti dejansko in ne samo formalno. Ali drugače rečeno - obnavljanje kadrovske strukture je na tem področju veliko manj drastično, kot je bilo in je denimo v gospodarstvu, dotok novih kadrov ne pomeni hkrati ustreznega odliva starih, neustreznih kadrov itd. Skratka ni odpu{čanja zaposlenih, kakr{no poznajo v {tevilnih drugih dejvnostih, ni sankcij za slabo delo, ki so marsikje drugje samoumevne in drastične. Državni sekretar z okoljskega ministrstva je imel na televiziji najbrž celo prav, ko je dokazoval, da ljudje čisto formalno ne morejo računati na pomoč države in da je pravi naslov za re{evanje njihovih težav občina. Grozljivo in nepojmljivo je bilo nekaj drugega. Televizijski posnetek s "terena" nekje na Primorskem je pričal o popolni zmedi (in neinformira-nosti) med ljudmi, ne samo med kmeti, ampak tudi pri enem izmed županov, vsi so s prstom kazali proti državi in njenim trem ministrstvom, ki naj bi bila "pristojna" za elementarne nesreče, če{ da se na njihova vpra{anja in težave ne odzivajo, Republi{ki sekretar pa je {e naprej govoril, kot da bi padel z Marsa, da z njim in njegovim ministrstvom ni nič narobe, da ima prav on, da so "problem" očitno kmetje in občinski oblastniki, ki vsega skupaj ne razumejo, kar naj bi dokazovala tudi nekatera pisma in vpra{anja, ki jih dobivajo na ministrstvo in na katera bodo odgovorili "prihodnji teden". Kljub tak{nim zatrdilom državnega sekretarja Tavzesa, oziroma
ravno zaradi njih, je treba ugotoviti, da je nekaj hudo narobe predvsem v njegovem razmi{lja-nju in pojmovanju funkcije, ki jo opravlja. Njegova dolžnost in odgovornost se v nobenem primeru ne more končati s televizijskim dokazovanjem, da formalno, v duhu zakona, njemu ni treba in da tudi ne more pomagati nesrečnim kmetom. Po bistvu svoje funkcije pa bi on in celotna vlada lahko evidentno storili (in bi tudi morali storiti) veliko več. Predvsem odgovorov na vpra{a-nja s terena ne bi smel odlagati "na prihodnji teden", takoj bi moral ukrepati z dodatnimi informacijami in navodili, ko je ugotovil, da oblast na terenu očitno ne ve, kako je treba ravnati ob tak{nih nesrečah; kljub temu da država formalno ni odgovorna za kritje {kode, bi moral kmetom skupaj z drugimi specializiranimi institucijami ponuditi nekaj variat možnih poti za laj{anje njihovih težavah zaradi elementarne nesreče in uničenega pridelka grozdja. Približno tako si vsaj jaz predstavljam funkcioniranja prijazne države in temeljne obveznosti ministrov in podministrov ter vseh drugih, ki nastopajo v imenu države.
VRSTE PRED DRŽAVNO UPRAVO
Komentator Dela je ravno ta teden zapisal, da se državna uprava ukvarja predvsem sama s seboj, ljudstvo pa je prisiljeno tudi v teh avgustovskih dneh čakati v vrstah in malodane moledovati (tudi krepko plačati!) za dokumente, ki so nujni za vsakdanja opravila. "Pred desetletji so ljudje čakali v vratah za kruh, mleko ali olje, zdaj pa za papirje, brez katerih se tudi ne da preživeti - se je sploh kaj spremenilo? Smisel sodobne uprave je, da sama zbira in kompletira podatke o 'dotičnem', ne pa da ga kot biljardno kroglo podaja od ene birokratske luknje proti drugi ... Premoremo celo plejado nesmislenih uradov, na primer za varstvo potro{nikov, mladino, ženske, invalide itd. - ki so bolj ali manj samo dobre službice za drugorazredni politični kader ... "
Jak Koprive
êi^iitttami
TRNOVSKA VAS /
UVAJAJO KTV
V	občini Trnovska vas imajo mnogi občani probleme pri spremljanju televizijskega programa, saj je tudi za spremljanje nacionalnega programa veliko sivih lis. Zato so po besedah župana Karla Vurcerja pristopili k realizaciji kabelskega TV sistema. V začetni vazi se bodo nanj lahko priključili tisti, ki živijo ob glavni cesti: prebivalci Ločiča, Trnovske vasi in Biša, z anketami pa vprašujejo tudi druge, ali bi se priključili na KTV. Prispevek za priključitev je 102.000 tolarjev, mesečna naročnina 2000 tolarjev. Telekom, ki je lastnik kabelskega sistema, je kot pogoj podal, da se v prvi fazi priključi okrog sedemdeset interesentov. Trenutno je pogodbe podpisalo štirideset gospodinjstev.
Fl
PTUJ / NSi USTANAVLJA KMEČKO ZVEZO
V	četrtek, 1. avgusta, je Regijski odbor Nove Slovenije Ptuj - Ormož na seji na Ptuju ugotovil, da priprave na lokalne volitve potekajo po predvidenem načrtu. Skoraj v vseh občinah že imajo izbrane kandidate za župane in za svetnike v občinske svete. Nova Slovenija, ki 4. avgusta praznuje drugo obletnico, ob tej priložnosti ustanavlja Kmečko zvezo, da bo še odgovorneje sooblikovala politiko na tem področju. Ustanovni zbor bo 4. avgusta na Gomilskem. V regijskem odboru Nove Slovenije Ptuj - Ormož so zato na seji iz naše regije imenovali kandidate za upravni in nadzorni odbor.
Rajko Janžekovič
LOVRENC / LOVRENŠKA NEDELJA
PGD Lovrenc prireja v soboto, 10. avgusta, ob 13. uri 9., tradicionalni turnir v curkometu, v nedeljo, 11. avgusta, ob 10. uri bo pri cerkvi svetega Lovrenca farno žegnanje, ob 13. uri se pričnejo finalne tekme v curkometu in velika vrtna veselica z ansamblom Štrk.
LESKOVEC / SEDMI KMEČKI PRAZNIK
Turistično društvo Klopotec v haloškem Leskovcu je v pripravah na tradicionalni, tokrat že sedmi kmečki praznik. Osrednja prireditev se bo začela v soboto ob 14. uri. Pripravljajo kmečke igre, kulinarično rastavo in ragla-sitev rezultatov ocenjevanja domov na območju občine Videm ter rezultatov ocenjevanja vina. Osrednja pozornost letošnje prireditve bo veljala predstavitvi delovnih oblačil v Halozah. Tudi sedmi kmečki praznik v Leskov-cu se bo končal z zabavno prireditvijo.
JB
VELIKA NEDELJA /
REGIJSKO TEKMOVANJE ORAČEV
Prihodnjo sredo bo v Veliki Nedelji, na parceli Jeruzalem SAT, pri Prejacu, regijsko tekmovanje oračev Podravja. Organizatorji so Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarska zavoda Maribor in Ptuj, občina Ormož, Jeruzalem SAT in Strojni krožek Ormož. Vzporedno z oranjem bo tudi okrogla miza o proizvodnji vrtnin.
JB
KMETIJSTVO, PODEŽELJE
SPODNJA KUNGOTA / 205 LET PRVE OMEMBE KLOPOTCA V SLOVENSCINI
"Vesela bratva mine
II
V Slovenskih goricah, Halozah in drugih vonorodnih pokrajinah so se pri~eli ogla{ati klopotci, saj sta pred kratkim godovala Jakob in Ana, ki oznanjata jesen in v Slovenskih goricah "postavljata" klopotce.
Drago Korade s svojim ljubljenim klopotcem
Klopotec je izvirna slovenska naprava v severovzhodnem delu Slovenije, še posebej v Halozah, Slovenskih goricah in Prlekiji. Poznajo ga tudi v Avstriji in v Porabju na Madžarskem. Njegova starost ni ugotovljena. Več o zgodovini klopotca smo povprašali Draga Koradeja iz Spodnje Kungote, ki že 10 let zbira materiale o zgodovini klopotca, nekaj gradiva pa je dobil tudi od pokojnega Mirka Šoštariča iz Maribora, ki je 40 let raziskoval zgodovino klopotca.
"Zelo me zanima naša kulturna dediščina, vse, kar so nekoč počeli naši dedje in babice, naši starši," pravi Drago Korade. "Žal gre veliko preveč v pozabo. V našem KUD Lipa poskušamo stare običaje, šege, navade spet obuditi in s tem poživiti življenje, ki je vedno težje."
TEDNIK: Kdaj se v podatkih, ki ste jih pridobili, prvič omenja klopotec?
"Težko je določiti točen čas. V pisnih virih sem zasledil, da bi to lahko bilo med 14. in 16. stoletjem. Obstajajo pa tudi trdit-
ve, da naj bi bil klopotec star 250 let. Ko smo lani postavljali klopotec, mi je prijatelj dejal, da je na ORF zasledil podatek, da naj bi bil star 700 let. Žal teh pisnih virov nimam. V slovenskem jeziku, v rokopisni obliki, se prvič omenja leta 1797 v pesmi Leopolda Volkmerja Tol-žba enega vencerla. Ta pesem je prva slovenska socialna pesem, ki opisuje težko življenje vini-čarjev. V njej je omenjen klo-potec, ki je nekoč predstavljal veselje in žalost. Kasneje pa o klopotcih govori veliko drugih virov."
TEDNIK: Vinogradniki trdijo, da je klopotec njihov simbol, ampak v zgodovini ni bilo tako. Prvi klopotci se niso pojavljali v vinogradih.
"Res je, v pisnih virih sem zasledil, da so klopotce najprej postavljali v žitnih poljih, da so odganjali ptiče. Ocenjujemo, da naj bi bilo to okoli leta 1750, kasneje, okoli leta 1770 pa so jih postavili v vinograde, ker so ugotovili, da so resnično koristni."
TEDNIK: Zakaj pa klopotce začnejo postavljati na jakobovo in anino?
"Težko rečem, zakaj ravno 25. in 26. junija, do tega podatka nisem prišel. Postavljajo jih vse do jernejevega, to je do 24. avgusta."
TEDNIK: Kak{en les se je uporabljal za izdelavo klopot-cev?
"Izbira lesa je zelo pomembno, saj le klopotec, narejen iz pravih vrst lesa, doseže pravi efekt. Deli klopotca imajo več imen. Tako je okvir, jarem ali osnova narejen iz bukovega, trnovega ali jesenovega lesa, enako kot gredl ali os. Macleki, tolkači, bati, kladivca so narejeni iz tršega lesa, kot so jesen, trn, gaber. Pomemben del klopotca je reso-nančna deska ali blanja; v pisnih virih sem zasledil, da je najboljša češnjeva, vendar ne sme biti žagana, ampak iz cepljenega lesa. Zven češnjeve deske najbolj moti ptiče. Pri repu je pomembno, da je narejen iz takšnih vej (hrast, kostanj, breza), ki se dolgo obdržijo in potem pravilno usmerjajo klopotec v veter. Vetrnica, ki ji rečemo tudi krila ali peresa, je narejena iz lažjega lesa: lipe, smreke ali topola. Pomembno je tudi razmerje med posameznimi deli, kar so izdelovalci šteli za skrivnost. Leta 1999 in 2000 sem se udeležil postavitve klopotca v Mariboru, kjer sem dobil kopijo dokumenta, na katerem je seznam rezervnih delov klopotca, ki naj bi bil potrjen na mednarodnem združenju ljubiteljev vin v Parizu 24. avgusta (na jernejevo) 1731. Orginalnega dokumenta nisem videl, zato nisem povsem prepričan, če to drži. Bil bi pa zelo vesel, če bi dobil potrditev, da ta dokument obstaja."
TEDNIK: Klopotci se razlikujejo tudi po vetrnicah ...
GORNJA RADGONA / @E 28. NAJVISJA PRIZNANJA SLOVENSKIM VINARJEM
Mi, Slovenci, vinca ne prodamo
V Gornji Radgono so konec julija v okviru prireditev ob jubilejnem, 40. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu ocenili in nagradili najbolj{a slovenska vina in vinarje. Letos so prvi~ ocenjevali tudi vino traminec v konkurenci sosednjih držav.
Tri osemčlanske komisije, ki jim je predsedoval mag. Anton Vodovnik, so ocenile 746 vzorcev vina, ki so jih prejeli od 301 slovenskega vinogradnika iz 14 vinorodnih okolišev. Največ vzorcev je bilo iz mariborskega vinorodnega okoliša. Pri ocenjevanju 91 vzorcev tramin-ca iz Slovenije, Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske pa so sodelovali tudi tuji strokovnjaki. Odziv iz tujine priča, po besedah mag. Vodovnika, da so slovenska vina, vinarji in strokovnjaki vse bolj cenjeni tudi zunaj meja in da priznanja, podeljena v okviru Pomurskega sejma, pomenijo odličnost in kakovost tudi v tujini.
Če torej želite sebe ali goste presenetiti z vrhunsko kapljico, boste najbolje storili, če boste posegli po rebuli, letnik 2001, pridelovalca Dejana Peršolja iz Goriških brd, ki je postala šampion med suhimi belimi vini,
ponudite pa lahko tudi šampiona za belo vino sauvignon, letnik 2001, s Fakultete za kmetijstvo Maribor ter sivi pinot Jožeta Brgleza iz Oplotnice.
Če imate raje rdeča vina, je v letošnjem letu najboljši izbor cabernet sauvignon iz Agroinda Vipave, letnik 94. V konkurenci vin posebne kakovosti pa je šampion postal laški rizling — suhi jagodni izbor, letnik 99, pridelali pa so ga v Vinu Brežice.
Ob res posebnih priložnostih pa lahko nazdravite z vrhunskimi penečimi vini. Šampioni za leto 2002 so: zlata radgonska pe-nina Radgonskih goric, letnik 98 in 99, ter peneče vino - gourmet, letnik 95, Janeza Isteniča iz Bizeljskega. Najboljši trami-nec pa prihaja po mnenju mednarodne komisije izpod rok slovenskega vinarja Ivana Mijošeka iz Rogaške Slatine; šampiona je prejel za traminec — dišeči, suhi, jagodni izbor, letnik 2000.
"Če se sklicujem na materiale gospoda Mirka Šoštariča, lahko rečem, da poznamo dve vrsti. Pr-leški ali slovenjegoriški klopotec ima štiri krila (dve 'letanci') in je razširjen predvsem med Muro in Dravo od hrva{ke meje na vzhodu in na zahodu do Radgone, Sv. Ane, Jurovskega Dola, Voli~ine, Zavrha in Vurberka, v zadnjem ~asu pa se širi tudi v Prekmuje. [estkrilni klopotec (tri 'letance') je raz{irjen v gornjem delu Slovenskih goric okoli Maribora do Kozjaka, na vzhodnem obrobju Pohorja, v Halozah in na Hrvaškem. Ce pogledamo proti avstrijski meji, Zg. Kungoti, Sve~i-ni in preko meje, pa vidimo že
osem-, deset- in celo dvanajst-krilne klopotce."
TEDNIK: Zakaj je {tevilo kril pomembno?
"Glede na to, da je štirikrilni klopotec razširjen v Prlekiji, predvidevam, da je tam bolj vetrovno podro~je in zadostujejo že štiri krila, da se klopotec požene. Bolj gremo proti severu, manj vetrovno je, zato je potrebno ve~ upora, da se klopotec požene."
TEDNIK: Kako gledate na sporočilnost klopotcev, saj ljudsko izročilo pravi, da klo-potci govorijo, in kako komentirate pritožbe nekaterih ljudi, da jih klopotci motijo?
"Res je, klopotci imajo svojo govorico. V literaturi sem prebral, da se med seboj pogovarjajo z gri~a na gri~, seveda v šaljivem smislu prenašajo sporo~ila. To lahko razumemo kot nekakšno glasbo — poezijo. Zame je
to poezija štajerskih vinskih goric. Res je tudi, da se nekateri ljudje pritožujejo. Seveda imajo pravico, mi pa pravico poslušati. Na vsakodnevni hrup, ki ga je v naši okolici vedno ve~, pozabljamo, pritožujemo pa se nad klopotcem, ki oddaja svojo pesem od konec julija do martinovega, potem ga pa tako ni. Tudi v naših krajih smo imeli nekaj težav na to temo. Meni je žal, ampak ljudje imamo pa~ ra-zli~ne poglede. Pesem klopotca mi osebno pomeni nekaj lepega, ko se zve~er uležem v posteljo in s hriba na hrib slišim prijeten zven klopotcev."
Drago je ob koncu najinega pogovora dodal, da prosi vse, ki imajo podatke o zgodovini klo-potca, da ga pokli~ejo (telefon 655-23-11) in zelo vesel bi bil, ~e bi mu kdo posredoval starejše podatke o klopotcih.
Zmagoslav Šalamun
KICAR / IZ @IVLJENJA NASIH KMETIJ
Za delo poprimejo vsi
In kako kaže letos? Po besedah mag. Vodovnika: "Zelo dobro, skoraj ne moremo verjeti, letošnji letnik bo zagotovo vrhunski."
Obetajo pa sem nam tudi nekatere novosti v okviru Kmetij-sko-živilskega sejma, ki bo letos že 40. odprl svoja vrata 1400 razstavljavcem iz 22 držav in številnim obiskovalcem, ki si bodo lahko med drugim ogledali bogato razstavo živali in rastlin, konjske dirke in parado. Predstavilo pa se bo tudi nekaj novih držav, kot sta Belgija in Nemčija, ki pripravljata nacionalni razstavi. in pa dežele Burgenland, Prlekija in Primorska. Svoj prostor med razstavljavci bo imel tudi Urad za Evropske zadeve, ki se bo predstavil z eurobusom in evropskimi vrati. Ponovno bodo prisotni tudi razstavljavci iz Jugoslavije. Prisotne pa bodo tudi vladne in strokovne institucije. Močno bosta zastopani mlečna in mesna industrija. V Vinskem hramu pa bodo po dnevih predstavili vinogradniške regije iz vse Slovenije.
Polona Šemnički
Kmetija Repi~ iz Kicarja je leto{nja dobitnica priznanja mestne ob~ine Ptuj za ohranjanje življenja na vasi in kulturne dedi{~ine. Na kmetiji s 300-letno tradicijo živi pet družinskih ~lanov: Janko Repi~, njegova žena in sedemletna h~i ter o~e in mati, v naslednjih dneh pa pri~akujejo rojstvo {e enega ~lana družine. Priznanje, ki jim ga je podelila MO Ptuj, družini pomeni priznanje za vložen trud in prizadevanje, obenem pa tudi veselje, da bodo potomci nadaljevali njihovo delo. Za delo na kmetiji poprime vsa družina, Janko in njegova žena pa hodita tudi v službo.
Današnja Repi~eva doma~ija v Kicarju stoji že od leta 1917, gospodarsko poslopje pa je nekoliko mlajše - zgrajeno je bilo leta 1931. Stanovanjsko poslop-
cev redijo Repi~evi zase, za lastno potrošnjo. Tako poleg mesa, zelenjave in vina doma pridelajo tudi mleko in mle~ne izdelke (skuto, kislo in sladko smetano
ter maslo), v krušni pe~i pa gospodinja spe~e še doma~i kruh.
Janko Repi~ poudarja, da ravno nekega velikega dobi~ka na kmetiji ni, a se nekako že da preživeti. "Za v bodo~e," pravi Janko, "je vse odvisno od slovenske kmetijske politike in vstopa Slovenije v EU, kjer naj bi bila velikost kmetij nad 50 ha. Na naši kmetiji bomo poskušali delati naprej, upam pa, da se bodo še v prihodnje lahko obdržale tudi manjše kmetije."
Mojca Zemljarič
Repicevi iz Kicarja so nagrajenci za ohranjanje življenja na vasi in kulturne dediščine
je so Repi~evi prenovili in dogradili levi ter desni prizidek, medtem ko je bilo treba na gospodarskem poslopju doslej postoriti le manjša popravila. Pri ve~jem delu na kmetiji jim pri-sko~ijo na pomo~ sosedje, nekatera opravila pa v~asih postorijo kar ro~no - tako kot so to kmetje po~eli neko~. Kot del ohranjanja tradicije so pred leti kosili ro~no, v~asih ro~no tudi li~kajo, po stari tradiciji postavijo klo-potec, v ve~jem obsegu pa organizirajo tudi trgatev.
Repi~evi obdelujejo dobrih 20 ha zemlje, od tega imajo 9,5 ha svoje zemlje, nekaj ve~ kot 10 ha pa je imajo v zakupu. Na hektarju vinograda imajo posajenih 3700 trsov, 2 ha imajo gozda, na 4 ha se razteza travinje, ostalo, 13 ha, pa je obdelovalnih površin, kjer v glavnem pridelujejo koruzo, pšenico in je-~men. V hlevu imajo 15 bikov pitancev, nekaj praši~ev, kravo, kokoši in zajce. Vse razen pitan-
KMETIJSKA ZADRUGA "ORMOŽ" z.o.o. Ptujska cesta 12,2270 ORMOŽ Tèlefon: 02/741-58-00
PRODAJA
ODKUP
- kmetijske mehanizacije	- govedi
- rezervnih delov	- prašičev
- gnojil	- poljščin
- sredstev za varstvo rastlin	- vrtnin
- semen	- grozdja
- hrane za živali	- zelišč
- vitaminskih dodatkov	- mleka
Vsem našim kupcem nudimo tudi kvalitetne finančne usluge v Hranilno kreditni službi.
ZAUPATI V ZADRUGO ORMOŽ JE DOBRA NALOŽBA
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
BORL / CIKLUS KONCERTOV Z DEGUSTACIJO HALOŠKIH VIN
Tamburanje se je zaielo
V soboto, 27. julija, se je na Borlskem gradu pričel ciklus treh tamburaških večerov z naslovom Tamburanje ob večerih. Ideja o prijetnih večernih uricah na dvorišču borlske-ga gradu je prišla iz vrst tamburaške sekcije Kulturnega društva Frančka Kozela iz Cirkulan.
Cirkulanski tamburaši so
pod vodstvom Boštjana Pola-
jžerja te večere tudi zaceli. To je skupina, ki goji tamburaško glasbo na osnovi ljudskih na-pevov, glasbo pa spremlja tudi petje, saj domala vsi člani ansambla prepevajo. Za sobotni
večer so pripravili enajst pesmi, v glavnem s petjem. Predstavili so Štajerski valček, pesem o sv. Florjanu, Tri babe, Marko skače, Šotiš, kjer je na violini pomagala Anka Vurcer, Gorički valček (Travica zelena), Splet treh primorskih pesmi (za to
skladbo so dobili nagrado na državnem srečanju tamburaških orkestrov), v program so vključili tudi napitnice ter Gernjako-vega Matjašeka, ki je gujdeka klal.
Tamburaško skupino iz Cir-kulan odlikuje lepo ljudsko petje, milozvočni glas tamburic in predvsem lepo muziciranje. Skupina je lepo uigrana, zato deluje zelo enotno s poudarjenimi dinamičnimi in agogičnimi
Šovrinski godci iz slovenske Istre. Foto: Laura
PTUJ / NAJ UCENCI S ŠOLE BREG
Ko šola ni samo uienje
Počitnice so že kar čez polovico, v teh brezskrbnih dneh pa so učenci daleč od šolskih skrbi. Pa vendar spomin še seže na zadnje dneve pred koncem šolskega leta, posajene z zadovoljstvom in ponosom, na kakšno razočaranje pa smo že pozabili. Saj bo prihodnje leto boljše.
Mnogi učenci ob svojem rednem šolskem delu sodelujejo v številnih šolskih krožkih in tekmujejo v različnih predmetih tudi na najrazličnejših tekmovanjih in ob pomoči svojih mentorjev dosegajo takšna ali drugačna priznanja.
Poklicali so nas tudi na osnovno šolo Breg na Ptuju in predstavili svoje tri naj učence, ki so v času šolanja, posebej v zadnjih dveh šolskih letih, dosegali zavidljive rezultate na najrazličnejših predmetnih tekmovanjih. To so učenci osmih razredov: Neva Klane~ek, Aleš Černezel in Aleksander Milo-ži~.
Aleš Černezel je dejal, da se ob rednem šolskem pouku udeležuje številnih tekmovanj iz matematike, kemije, fizike, logike, slovenskega jezika, angleščine, ukvarja pa se tudi s košarko. Na državnih tekmovanjih je dobil kar tri zlata priznanja (matematika, kemija ter raziskovalne naloge). Na tekmovanju iz kemije je dosegel prvo mesto. Veliko je bilo tudi srebrnih in bronastih priznanj.
Aleksander Miloži~ je dejal, da je že v sedmem razredu osvojil tri zlata državna priznanja pri kemiji, matematiki in zgodovini, v osmem razredu pa dve pri matematiki in kemiji (prvi
v državi). Na tekmovanju mladih tehnikov v Moškanjcih je bil tretji. Tudi Aleksander se ukvarja s košarko pod vodstvom Francija Verdenika. Aleksander Miložič je tudi predsednik šolske skupnosti, ki kot je dejal, je bila zelo aktivna pri razre-
mije. Zlato priznanje je osvojila iz kemije in pri raziskovalni nalogi (Analiza kakovosti kruha), srebrno priznanje iz slovenščine. Za športno aktivnost si je izbrala taibo.
Vsi naj učenci z Brega so za uspehe hvaležni svojim mentorjem: Ireni Tomani~ — kemija, Milanu Černelu — matematika, Melaniji Zavec — slovenščina, Vitomirju Horvatu — fizika, tehnika, Miji Jerši~ - an-
Ales Černezel, Neva Klonecek in Aleksander Miložič, najuspešnejši učenci OŠ Breg. Foto: Fl
ševanju najrazličnejših šolskih problemov, kar je potrdila tudi ravnateljica Darija Radi~evi~.
Neva Klane~ek se je ob uspešnem šolskem delu tudi udeleževala številnih tekmovanj. Tekmovala je iz slovenščine, angleščine, matematike, logike, pri raziskovalnih nalogah, ke-
gleščina.
Uspešni breški tekmovalci so povedali, da imajo kljub številnim izvenšolskim dejavnostim dovolj časa tudi za prosti čas, nadaljevali bodo šolanje na ptujski gimnaziji, počitnice pa preživeli na morju.
Franc Lačen
Naslednji koncert iz cikla Tamburanje ob večerih bo to soboto, 10. avgusta, ob 20. uri, ko se bosta predstavila tamburaški orkester Kulturnega društva Videm in tamburaški orkester KUD Varteks iz Varaždina, svoja vina pa bo predstavilo Vinogradništvo - vinarstvo Ja-nžekovič. Vstopnine ni.
pristopi.
Savrinski godci so vokal-no-instrumentalna skupina, ki deluje v okviru Kulturnega društva Franceta Bevka iz Šmarij pri Kopru. Skupino sestavlja devet ljubiteljev ljudske pesmi.
Vsi pojejo in igrajo na domača, izvirna, edinstvena ljudska glasbila, kot so: istrski bajs, rimonika triještina, bidofino, nonole, piščali, pero od ruja ali šikamore, rimonika na usta. Prihajajo iz vasi Šmarje v slovenski Istri. Namen delovanja skupine je odkrivati bogastvo in lepoto ljudske pesmi slovenske Istre, povrniti dostojanstvo narečni besedi in igranju domače glasbe. Oblečeni so v šavrinske noše. Kot so dejali, delujejo na območju treh kultur: slovenske, hrvaške in italijanske, zato so tudi pesmi, ki jih pojo, iz različnih kultur. Vse to so s petjem in glasbo predstavili tudi na Borlu.
Popestritev večera je bila vin-
ska poskušnja, ki jo je pripravila kmetija Arne~i~ iz Gradišč. Ob vinu so predstavili tudi kruh, saj je peka kruha dodatna dejavnost te kmetije.
Obiskovalce in organizatorje prireditve je pozdravila predsednica komisije za kulturo občine Gorišnica Slavica Cvitani~.
Ob koncu prireditve so si predstavniki obeh društev izmenjali darila. Cirkulančani so dobili dogo od soda z rožmarinom, olivnim oljem in refoškom, prostore istrskega društva pa bo krasil haloški klopotec.
Franc Lačen
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
O nevidnem
Oni dan je v neki družbi stekla beseda o revščini. Nekdo je poro~al o ubo{tvu ene izmed biv{ih jugoslovanskih držav in podkrepil slikovitost revščine z mizernim voznim parkom, ki ga je videl na prav takšnih cestah. Drugi iz družbe je takoj pritegnil, da je bil zgrožen nekje tam ob mejah bivše Jugoslavije in nekoliko čez, kjer ljudje živijo v obupnih razmerah: skorajda nomadsko v hiškah, ki si komajda zaslužijo ime dom. "Pa ti reveži, ki sta jih srečevala, so izgledali žalostni, zoprni, depresivni, obupani? So bili videti, kakor da jim revščina krade življenje?" sem bila radovedna in le kanček tesnobe mi je spreletel srce, ko sem, a le za hipec, pomislila, da bo odgovor pritrdilen. "Oh ne, kje pa! Ljudje tam doli so nasmejani, veseli, družabni, gostoljubni ...!"
Revščina: kaj in koliko česa je sploh v tej besedi? In bogastvo? Vem, statistika ima za oboje svoja merila.
V slovarju slovenskega knjižnega jezika je revščina pojasnjena: stanje, za katero je značilno veliko pomanjkanje materialnih dobrin. Kaj so materialne dobrine, ki so nujne, da neko družino ne bi poimenovali revno? Med Slovenci se že zdi, da prištevajo med revne tiste družine, ki nimajo novejše velike hiše, prvega in drugega avtomobila, na člana mobitel, dovolj kosov garderobe svetovnih znamk ... A glej ga, zlomka, prav tam, kjer je največ materialnih dobrin, je najmanj časa za smeh in veselje in največ ljudi sega po anti-depresivnih terapijah, da ne govorim o samomorilnih vzgibih. Materialna revščina, merljiva in vidna, če ji sploh lahko povsem mirno rečemo revščina, bi morala veliko manj skrbeti poklicane. In ti bi se morali ukvarjati s tisto revščino, ki je očem manj vidna — duhovno, srčno revščino. Resnična revnost ni materialna — pravi revež je tisti, ki ima prazno srce in trdo dušo ter mu materialne dobrine krnijo vid za najpomembnejše: sočutnost, ljubeznivost, ra-dodarnost ...
O tem, notranjem bogastvu govorita tudi knjigi, ki ju priporočam v pričujoči Tedni-kovi knjigarnici. Prva, Pobby in Dingan (Ljubljana: Mladinska knjiga: 2002. Sinji galeb; 309), je iz zbirke Sinji galeb, ki je praviloma namenjena mladim bralcem, a je odlično
branje za vse starostne stopnje.
Knjiga oseminosemdesetih strani s spremno besedo Jelke Pogačnik vred je že na prvi pogled nekaj posebnega: z naslovne platnice zre profil dekletca, osvetljenega s soncem. Svetlolasa, drobna, kodrasta punčka ima zadaj sklenjeni roki, spodnjo ustnico je povlekla v usta, kakor bi jo nekaj zelo skrbelo, njen pogled pa slutljivo zre nekam v daljavo. Podoba deklice je takšna, kot bi jo sneli s starejše, rjavkaste fotografije. Ob deklici je knjižni naslov v bež barvi, ki deluje zlato na bolj zamolkli podlagi. Mladi angleški pisatelj Ben Rice (prevod Dora Mali) je zgodbo postavil v Avstralijo, kjer iščejo žlahtne opale v puščavi. Kellyanne je hčerkica angleških priseljencev, iskalcev dragocenega kamenja, ki si je v novi deželi omislila prijatelja, Pobby in Dingan ju kliče. Zgodbo pripoveduje dekličin starejši brat Ashmol, ki mu sestrina nevidna prija-
telja parata živce. Družina živi skromno in posebno kakor vsi iskalci opalov v rudarskem naselju Lighting Ridge (svetlikajoči breg, vrh, greben), ki sprejme Kellyannina prijatelja, kakor bi bila resnična. Oče Rex je nekoliko robat in izgoreva v želji po najdbi žlahtnega kamna, mati pa enako hlepi po Angliji. Dekletce je šibkega zdravja in nekega dne se njena prijatelja izgubita, kar stre Kellyannino šibko telo. Ashmol, ki začuti
sestrino bol in pomembnost njenih skrivnih ljubih, išče Pobbya in Dingan ter se sprašuje o moči nevidnega. Izjemno poetična zgodba, ki kakor znameniti Mali princ pripoveduje o pomembnosti tistega, kar je moč videti edino s srcem, je pravi bralni biser, ki vam ga priporočam te počitniške dni.
Po tej čudoviti, ljubeznivi, a tudi žalostni zgodbi vam bo dobro delo sicer "duhovno" branje, ki ga preveva obilica smisla za humor in seveda srčna lepota. Knjiga Bog v metroju francoskega avtorja Gilberta Le Mouëla (Celje: Mohorjeva družba, 2001) deluje kakor dolga pesnitev, a je pripoved skušnje Boga, ki ga je pot pripeljala v pariško podzemno železnico. Skozi štirinajst glavnih postaj in srečanj na njih avtor opisuje zapovedi častivrednega življenja, ki nikakor ni povezano z materialnim blagostanjem — ravno nasprotno. Za pokušino preberite delček s prve postaje:
Bog je brez težav prispel na prvi peron. Priznati je treba, da ni bil posebno težaven. Poleg tega pa je imel tudi neznansko prednost pred vsemi, ki so ta petek hiteli na delo: v pisarno, za tekoči trak ali na gradbišče. On ni imel osemurnega delavnika, ni imel šefa, ki bi mu očital zamudo ... Obzirno se je pomešal med množico. In bolje je bilo tako, saj je potoval brez voznega listka. Tako zelo se mu je mudilo nazaj med ljudi, da je odšel zdoma brez prebite pare. Ko se je približal vhodu v metro, kjer je treba v avtomat vstaviti vozni listek, je k sreči zagledal mlado žensko, ki je očitno že dolge tedne zjutraj pojedla le jabolko, da bi ohranila vitek stas. Zahvaljujoč njej in jabolku sta zlahka skupaj prestopila vhod. Bogu se je izmuznil nasmeh ob misli, da je zaradi jabolka in mlade ženske lahko zastonj vstopil v metro ... (161 strani z opombami, prevod Tadeja Petrovčič).
Prijetno branje želi
Liljana Klemenčič
POVABILO NA POČITNIŠKE URICE
Do 15. avgusta še vabimo ob torkih in četrtkih v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča na Počitniške urice. Namenjene so osnovnošolcem, ki jim ob deseti uri pripravljamo knjižne novosti, uganke, delavnice, družabne in socialne igre. Vstopnine ni, copati obvezni. Vabljeni.
Mladinski oddelek posluje s počitniškim odpiralnim časom, kakor vsi oddelki Knjižnice Ivana Potrča: v ponedeljek od 12. do 19. ure, ostale delovne dni od 8. do 15., ob sobotah je knjižnica zaprta.
ZANIMIVOSTI, OBJAVE
Mestna občina Ptuj na podlagi 5. člena Pravilnika o pogojih, načinu in kriterijih za pridobivanje sredstev za po-spe{evanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v Mestni ob~ini Ptuj (Uradni vestnik Mestne ob~ine Ptuj, {t. 2/00 in 6/02) objavljata
JAVNI NATEČAJ
ZA DODELITEV SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA IN KMETIJSTVA V MESTNI OBČINI PTUJ
1.	NAMEN, VI[INA RAZPISANIH SREDSTEV, OBRESTNA MERA IN ROK ODPLAČILA Sredstva so namenjena po-spe{evanju	malega gospodarstva in kmetijstva v Mestni občini Ptuj, v vi{ini 60.000.000,00 SIT, dodeljena bodo kot krediti pri Novi KBM d.d., Podružnica Ptuj, z rokom odplačila do 5 let po temeljni in 0% realni letni obrestni meri.
2.	UPRAVIČENCI
Za razvojna sredstva lahko zaprosijo naslednji prosilci:
-	majhna podjetja in podjetniki posamezniki, ki izpolnjujejo pogoje za mala podjetja iz 6. člena Uredbe o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči (Uradni list RS, {t. 59/00) in imajo sedež na območju Mestne občine Ptuj,
-	fizične osebe - tržni proizvajalci hrane, ki jim je kmetijstvo glavna dejavnost, imajo stalno prebivali{če v Mestni občini Ptuj ter slovensko državljanstvo.
Prosilci morajo sredstva investirati na območju Mestne občine Ptuj.
Sredstva se dodelijo upravičencem, v kolikor predstavljajo spodbudo za izvedbo projekta oziroma so zanj nujno potrebna. Do razvojnih sredstev niso upravičena podjetja, ki so v težavah, v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije.
3.	MALO GOSPODARSTVO 3.1. DEJAVNOST Prednosti pri dodelitvi sredstev za razvoj malega gospodarstva imajo posamezni projekti in razvojni programi, ki zagotavljajo:
-	energetsko varčne in okolju prijazne dejavnosti,
-	raz{iritev obsega poslovanja z uvajanjem sodobnih tehnologij in odpiranje novih delovnih mest,
-	udeležbo tujih in domačih sovlagateljev,
-	posodobitev proizvodnje,
-	promocija kraja, izdelkov in storitev,
-	vlaganja v občinske poslovne prostore oz. razvojne projekte občine.
Krediti se namenjajo za:
-	nakup urejanje in opremljanje zemlji{ča za graditev poslovnih prostorov,
-	nakup, graditev in preureditev poslovnih prostorov,
-	nakup opreme in generalno obnovo obstoječe opreme za proizvodnjo,
-	nakup patentov, licenc,
zagotavljanje znanja (know-howa).
Za investicijo na področju malega gospodarstva mora prosilec zagotoviti najmanj 25% lastnih sredstev. Investicija, za katero je bila dodeljena pomoč, mora v občini ostati vsaj pet let po njenem dokončanju.
3.2. POGOJI IN DOKUMENTACIJA ZA PRIDOBITEV KREDITOV
Vloga za posojilo mora vsebovati: podatke o investitorju in predmet investicije. Obrazec dvigne prosilec na Mestni občini Ptuj ali pri Novi kreditni banki Maribor d.d., Podružnica Ptuj.
Priložiti je potrebno {e naslednjo dokumentacijo:
a)	Investicijski program izdelan po metodologiji banke.
b)	Za projekte oz. investicije v vrednosti do 10 milijonov SIT, zadostuje poslovni načrt, ki vsebuje:
-	osnovne podatke o investitorju,
-	opis programa z vidika tržnih možnosti, tehnologije, inovacij, kadrov, varstva okolja in porabe energije,
-	predračunsko vrednost investicije, ki mora biti dokumentirana,
-	vire financiranja in finančni učinek naložbe.
c)	Prosilec mora priložiti izjavo, da za namene navedene v vlogi ni pridobil sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih virov oz. koliko sredstev je iz teh virov za posamezne namene pridobil. Skupna vi{ina tako dodeljenih pomoči ne sme presegati 55% upravičenih stro{kov investicije.
d)	Dokazila glede na namen posojila so predračun, račun, pogodba za nakup osnovnih sredstev. Pri gradnji ali preureditvi poslovnih prostorov {e:
-	če je prosilec lastnik: zem-lji{koknjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del,
-	če je prosilec najemnik: soglasje lastnika oz. upravljavca poslovnih prostorov, da dovoli opravljanje nameravanih del in gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del na ime lastnika oz. upravljavca in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena za dobo vračanja posojila.
e)	Predlog zavarovanja kredita: hipoteka, poro{tvo pravne ali fizične osebe, zastava vrednostnih papirjev ipd.
f)	Samostojni podjetniki predložijo:
-	potrdilo o vpisu v register samostojnih podjetnikov pri MF-DURS, Davčnem uradu Ptuj,
-	potrdilo o plačanih obveznostih državi (potrdilo izdaja MF-DURS - Davčni urad Ptuj),
-	napoved za odmero davka iz dejavnosti za leto 2001 z bilanco stanja, uspeha in podatki o poslovanju v letu 2002 na obrazcu Nove Kreditne banke Maribor d.d., ki je na voljo pri Novi kreditni banki Maribor d.d., Podružnici Ptuj.
g)	Gospodarske družbe predložijo:
-	izpis iz sodnega registra, ki ni starej{i od 30 dni,
-	davčno številko,
-	potrdilo o pla~ilni sposobnosti, ki ga prosilec pridobi pri banki preko katere posluje, ki ni starej{i od 30 dni,
-	dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca: zaključni ra~un za leto 2001 (bilanca stanja in bilanca uspeha), bruto bilanca do 30.6.2002. 4. KMETIJSTVO
4.1.	DEJAVNOST Prednost pri dodelitvi sredstev za razvoj kmetijstva imajo posamezni projekti in razvojni programi, ki zagotavljajo:
-	ekolo{ko primerne programe,
-	promocijo kraja, izdelkov in storitev,
-	uvajanje sodobnejših tehnologij,
-	pove~anje pridelovalnih površin,
-	dodatne zaposlitve na kmetiji,
-	druge ukrepe pomembne za razvoj kmetijstva. Krediti se namenjajo za:
-	izgradnjo in adaptacijo objektov za dopolnilno dejavnost na kmetijah,
-	nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte, namakalne sisteme in za dopolnilne dejavnosti na kmetijah,
-	izgradnjo in adaptacijo kmetijskih proizvodnih in pomožnih objektov,
-	izgradnjo skladiščnih prostorov za tekoči in trdi hlevski gnoj,
-	izgradnjo in adaptacijo predelovalnih objektov in strokovnih svetovalnic,
-	nakup specialne kmetijske mehanizacije,
-	nakup in izboljšanje kmetijskih zemljišč,
-	nakup plemenskih živali za osnovno čredo živali,
-	obnovo vinogradov in sadovnjakov od 30 arov naprej.
4.2.	POGOJI IN DOKUMENTACIJA ZA PRIDOBITEV KREDITOV
Vloga za posojilo kmetovalcev mora vsebovati: ime in priimek, davčno številko, enotno matično številko občana in naslov, KMG-MID kmetijskega gospodarstva, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila. Obrazec dvigne prosilec na Mestni občini Ptuj ali pri Novi kreditni banki Maribor d.d., Podružnica Ptuj ali pri Kmetijski svetovalni službi Ptuj.
Priložiti je potrebno še naslednjo dokumentacijo:
a)	Investicijski program izdelan po metodologiji banke.
b)	Za projekte oz. investicije v vrednosti do 10 milijonov SIT, zadostuje:
-	investicijski program pripravljen po metodologiji Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, verificiran s strani Kmetijske svetovalne službe Ptuj in oceno možnosti obstoja kmetijskega gospodarstva,
-	mnenje pristojnega območnega kmetijskega svetovalca, ki mora vključevati podatke o investitorju in investiciji ter pričakovanih rezultatih programa,
-	lokacijo naložbe,
-	ustrezna dovoljenja za grad-
njo,
-	dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca,
-	potrdilo o plačanih obveznostih državi,
-	potrdilo o državljanstvu
-	potrdilo o statusu kmeta po predpisih o kmetijskih zemlji-{čih
-	zemlji{koknjižni izpisek,
-	pri nakupu zemlji{č kupoprodajno pogodbo,
-	pri nakupu plemenskih živali potrdilo o poreklu kakovosti živali,
-	pri obnovi vinograda oz. sadovnjaka {e posestni list, kopijo katastrskega načrta in zapisnik o komisijskem ogledu povr{ine predvidene za obnovo.
c)	Predlog zavarovanja kredita: hipoteka, poro{tvo pravne ali fizične osebe, zastava vrednostnih papirjev ipd.
d)	Prosilec mora podati izjavo, da za namene navedene v vlogi ni pridobil sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih virov oziroma koliko sredstev je iz teh virov za posamezne namene pridobil. Skupna vi{ina tako dodeljenih pomoči ne sme presegati 40% upravičenih stro{kov investicije oz. 50% upravičenih stro{kov za investicije v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijstvo.
5.	ROK ZA ODDAJO VLOG IN VLOGA
Prosilci vložijo pro{njo s potrebno dokumentacijo v dveh izvodih na Mestno občino Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj. Javni natečaj je odprt do izčrpanja razpoložljivih sredstev oz. najkasneje do 30.10.2002. Vloge se sprejemajo na Mestni občini Ptuj do zadnjega dne v vsakem mesecu. Obravnavanje vlog bo najkasneje v 10 dneh po roku za oddajo vlog za vse prispele popolne vloge. Prosilci bodo obve{čeni o odobrenih kreditih v 14 dneh po odločitvi komisije, ki bo vloge obravnavala. Vloga mora biti v zaprti kuverti, z oznako "Ne odpiraj -javni nate~aj za pospe{eva-nje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva". Nepopolne in nepravočasno prispele vloge bomo zavrnili.
6.	INFORMACIJE IN DODATNA NAVODILA
Navodila in informacije dobijo prosilci pri Novi Kreditni banki Maribor, d.d., Podružnica Ptuj, Novi trg 1, Ptuj, telefon (02) 787 05 00, na Mestni občini Ptuj, Oddelek za gospodarstvo, Mestni trg 1, Ptuj, telefon (02) 748 29 40 in na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj, Kmetijska svetovalna služba, Ormo{ka c. 28, Ptuj, telefon (02) 749 36 29 ter na spletni strani www.ptuj.si.
... PA BREZ ZAMERE
In vendarle se premika
No, vsaj upamo, da se ...
Ker bo časa za analizo Ptujske noči (pravzaprav je, strogo vzeto, vsaka no~ na Ptuju ptujska, tako kakor je tudi vsaka noč v Mariboru mariborska, a te tehnika-lije pustimo ob strani) {e dovolj, se pravi, ker bomo imeli časa za strnitev celotnega vtisa {e več kot preveč, se danes lotimo nečesa drugega. Sicer ne čisto radikalno drugega, saj je tudi zadeva, ki se ji bomo sku{ali posvetiti danes, nekako povezana s Ptujsko nočjo. O sami Ptujski noči in z njo neposredno povezanih stvareh torej kdaj drugič, danes pa o naslednjem.
Na tem mestu je bilo v preteklosti postavljenih precej takih trditev, ki so najverjetneje {le marsikomu v nos. In od teh se jih je precej tikalo tudi teme, ki bi se ji lahko reklo tudi nekako takole, recimo, ne sicer katastrofalen odnos občine do turizma in s tem povezanega potenciala, ki ga Ptuj premore, a {e vseeno precej non{alanten in aroganten odnos. Sicer to ne velja kar povprek za vse in vsakogar, a od tega, da bi zgornja trditev bila napačna in za lase privlečena, je pa vseeno {e najmanj kak{no svetlobno leto. Kar pa je s trditvijo o non{a-lantnem in arogantnem odnosu mi{ljeno, je pa naslednje: če si predstavljate turista, ki ga pot zanese na nam vsem tako dragi Ptuj, vidite, da ima ta kot sam sebi prepu{čen posameznik v na-{em mestu sicer kar nekaj videti, se kam podati, povzpeti, si oči od-po~iti tudi na kar nekaj umetninah, stopiti v vinsko klet na kozarček ali dva izbranega alkohola (seveda v razumskih mejah, saj no~emo, da bi nas kdo obsodil alko-propagande), tu pa se bolj ali manj zadeva konča. Res je, turist ima na Ptuju marsikaj videti, a {tos je v tem, da si zaslug za to zadevo ne more lastiti v končni fazi pravzaprav skoraj nihče iz sedanjosti. Kar hočemo osvetliti in poudariti, je preprosto dejstvo, da so nam Ptuj, kakr{-nega imamo danes, se pravi Ptuj z njegovim gradom, veduto, njegovimi ulicami in uličicami, trgi, cerkvami in vsem, kar spada zraven, skratka Ptuj kot tisto robo, ki jo sku{amo ponuditi turistom, vse torej, kar turist lahko na Ptuju vidi, da so nam torej vse to dali predniki. Mi nismo zgradili ptujskega gradu, njegovih ulic ali pa cerkva (no, tehnično in materialistično gledano pravkar eno res gradimo, a ta cerkev je nekoč že stala, se pravi, ideja ni na{a).
Seveda lahko takoj skočite s stola in rečete: Ha, ampak brez na{ega angažmaja bi vse to, kar smo dobili na posodo od na{ih prednikov in zanamcev, propadlo. Se sesulo. Če ne bi bilo nas, ki zadeve vzdržujemo, jih re{uje-mo pred zobom časa, bi vse skupaj bilo le {e kup ru{evin ali pa v najbolj{em primeru podrtija. Ja, seveda, to je popolnoma res. A preden se zmagoslavno zavalite nazaj v svoj naslanjač, dovolite {e drobceno pripombo. Ohranjanje dedi{čine, ki nam jo je dala preteklost, je imperativ, je dolžnost vsake generacije, tudi na{e, ohranjanje mesta z vsemi njegovimi znamenitostmi in biseri je tako rekoč osnovna obveza ter kulturna norma, ki strogo vzeto s turizmom nima opraviti prav nič-
esar. Četudi na Ptuj ne bi bilo nobenega turista, če za Ptuj ne bi sli{al {e nihče razen nas lokal-cev, to ne bi v ničemer spremenilo moralne in etične obveze, da moramo to Zakladnico tisočletij ohraniti in tako predati zanamcem. Tako vidite, da trkati se po prsih in se hvalisati s tem, kako dobro da skrbimo za ohranjanje dedi{čine, nima s turizmom kdo-ve koliko skupnega. To je seveda nadvse plemenito poslanstvo, ki pa ne zasluži toliko hvale, kot nedvomno zasluži graje in obsojanja, če se slučajno ne izvaja. To je ena izmed tistih stvari, ki so kulturnemu duhu same po sebi umevne in glede katerih mu niti na misel ne pride, da bi začel raz-mi{ljati o tem, da bi to dolžnost zanemaril. Vsekakor pa tega ne gre enačiti s turizmom. Toliko o tem. Upam, da smo to zadevo razčistili.
Turizem torej ni samo ponujanje preteklega, je tudi izumljanje sedanjega, ni samo omogočanje preteklosti, da spregovori, ampak tudi aktivno ustvarjanje sedanjosti. Tisti, ki meni, da gre v na-{em mestu pri turizmu zgolj za preteklost in da je naloga sedanjosti zgolj v tem, da to preteklost zna ponuditi, se krepko moti. Ta predstava o turizmu je namreč že krepko preživela, če je kdaj sploh bila pravilna. Moderni turist pričakuje in zahteva precej več, kot pa samo stare bajte, par kipcev in slik. Hoče, da se dejansko tudi nekaj dogaja. Hoče, da mesto, ki se pona{a s tako častitljivo starostjo, vseeno živi. Da ni izumrlo. Predstava o turistu kot upokojenemu dedku ali babici, ki mu je dovolj že kratka tura po mestu, potem pa se poči na kako teraso in si želi le v miru posreba-ti svojo kavico in imeti čim večji mir, je že zdavnaj zastarela. Saj ne trdimo, da tak{nih turistov več ni, kar hočemo reči, je, da so v manj{ini. Moderni turist rad vidi, da se nekaj dogaja ves dan, rad ima pluralnost možnosti, pa naj bo to vse tja od golfa pa do totalnega žuriranja in zabave. In seveda vse, kar je vmes. Rad vidi, da mesto živi, da so ulice žive. Pa na tak ali drugačen način.
Situacija na Ptuju pa je taka, da ima turist kar nekaj priložnosti aktivno preživeti čas (golf, jahanje, čarterski leti z avionom in tako dalje), {epamo pa pri tistem delu, ki se tiče zabave in tovrstnih prireditev. Takih stvari ni nikoli preveč. Mora jih biti čimveč in biti morajo čimbolj raznolike. Saj je tudi različnih tipov turistov vedno več. Kot rečeno, pa tukaj na Ptuju zadeva najbolj {epa. Tu smo krepko za trendi. Zaskrbljujoče. Ampak zganjati panike tudi ni treba, saj pretekle prireditve na čelu s Ptujsko nočjo (znotraj katere so ene stvari res bile stokrat bolj{e od drugih) in dogajanjem pred Mestno hi{o morda dajejo slutiti, da se na tem področju stvari počasi, a vendarle premikajo. Recimo. Bodimo za spremembo enkrat optimistični.
Gregor Allé
SREDI ŽIVLJENJA
PTUJ / SPREJEM ZA USPESNE GASILSKE ENOTE S PTUJSKEGA
Dobri rezultati, nova pritakovanja
Letošnje državno tekmovanje Gasilske zveze Slovenije v Ločici ob Savinji in Moravskih Toplicah je bilo še posebej uspešno za sedem gasilskih enot iz štirih prostovoljnih gasilskih društev s ptujskega območja: Hajdoše, Gerečja vas, Bukovci in Grajena. V zahvalo za dosežene uspehe in z veliko željo, da bi gasilci in gasilke tako nadaljevali, so jim na sedežu Območne gasilske zveze Ptuj pred dnevi pripravili svečan sprejem, ki so se ga ob tej priložnosti poleg predsednika in poveljnika zveze Francija Vorginca in Janeza Liponika udeležili podžupan občine Markovci Franc Kostanjevec, podžupan občine Hajdina Viktor Markovič in magister Janez Merc kot predstavnik MO Ptuj.
Obe letošnji državni tekmovanji je spremljal tudi predsed-
nik OGZ Ptuj Franci Vorginec,
ki je bil nad doseženimi rezul-
Čestitka Francija Vogrinca in Janeza Liponika najmlajšim v gasilskih vrstah
tati svojih ekip izredno navdušen, pa tudi presenečen, saj je gasilcem in gasilkam uspelo doseči to, kar so si v zvezi že dolgo želeli in na kar so po tihem upali. Pohvalil je rezultate vseh ekip, posebej pa izpostavil zmago članic iz Hajdoš, ki so kot dvakratne olimpijske prvakinje znova dokazale, da so najboljše, pohvale pa so bile namenjene tudi ekipama veteranov iz Hajdoš in Gerečje vasi, pa mladi gasilski generaciji in članom, ki tudi tokrat niso razočarali.
Magister Janez Merc, tudi sam prizadeven član gasilske organizacije, pa je ob tej priložnosti dejal, da so mladi na tekmovanjih naredili prve korake v gasilstvu, starejši so znanje dopolnili in je lahko v korist vsem nam, veterani pa so z dobrim rezultatom dokazali, da v gasilstvu ne bodo kar tako odnehali. "Ne štetejo samo zmage, štejejo tudi drugi dobri rezultati in teh smo lahko v gasilstvu na Ptujskem izredno veseli," je še dodal mag. Merc.
Na državnem tekmovanju so gasilske enote s Ptujskega dosegle eno prvo, dve drugi, eno peto, osmo, dvanajsto in petintrideseto mesto. Pionirji PGD Grajena, njihov mentor je Bran-
ko Mlakar, so na tekmovanju osvojili 12. mesto, pionirji PGD Bukovci, mentor ekipe je Ivan Polanec, so bili na 2. mestu, nastopila pa je tudi ekipa pionirk PGD Bukovci z mentorjem Slavkom Horvatom. Članice A PGD Hajdoše, mentorja ekipe sta Ivan Brodnjak in Franci Zupani~, so tudi tokrat dokazale, da nimajo prave "ženske" konkurence, člani B PGD Haj-doše so se z mentorjem Jankom @umrom veselili 5. mesta, veterani PGD Gerečja vas z mentorjema Francem in Martinom
Veterani še ne bodo kar tako odnehali, tudi njim čestitka za dober rezultat. Foto: T. Mohorko
Kaisezbergerjem 8. mesta, veterani PGD Hajdoše z mentorjem Stankom Glažarjem starejšim
pa so osvojili prav tako odlično 2. mesto.
Tatjana Mohorko
STOJNCI / OBISKALI SMO ZAKONSKI PAR BOZICKO
Našla sta se v Ponikvah
V Stojncih 52 smo pred kratkim obiskali zakonca Ivanko in Antona Božičko, 80-odstotna invalida, ki kljub invalid-nostni živita srečno in zadovoljno življenje. Drug drugemu sta v največjo oporo. Ivanka se je rodila zdrava, pri štirih letih pa je hudo zbolela, takrat so se začele njene težave z nogami. V rokah pa ima še vedno veliko moč, to je s pridom uporabljala tudi pri delu v Ponikvah: kjer so drugi zatajili, je priskočila ona s svojo ročno spretnostjo. Anton se je poškodoval pri štirinajstih letih, pri streljanju na veliko noč. Kos cevi mu je priletel glavo in mu poškodoval živec.
Z Ivanko sta se spoznala v delovno-varstvenem centru v Ponikvah. Leta 1978 sta se poročila, leta 1981, ko sta invalidsko upokojila, pa sta se naselila v Stojncih. V zakonu sta se jima rodila hčerka in sin, ki sta že samostojna, a se k staršem rada vračata. Božičkova sta zelo srečna in zadovoljna, da sta vsaj njuna otroka zdrava, poudarjata. Hčerka in sin jima tudi vse pripeljeta, kar potrebujeta. V veliko pomoč jima je tudi telefon. V stiski lahko računata tudi na sosede, saj se dobro razumejo.
Ivanka se po hiši še lahko giblje s pomočjo bergel, zunaj pa uporablja voziček. Standard si
izobljšujeta za majhnim vrtičkom ob hiši, nekaj zraste tudi na njivi, ki jo imata v najemu. Če bi ne bilo hudih bolečin v nogah, pravi Ivanka, bi še šlo. Čeprav bi si zaslužila zdravljenje v toplicah, so jo odklonili. To boli. Vsak obisk zdravilišča ji prinese olajšanje. Tajnica Medobčinskega društva delovnih invalidov Ptuj Zdenka Ornik ji je obljubila, da ji bo skušala pomagati, da bi jo ponovno napotili na zdraviliško zdravljenje. "Morava biti optimista, z invalidnostjo se na obremenjujeva, oba imava močno voljo, pa gre. Danes zjutraj, preden ste me obiskali sem se zelo slabo počutila, pa sem si dejala, pa me ja to ne bo vrglo s
tira. In že je bilo bolje. Midva še kako dobro vema, kaj pomenijo v življenju drobne radosti, zato si življenja ne skušata dodatno oteževati," sta še povedala Božič-kova, ki kljub invalidnosti želita polno živeti. Nekatere poti so zanju sicer velika ovira, a kljub temu vztrajata in najdeta pot do ljudi, tudi s pomočjo izletov Medobčinskega društva delovnih invalidov Ptuj.
MG
KOLUMNA
Zdravje - privilegij, za kate' rega je potrebno platati?
Cel teden sem bila pravzaprav prepričana, da bom tudi ta teden v svoji kolumni ostala zvesta bolj "dopustniškemu stilu" in napisala še kaj v zvezi z brezskrbnimi počitniškimi dnevi, soncem in morjem, morda celo nadaljevala z dopu-stniškim kramljanjem številka 3 in vam povedala še kakšno zanimivost iz življenja meni zelo dragih Dalmatincev.
Vendar so me službene obveznosti kar hitro spravile na realna tla in mi kaj kmalu niso več pustile živeti mojih sanjarjenj in fantazij. Priznala sem si, da je pač z mojim dopustom za letos konec. Ende. Finito. Finish. Ali kar je še temu podobnih izrazov. Torej kaj zdaj? Bomo spet nadaljevali v tistem "zlobnem stilu"? Ponovno opazili in zapazili vse napake, ki so v tej vročici ostale skrite? Ja, malo pa že. Prsti me že srbijo, pa tudi tipkovnica je potrebna malo ostrega besednjaka. Kar tako, malo za poživitev. Pa seveda, da opravičimo slogan cajtnga, ki ga ravnokar prebirate — "kritičen časopis spodnjega Podravja" — ali nekako tako. Me bodo že popravili.
Ob vsej poplavi predsedniških kandidatov, ki že veselo "nape-
Ivanka in Anton Božičko. Foto: MG
Marketing Radia Ptuj, 02 749 34 30,02 749 34 39, faits 02 749 34 35 ' e-maíi: simona@radio-tednîicsi, mojca.bnjniec@radio-tedníicsi
Petek, 9. avgusta: od 20.00 do 22.00 Peta noč
(Marjan Nahberger)
od 00.00 do 5.00 Skupni nočni program
(SNOP) iz studia radia Ptuj o l(onjeništvu (vodi Marija Slodnjak}
Sobota, lO.avgusta:
od 00.00 do 5.00 SIcupni nočni program
iz studia radia Ptuj o potovanjih
Ptujčana Iva Klariča
(vodi AnemarI Kekec)
18.00 Kdo zna več!
(Janko Bezjak)
Nedelja, 11. avgusta: 12.30 Svetloba duha (verska oddaja na radiu Ptuj)
Ponedeljek, 12. avgusta: 20.00 Vroča linija radia Ptuj
(Darja Lukman-Žunec)
21.00 Piramida
(kviz z Vladom Kajzovarjem)
vajo" delovnemu ljudstvu kozje molitvice — no, lepše rečeno — predvolilne obljube, bi verjetno bilo smiselno napisati že kaj tudi o tem. Pa pustimo zadevi, da še malo dozori. Saj navsezadnje tudi grozdje na naših braj-dah še ni zrelo. No, in takrat, ko bo vsa zadeva že dodobra ob-norela našo državico, bomo tudi mi v tej kolumni začeli nalagati polena na žerjavico.
Zdaj pa raje k zgornjemu naslovu. V rokah držim pogodbo zdravstvene zavarovalnice Vzajemna, ki vsebuje natanko 27. členov! Členov, ki govorijo bla, bla, bla. Meni osebno povedo bore malo. Vem le to, da bom ob koncu meseca ob tistih 4.000 slovenskih tolarčkov. Sedaj, po novem, se bom pa še morala kakšni kavici odreči ... Pogodba, o kateri govorim, ima naziv "Zavarovalna polica za prostovoljno zdravstveno zavarovanje za doplačila". In na podlagi podatkov, objavljenih v dnevnih časopis-jih, ima večina Slovencev takšno pogodbo kje varno spravljeno v predalih domačih omar. Vzajemna je baje za Triglavom druga največja zavarovalnica v Sloveniji. Pri prostovoljnih zdravstvenih zavarovanjih ima samo enega tekmeca, to je zavarovalnico Adriatic z 9,7 milijarde tolarjev premije. Bomba, si mislim! Končno sem nekje pri vrhu, saj imam sklenjeno pogodbo za prostovoljno zdravstveno zavarovanje pri kar drugi zdravstveni zavarovalnici v Sloveniji. Ti, šment, to pa ni kar tako!
No, in v prejšnjem tednu sta nas, vse tiste, ki svoje denarce nakazujemo dvema največjima slovenskima zavarovalnicama, kot strela z jasnega udarili za javnost kratki obvestili o načrtovanem povišanju premij za skoraj deset odstotkov! Kot da ni bilo dovolj že to, da me je prejšnji teden domala zadela kap, ko sem v lekarni plačala za aspirin skoraj 600 tolarjev. Ob vseh teh zasoljenih cenah se človek vpraša, zakaj zdravstvo zmeraj tarna, da potrebuje še milijarde in milijarde proračunskega denarja, da se bo lahko
izvleklo iz rdečih številk. Vendar smo tukaj spet trčili ob ostro čer — ups, bodimo raje tiho in ponižno plačujmo vse, kar nam nalaga država! Samo da smo zdravi, kajne?
In ker so časopisi delani zato, da se berejo, je njihova bistvena naloga odkriti nekaj senzacionalnega, nekaj, kar se bo bralo, nekaj o čemer se bo govorilo in s tem povečalo tudi naklado. Mediji so dokaj hitro izbrskali, da zdravstvena zavarovalnica Vzajemna deluje na precej vprašljivih osnovah. Namreč, od njene ustanovitve je minilo že več kot tri leta, pa je njena skupščina še vedno začasna. Zakon iz leta 1998 pa baje določa, da začasno skupščino za največ eno leto imenuje skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje, soglasje pa mora dati tudi vlada. Skupščina je bila po podatkih imenovana maja leta 1999, vlada pa je svoje soglasje dala šele 14. junija 2001. Tudi če bi enoletni rok šteli šele od dneva, ko je vlada dala soglasje, je od takrat že minilo več kot leto dni. Zamujeni so bili torej vsi zakoniti roki, pa začasna skupščina še vedno deluje, postopki izvolitve prave skupščine pa se sploh še niso začeli.
Da bi plamen še bolj gorel, so izvrstno poskrbeli tudi za razdelitev dobička. Skupščina z dvomljivim mandatom je 7,5 milijona tolarjev nagrade izplačala šestim članom nadzornega sveta, povrhu vsega pa bodo prejemali še po 61 tisočakov za vsako sejo nadzornega sveta, sam predsednik, Franc Košir po imenu, pa kar 91.000 tolarjev. Ker jim gre očitno tako slabo, in predvsem zaradi domnevnega dvigovanja stroškov dodatnega zavarovanja, pa jim, revčkom, ni preostalo drugega, kot da povišajo zavarovalno polico za skoraj deset odstotkov. V korist zavarovancev, seveda!
Ste bolni? Upam, da ne. Že tako boste preplačali svojo mesečno položnico. Držite pesti, da bo le ta znesek obogatil "našo" zdravstveno blagajno, ne pa še kakšen, na primer tisti, ki ga je potrebno plačati, če vas boli glava. Mene zaboli že ob misli na ceno tiste boge male zelene škatlice. Pa mi, hudič, niti eden več ne pomaga! Zdaj sta potrebna že dva!
Bronja Habjanič
8. -14. avgusta 2002

• 104,3 FM
Četrtek, 8. avgust
SLOVENIJA 1
7.20 Kulturna kronika #. 7.30 Odmevi #. 8.00 Na vrtu. 8.30 Modro poletje, {p. nad., 15/37. 8.55 Gulimi{ek, oddaja za otroke, 6/10. 9.15 Pod klobukom: [marjeta. 10.05 Zgodbe iz {koljke. 10.40 Oddaja za otroke. 11.00 Alpe-Donava-Jadran: Expo 2002 #. 11.25 19. EBU: Marko banda in Bogdana Herman. 11.55 Ta moja družina, angl. nad., 3/6. 13.00 Poročila, {port, vreme #. 13.25 Podzemlje Pece, dok. oddaja. 14.15 Mavrica. 16.00 Slovenski utrinki, odd. Madžarske TV. 16.30 Poročila, {port, vreme #. 16.55 Vrt gospodične Flore, dok. oddaja. 17.10 Dosežki: Takarazuka. 17.30 List in cvet: Družinske vrtnarije. 18.00 Sprehod z zverinami, angl. dok. serija, 3/6, pon. 18.30 Dober tek vam želi Kris iz Louisiane v ZDA. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj #. 19.25 Vreme #. 19.30 TV dnevnik, {port, vreme #. 20.00 Peklenska plaža, am. nad., 2., zadnji del. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme #. 22.45 Sfinga, kdo si?, norve-{ka dok. oddaja. 23.45 Brane Rončel izza odra: Maraca's Otra Vision, 2. del. 0.50 List in cvet: Družinske vrtnarije, pon. 1.20 Mary Tyler Moore, am. nanizanka, 5. epizoda, pon. 1.45 Dr. Quinnova, am. nanizanka, 19/28, pon. 2.30 Ljubezen naju bo razdvojila, hongkon{ki film. 4.20 Peklenska plaža, am. nad., 2., zadnji del, pon. 6.20 EP v atletiki, posnetek iz Munchna.
TV SLOVENIJA 2
14.55 Jemen: Država, ki je odvisna od kata, kanadska dok. oddaja, pon. 15.35 Mary Tyler Moore, am. nanizanka, 5. epizoda. 16.05 Dr. Quinnova, am. nanizanka, 19/28. 16.55 EP v atletiki, posnetek iz Munchna. 18.15 Munchen: EP v atletiki, prenos. 21.40 Poseben pogled: Črne solze, {panski film. 23.20 Praksa, am. nanizanka, 48. epizoda. 0.00 V senci katedrale, nem{ka nanizanka, 4/14. 0.50 Videospotnice.
POP TV
9.10 Varuhi luke, pon. 7. dela avstr. nan. 10.00 Salome, pon.
6.	dela meh. nad. 10.55 Močno me objemi, pon. 76. dela meh. nad. 11.50 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 3. dela meh. nad. 13.10 Nikita, pon. 7. dela am. nan. 14.10 Odpadnik, pon. 7. dela am. nan. 15.30 Varuhi luke, 8. del avstr nan. 16.25 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 4. del. 17.20 Močno me objemi, 77. del. 18.15 Salome, 7. del meh. nad. 19.15 24 ur. 20.00 Danielle Steel, am. film, 2/2. 21.40 Lucy na svojem, ang.nad., 4/8. 22.30 Odpadnik, 8. del am. nan. 23.20 Prijatelji, 3. del am. nan. 23.50 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Sheena, kraljica džungle, pon. am. nan. 12.10 Jack in Jill, pon., 9. am. nan. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 78. del am. nad. 15.10 Mladi in nemirni, 204. del am. nad. 16.00 Ricki Lake, pog. oddaja. 16.50 Beverly Hills, 1. del am. nad. 17.45 Da, draga?, zadnji del am. hum. nan. 18.15 Veseli rovtarji,
7.	del am. hum. nan. 18.45 Hughleyjevi, 7. del am. hum. nan. 19.15 [ov Jerryja Springerja. 20.00 Popstars. 20.50 Columbo: Odločilna tekma, am. film. 22.15 X-CITE, reportaža. 22.35 Will in Grace, 5. del am. hum. nan. 23.05 Kaj bo z Joan?, 2. del am. hum. nan. 23.35 Dosjeji X, 20. del am. nan. 0.25 [ov Jerryja Springerja. 1.10 Rdeče petke, erotična serija.
TV3
07.00 Pokemoni, risani film. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Dok. odd.. 09.45 Iz domače skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Sijaj, pon. 14.50 Iz domače skrinje. 16.20 Pod židano marelo, pon. 17.50 SQ Jam, pon. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Risanke. 20.00 Čuvaj, ame-ri{ki akcijski film. 22.00 Iz domače skrinje. 23.15 Tvoj problem.
HTV 1
6.45 TV spored. 6.50 TV koledar. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Smogovci. 10.35 40. otroški filmski festival. 10.55 Risanka. 11.05 Obstanek. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.20 Izvor. 13.10 Halo. 14.00 Sladko-grenki, film. 15.30 Risanka. 15.45 Zadar: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 National Geographic. 17.00 Nacionalni parki. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Alpe-Donava-Jadran. 18.30 Glasba. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Barve turizma. 20.55 Ulica mojega otroštva, film. 22.30 Z vseh strani. 22.50 Glasba. 23.00 Meridijan 16. 23.30 Pravi čas. 0.40 Sladko-grenki, film. 2.10 Čarovnija, serija. 3.00 Sodnica Amy, serija. 3.45 Svet mode. 4.10 Amerika -življenje narave. 4.40 Ulica mojega otroštva. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
15.30 TV spored. 15.35 Otroški program. 16.35 TV koledar 16.45 Novice. 16.50 TV spored. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor 18.10 Mati in sin. 18.45 Reševalna služba. 19.30 Glasbeni album. 20.05 Čarovnija. 21.00 Novice. 21.15 Sodnica Amy. 22.00 Svet mode. 22.30 Prijatelji. 22.55 Reševalna služba. 23.40 Glavno mesto.
HTV 3
14.20 TV spored. 14.25 SP v nogometu: Nemčija-Irska, Danska-Senegal, posn. 18.15 EP v atletiki, prenos. 21.50 Rock Club. 22.50 Globalno naselje. 23.20 Zakon in red . 0.05 EP v atletiki, posn.
AVSTRIJA 1
6.10 Otro{ki program. 8.20 Sabrina. 8.45 Sedma nebesa. 9.30 Herkul. 10.10 Resnični junak, film. 11.45 Confetti tivi.12.10 Barbapapa. 13.00 Otro{ki program. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak zakorakom. 15.45 Herkul. 16.30 Sedma nebesa. 17.15 Sabrina. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Varu{ka, serija. 19.00 Cybill, serija 19.30 Čas v sliki. 20.00 [port. 20.15 Komisar Rex, serija. 21.10 Alarm za Cobro 11, serija. 21.55 Kaisermuehlen Blues. 22.50 Poletni kabaret. 0.00 Umetnine.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Poročila. 9.05 TV Kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Policijska in{pekcija 1, serija. 10.15 Avstrijski film. 12.00 Čas v sliki 12.05 Tema, magacin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska postaja 1. 14.05 Iz čistega neba, serija. 14.50 Prijateljici, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, magacin. 21.05 Usodni dan. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euro Austria. 23.00 Primer za dva, serija. 0.00 Čas v sliki.
Petek, 9. avgust
SLOVENIJA 1
7.20 Kulturna kronika #. 7.30 Odmevi #. 8.00 Duhovni utrip. 8.30 Modro poletje, nad., 16/37. 8.50 V znamenju dvojčkov, lutkovna nan., 6/12. 9.10 Več doseže{ zlepa kot zgrda, poučno-razvedrilna oddaja, 10/10 #. 9.35 Dober tek vam želi Kris iz Louisiane v ZDA. 9.50 Enajsta {ola: Pisave. 10.20 Vrt gospodične Flore, dok. oddaja. 10.35 Dosežki: Takarazuka. 10.55 List in cvet: Družinske vrtnarije. 11.25 O živalih in ljudeh. 12.00 Sylvia, nem{ka nan., 10/15. 13.00 Poročila, {port, vreme #. 13.20 Naravni parki Slovenije: Ljubljansko barje. 13.50 Vsakdanjik in praznik. 15.05 Velika imena malega ekrana: Sergeja Kure in Ajda Kalan. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila, {port, vreme #. 16.45 Mladi virtuozi. 17.05 National geographic, am. dok. serija, 12/23 #. 18.00 Marko, mavrična ribica, risana nan., 35. epizoda. 18.10 Iz popotne torbe: Tudi iz nič nastane nekaj. 18.30 Deteljica. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj #. 19.25 Vreme #. 19.30 Tv dnevnik, {port, vreme #. 20.00 So leta minila, angle{ka nan., 2/6. 20.30 Čudovita si, angle{ka nad., 2/7. 21.25 Normal, Ohio, am. nan., 6. epizoda. 21.50 Dobro je vedeti - olimpijski kotiček. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme #. 22.45 Polnočni klub. 0.00 Sedem dni, am. nan., 10/22. 0.45 National geographic, 12/23, pon.. 1.40 Mary Tyler Moore, am. nan., 6. epizoda, pon.. 2.05 Dr. quinnova, am. nan., 20/28, pon. 2.50 Samo enkrat se ljubi, hrva{ki film. 4.45 [port. 6.00 Vsakdanjik in praznik, pon..
TV SLOVENIJA 2
14.45 Tretji rajh v barvah, serija, 1/2, pon. 15.40 Mary Tyler Moore, nan., 6. epizoda. 16.05 Dr. Quinnova, nan., 20/28. 16.55 EP v atletiki, posnetek. 17.55 Munchen: EP v atletiki, prenos. 21.15 Velika imena malega ekrana: Bojan Adamič. 22.10 Norbert, film. 23.40 Praksa, nan., 49. 0.25 Pa naj jedo pogačo, nan., 6., epizoda. 0.50 Big band RTV Slovenija. 1.40 Videospotnice.
POP TV
9.10 Varuhi luke, pon. 8. dela nan. 10.00 Salome, pon. 7. dela. 10.55 Močno me objemi, pon. 77. dela meh. nad. 11.50 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 4. dela. 13.10 Lucy na svojem, pon. nad., 4/8. 14.10 Odpadnik, pon. 8. dela. 15.30 Varuhi luke, 9. del nan. 16.25 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 5. del meh. nad. 17.20 Močno me objemi, 78. del nad. 18.15 Salome, 8. del meh. nad. 19.15 24 ur. 20.00 Mladi Indiana Jones: [kandal v letu 1920, am. film. 21.40 Privid zločina, 20. del. 22.30 Odpadnik, 9. del am. nan. 23.20 Prijatelji, 4. del am. hum. nan. 23.50 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Beverly Hills, pon. 12.10 Zmikavta, pon., 6. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 79. 15.10 Mladi in nemirni, 205. 16.00 Ricki Lake, pog. oddaja. 16.50 Beverly Hills, 2. del am. nad. 17.45 Korak za korakom, 1. del am. nan. 18.15 Veseli rovtarji, 8. del am. nan. 18.45 Hughleyjevi, 8. del am. nan. 19.15 [ov Jerryja Springerja. 20.00 Popstars. 20.50 Horor: Izganjalka vampirjev, 14. del am. nan. 21.40 Angel, 14. del am. nan. 22.30 Ellen, 2. del am. hum. nan. 23.00 Mo{ke zadeve, 2. del am. nan. 23.50 [ov Jerryja Springerja. 0.40 Rdeče petke, erotična serija.
TV3
07.00 Pokemoni, risani film. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 V sedlu, pon. 09.45 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Inline hokej, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.20 Popotovanja z Janinom, pon. 17.20 [tiri Tačke, pon. 17.50 Bonanca, pon. 12. dela nan. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Risanke. 20.00 Pod židano marelo, glasbeno-razvedrilna oddaja. 21.30 Peklenski puding, ameri{ka komedija. 23.30 Reporter X.
HTV 1
6.45 TV spored. 6.50 TV koledar 7.00 Dobro jutro. 9.00 Otro{ki program. 10.00 Novice. 10.05 Smogovci. 10.35 40. otro{ki filmski festival. 10.55 Risanka. 11.05 Pz. serija. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.20 Izvor 13.10 Halo. 14.00 Dvorec mojega očeta, film. 15.30 Risanka. 15.45 Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Poizvedovalec. 17.00 Nacionalni parki. 17.30 Hrva{ka danes. 18.00 Pionirji egipto-logije, dok. 18.30 Glasba. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 TV Bingo show. 20.50 Na{e malo mesto. 21.45 Zvočni udar 23.00 Meridijan 16. 23.35 Neuf Mois, film.
I.45	Les enfants du lumiere, dok. film. 3.25 Otroci raja, fr. film.
HTV 2
15.30 TV spored. 15.35 Otro{ki program. 16.35 TV koledar 16.45 Novice. 16.50 TV spored. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor. 18.10 Mati in sin. 18.45 Re{evalna služba. 19.30 Glasbeni album. 20.05 Čarovnija. 21.00 Novice. 21.15 Centre Street 100. 22.00 Hit-depo. 23.30 Prijatelji, serija. 23.55 Re{evalna služba, serija. 0.40 Glavno mesto, serija.
HTV 3
II.25	TV spored. 11.30 SP v nogometu: Kamerun - S. Arabija, Francija - Urugvaj, posn. 15.20 Munchen: EP v atletiki, pr 16.30 Ko{arka WNBA. 17.00 Olimpijski magazin. 17.30 [portni program. 17.55 EP v atletiki, prenos. 20.55 Cosbyjev show. 21.40 Zlata dekleta, serija. 22.25 Frasier, serija. 22.45 Becker, serija. 23.10 Barve turizma - Korčula. 23.55 Globalno naselje. 0.25 Munchen: EP v atletiki, posn.
AVSTRIJA 1
6.10 Otro{ki program. 8.05 Varu{ka. 8.25 Sabrina. 8.50 Čarovnice. 9.30 Herkul. 10.10 Kaisermuehlen Blues. 11.00 Alarm za Cobro. 11.45 Confetti tivi.12.10 Barbapapa. 13.10 Otro{ki program. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom. 16.30 Sedma nebesa. 17.15 Sabrina. 17.40 Čarovnice. 18.30 Prijatelji. 19.00 Will & Grace. 19.30 Čas v sliki. 20.00 [port. Čas v sliki. 20.00 [port. 20.15 Movie time. 21.50 Men of war, film 1994. 23.30 Terror zone, film 1995.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Policijska in{pekcija 1. 10.15 Nem{ki film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Usodni dan. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Iz čistega neba. 14.50 Na{ Čarlia. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Primer za dva. 21.20 Žari{če. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern Times. 23.10 Komisarka, serija. 0.00 Čas v sliki.
Sobota, 10. avgust
SLOVENIJA 1
7.20 Kulturna kronika #. 7.30 Odmevi #. 8.00 Modro poletje, {p. nad., 17/37. 8.25 Zgodbe iz {koljke. 9.00 Vesela hi{ica: Pravljica o Sneguljčici, lutkovna igrica, 21/23. 9.15 Slovenska ljudska pesem: Lisička je prav zvita zver 9.20 Male sive celice, kviz. 10.10 Arčibald, risana nan., 6/26. 10.20 Dober tek vam želi Kris iz Louisiane v ZDA. 10.35 Enajsta {ola: Pisave. 11.05 Ranč pri kraguljčkovi sedmici, če{ka nad., 6/14. 11.35 Radio_ aktivnost, kan. nan., 18/26. 12.00 Kraljestvo planinskega orla: Življenje na vrhu, dok. serija, 2/3. 13.00 Poročila, {port, vreme #. 13.25 Tedenski izbor 13.25 Folklorni ansambel Pirin. 13.50 Mostovi. 14.25 Seanse, am. film. 16.00 Pipsi, risana nan., 10/26. 16.30 Poročila, {port, vreme #. 16.50 Slovenski magazin: Kozjansko. 17.15 Ozare. 17.20 Na vrtu, oddaja Tv Maribor 17.45 Kuhinja do nazga, angl. dok. serija, 14/15. 18.15 Palček David, risana nan., 4/13 #. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.25 Vreme #. 19.30 Tv dnevnik, {port, vreme #. 20.00 Rada imam svojo družino, nem{ki film. 21.25 Stena: [est velikih plezalskih pusto-lov{čin, angl. dok. serija, 3/6. 22.00 Poročila, {port, vreme #. 22.30 Nadaljnje mestne zgodbe, am. nad., 2., zadnji del. 0.05 Noč čarovnic: H2O, am. film. 1.30 Kuhinja do nazga, angl. dok. serija, 14/15, pon.. 2.00 Slovenski magazin: Kozjansko, pon. 2.30 Polnoč, brazilski film. 3.50 EP v atletiki, pos. 6.15 Mavrica.
TV SLOVENIJA 2
9.10 Murphy Brown, am. nan., 3/22. 9.30 Tatovi v noči, nem{ka nad., 1/3. 10.40 Počitnice do zadnjega diha: Začelo se je, dok. nan., 1/5. 10.55 Horace in Tina, avstr nad., 22/26. 11.20 Jasno in glasno: Na pomoč! Star{a se ločujeta, kontaktna oddaja. 12.45 Retrospektiva nogometne pravljice: Slovenija - Norve{ka, posnetek. 14.25 EP v atletiki: Maraton, posnetek. 15.05 EP v atletiki, prenos. 18.15 Gledali{ka predstava. 19.15 Videospotnice. 20.00 Čez planke: Egipt, pon. 21.15 Tatovi v noči, nem{ka nad., 2/3. 22.40 Praksa, am. nan., 50. epizoda. 23.25 Koncerti sobotnih noči: Steve Marriott in Steve Harley. 1.20 Videospotnice, pon.
POP TV
8.30 Dragon Ball, risana serija. 9.00 Mali helikopter, risana serija. 9.10 Mala princesa, risani film. 10.10 Sedma nebesa, 3. sezona, 9. del am. nan. 11.00 Providence, 3. sezona, 13. del am. nan. 11.50 Lepo je biti milijonar, pon. sezone. 13.00 Bette, 5. del am. nan. 13.30 Smola pa taka, 14. del am. nan. 14.00 Mladi Indiana Jones: [kandal v letu 1920, pon. am. filma. 15.40 Družinsko pravo, 2. sezona, 18. del am. nan. 16.30 Zahodno krilo, 2. sezona, 15. del. 17.30 Zmenkarije, nem. film. 19.15 24 ur 20.00 Sfera, am. film. 22.20 Dekle s {estice, am. film. 0.15 24 ur, pon.
KANAL A
10.30 Obala ljubezni, 2. sezona, pon. 75., 76., 77., 78. in 79.. 14.45 [epetanje na blazini, am. film. 16.35 Slavne zvezde, dok. serija. 17.30 Po{asti, po{asti, po{asti, dok. oddaja. 18.20 Simpatije, 4. sezona, 16. del. 19.10 Felicity, 3. sezona, 16. del. 20.00 Cestni razbojnik, kan.-am. film. 21.40 Zadnje poglavje, kan. nad., 3/6. 22.30 Feniks, am. film. 0.15 Zmikavta, pon. 6. am. nan.
TV3
08.00 Risanke. 09.00 Dr. Jekill in Mr. Hyde, risani film. 10.00 Poslednji mohikanec, risani film. 11.00 Za vas in mesto, pon. 12.00 Čestitke iz domače skrinje. 14.00 Pod židano marelo. 15.30 Inline hokej. 16.00 Automobille. 16.30 Nivea Sun Beach Volley, reportaža. 17.00 SQ Jam, glasbene lestvice. 18.00 Spidi in Gogi show. 19.00 Risanke. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Vroči veter, 2. del jugo. nan. 21.00 Retrospektiva YU filma — Na poti v Katango. 23.00 Moč polnega življenja. 23.30 TV razglednica.
HTV 1
7.35 TV spored. 7.40 TV koledar 7.50 Otro{ki program. 8.50 Felicity serija. 9.30 Zgodbica. 9.55 TV spored. 10.00 Novice. 10.05 Pustolov-{čine mladega Indiane Jonesa. 11.30 Risanka. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.15 Parlaonica. 13.05 Prizma. 14.00 Koreni. 14.35 Oprah Show. 15.20 Novice. 15.35 The Flame and the Arrow. 17.00 Zlata dekleta. 17.25 TV spored. 17.30 Lourdes - mesto pomiritve. 18.15 Glasba. 18.45 Pisani svet. 19.00 Biblija. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dolgo, toplo poletje. 21.00 Martha, Meet Frank, Daniel and Laurence, film. 22.25 Novice. 22.35 Imamo Split? 23.25 The Flame and the Arrow, film. 0.50 Neukročena Amazona. 1.15 Oprah Show. 2.00 Centre Street 100. 2.45 Sosedje iz pekla. 3.10 Dolgo, toplo poletje. 4.00 Nem{ki film. 5.25 Remek. 5.35 Martha, Meet Frank, Daniel and Laurence, film. 7.00 Glasbeni program.
HTV 2
10.15 TV koledar. 10.25 Hit-depo. 11.55 Svet mode. 12.20 Hi{ni ljubimci. 13.10 Felicity. 13.50 Bubimir. 14.20 Na koncu koncev -zgodba o Sue Rodrigez. 15.50 Cosbyjev show. 16.15 Neukročena Amazona. 16.40 Sosedje iz pekla. 17.05 Veter v hrbet. 17.55 Zlata krila. 18.40 Zvezdne steze. 19.30 Glasbeni album. 20.05 Dobri duh močvirja - Mario Romulič. 20.35 TV izložba. 20.50 Novice. 20.55 Klapa "Ragusa". 22.10 Borec za pravico. 23.45 Nem{ki film.
HTV 3
12.30 TV spored. 12.35 SP v nogometu: [vedska - Nigerija, posn. 14.30 EP v atletiki - maraton(Ž), posn. 15.05 EP v atletiki, prenos. 18.45 SP v nogometu: [panija - Paragvaj, posn. 20.40 Re{evalna služba, serija. 23.45 [port danes. 0.15 Re{evalna služba, serija.
AVSTRIJA 1
6.00 Otro{ki program. 12.00 [aljivec Carey. 12.25 Totalno mimo. 13.10 Življenje in jaz. 13.30 Simpsonovi. 13.55 Dvojček redko pride sam. 14.20 Austria TOP 40. 15.15 Clueless. 15.35 Roswell. 16.20 Ally Mc Beal. 17.05 Sabrina. 17.30 Streetlive.17.55 Policaj in pol. 19.30 Čas v sliki 20.15 Forrest Gump. 22.35 The Quest. 0.05 The Skipper.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 7. 00 Vremenska panorama. 9.00 Poročila. 9.05 TV Kuhinja. 9.30 Ujetnik Zende. 11.05 Deklica iz torte. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Avstrijski film. 16.10 Slikanica Avstrije. 16.55 Religije sveta. 17.00 čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo. 17.55 Juhnkejev komedi-jantski klub. 18.20 Bingo. 19. 00 Zvezna dežela danes. 19. 30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Kulturni program. 22.10 Čas v sliki. 22.50 Monaco Franze, serija. 23.40 Čas v sliki.
Nedelja, 11. avgust
SLOVENIJA 1
8.00 Živ žav: V deželi palčkov, risana nan., 1/13; Piki gre z dedkom in babico na karneval, risanka; Tabaluga, risana nan., 5/12; A.S.Pu{kin: Pravljica o_ carju Saltanu, lutkovna nan., 4/6. 9.55 Promenadni koncert: Železničarska godba Zidani Most. 10.20 22. Srečanje tambura{kih in mandolinskih skupin in orkestrov slovenije, 3. oddaja. 10.55 Živali v navzkrižnem ognju, nem. poljudnoznanstvena serija, 3/7 #. 11.25 Ozare, pon. 11.30 Na{i misijonarji na Slonoko{čeni obali, 2/3. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor 13.00 Poročila, {port, vreme #. 13.10 Tedenski izbor 13.10 Potovanje predaleč, dok. serija, 1/7. 14.00 So leta minila, angl. nan., 2/6. 14.30 Potovanje v sredi{če Zemlje, am. nad., 1/2. 16.05 O živalih in ljudeh, oddaja Tv Maribor 16.30 Poročila, {port, vreme #. 16.45 Vsakdanjik in praznik. 18.05 Prezrta okolja: Močvirja, dok. serija, 3/5. 18.35 Žrebanje lota. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.25 Vreme #. 19.30 Tv dnevnik, {port, vreme #. 20.00 Mavrica. 21.45 Velika imena malega ekrana: Nada Žgur. 22.40 Poročila, {port, vreme #. 23.15 Zgodbe iz Avstralije: Sijaj v pesku, dok. serija, 6/9 #. 23.55 V žrelu življenja, hr. film. 1.25 Prezrta okolja: Močvirja, dok. serija, 3/5, pon. 1.55 Ushuaia: Narava, fr dok. serija, 1/10, pon. 2.40 Pa naj jedo pogačo, angl. nan., 6., Zadnja , pon. 3.05 Skrivnostni svet Michaela Fryja, angl. nad., 2/3, pon. 3.50 Vsakdanjik in praznik, pon. 5.15 EP v atletiki, posnetek.
TV SLOVENIJA 2
10.35 Rad imam Lucy, am. čb nan., 85. 11.00 Na vrat na nos, jug. nan., 3/10. 11.50 Slovenski ljudski plesi: Vzhodna [tajerska. 12.55 Munchen: EP v atletiki, prenos. 18.15 Gledali{ka predstava. 19.15 Videospotnice. 20.00 Ushuaia: Narava, fr. dok. serija, 1/10. 20.45 Murphy Brown, am. nan., 4/22. 21.10 Homo turisticus. 21.35 Skrivnostni svet Michaela Fryja, angl. nad., 2/3. 22.20 55. Mednarodno ženevsko pevsko tekmovanje, posnetek. 23.50 Videospotnice, pon.
POP TV
8.40 Dragon Ball, risana serija. 9.10 Mali helikopter, risana serija. 9.20 Mala princeska, pon. risanega filma. 10.20 Sedma nebesa, 3. sezona, 10. del am. nan. 11.10 Providence, 3. sezona, 14. del am. nan. 12.00 Lepo je biti milijonar, pon. sezone. 13.30 Smola pa taka, 15. del am. nan. 14.00 Dana beseda, am. film. 15.40 Družinsko pravo, 2. sezona, 19. del am. nan. 16.40 Miss Slovenije, polfinalni izbor. 17.30 Potovanje v temo, kanadski film. 19.15 24 ur 20.00 Vikend med zvezdami: Hitri in mrtvi, am. film 22.00 Pojoči taksist, am. film. 0.00 24UR, pon.
KANAL A
10.30 Mladi in nemirni, pon. 201., 202., 203., 204. in 205. am. nad. 14.40 Ljudje govorijo, film. 16.35 Slavne zvezde, dok. serija. 17.30 Adijo, pamet, 1. sezona, 18. del am. nan. 18.20 Dvakrat v življenju, 2. sezona, 18. del kan. nan. 19.10 Jack in Jill, 2. sezona, 10. del am. nan. 20.00 Ninja želve 3, am. film. 21.40 Spet zaljubljena, 2. sezona, 19. del am. nan. 22.30 Lulu na mostu, am. film.
TV3
08.00 Risanke. 09.00 Dr Jekill in Mr. Hyde, risani film. 10.00 Spidi in Gogi show, pon. 11.00 Za vas in mesto. 12.00 V sedlu. 12.30 Iz domače skrinje, pon. 14.00 Sijaj, pon. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.30 Poslednji mohikanec, risani film. 17.30 TV razglednica. 18.00 [tiri tačke, oddaja za ljubitelje živali. 18.30 Vroči veter, pon. 2. dela jugoslovanske nan. 19.30 Risanke. 20.00 Reporter X. 20.30 Alfi Nipič Show, zabavnoglasbena oddaja. 21.30 Knjiga. 22.00 Tvoj problem. 22.30 Automobille, oddaja o avtomobilizmu. 23.00 Motomania. 23.30 Reporter X.
HTV 1
7.25 TV spored. 7.30 TV koledar. 7.40 Otro{ki program. 8.40 Klic divjine, serija. 9.30 Briljanteen. 10.00 Novice. 10.05 Pustolov{čine mladega Indiane Jonesa. 11.40 [portne igre mladih. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.15 Plodovi zemlje. 13.05 TV izložba. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 ČB v barvi. 14.45 Nezemljani v družini. 15.10 Note, notice. 15.40 Svet zabave. 16.15 Oprah Show. 17.00 Novice. 17.05 TV spored. 17.15 Jack in Jill. 18.05 Rojeni med divjimi živalmi. 18.30 Zlata dekleta. 19.00 Zadnji dan, dokum. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 The Infiltrator, film. 21.35 Glasba. 22.00 Ti{ina, prosim! - kontakt odd.. 23.00 Novice. 23.10 Odsotna punca, TV film. 0.45 Nemoralne zgodbe, film. 2.25 ČB v barvi. 3.10 Oprah Show. 3.55 Neukročena Amazona, pz.. 4.25 The Infiltrator, film. 5.55 Rojeni med divjimi živalmi, pz.. 6.25 Zadnji dan, dokum..
HTV 2
10.20 TV koledar 10.30 Biblija. 10.45 Portret cerkve in mesta. 11.00 Sveta ma{a, prenos. 12.00 TV spored. 12.05 Otro{ki program. 13.05 Koncert. 13.50 Fifteen Streets. 15.35 Cosbyjev show. 16.00 Neukročena Amazona, pz. serija. 16.30 Sosedje iz pekla, dokum. serija. 17.05 Veter v hrbet. 17.55 Zlata krila. 18.40 Zvezdne steze. 19.30 Note, notice. 20.05 Vecer s Joolsom Hollandom. 21.00 Novice. 21.05 Portreti umetnikov: Julije Knifer. 22.00 Jazz: Keith Jarrett.
HTV 3
8.50 TV spored. 8.55 Izvor 12.40 SP v nogometu: J.Afrika - Slovenija, posn. 14.35 EP v atletiki - (maraton (M), posn.), prenos. 18.20 SP v nogometu: Argentina - Anglija, posn. 20.10 Hrva{ka nogometna liga. 22.10 [portna reportaža. 22.30 [port danes. 23.00 Čarovnija.
AVSTRIJA 1
6.00 Otro{ki program. 12.00 Angus ful cool, film 1995. 13.25 Vedno jeza z Dojo, film 1994. 14.55 Nem{ki film. 16.20 Disney predstavlja. 17.50 King Ralph, film 1991. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Prvi vitez, film 1995. 22.25 Columbo, kriminalka. 23.45 Kraj zločina, serija.
AVSTRIJA 2
7.30 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Nedeljska matineja. 9.35 Pogovori. 10.35 Kulturni teden. 12.30 Orientacija, oddaja. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Tedenska poročila. 13.30 Domovina, tuja domovina. 14.00 Pogledi s strani. 14.10 Univerzum. 14.55 Tri dame z žara. 15.20 Avstrijski film. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Domovina. 17.55 Po{tna loterija. 18.25 Cerkvena oddaja. 18.30 Oddaja deželnega studia Salzburg. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.17 Lotto. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Ladja sanja. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Skoraj gospod, film. 23.25 Čas v sliki.
video-foto-avdio-katv studio
Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART
Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta.
tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net
■	Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd.
■	Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov.
■	Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov.
■	Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video.
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
JAKOBSKI DOL / MLIN NA VETER IN STARO ORODJE
Rudolf Vogrin - mlinar, umetnik, zbiralec starin
Pred nedavnim sva se z Rudolfom Vogrinom iz Jakobskega Dola po naklju~ju sre~ala in povabil me je, da si pridem ogledat njegov mlin na veter, obenem pa je pripomnil, da ima v svoji stari hi{i na ogled {tevilne starine, ki pri~ajo o naši kulturni dediš~ini, najve~ o delu in življenju na vasi.
Postal sem radoveden: mlinov na veter pri nas res ni veliko, kulturna dediščina pa me tudi zanima, zato sem ga obis-
kal na njegovem domu in že takoj ob prihodu sem opazil, da sem prišel k hiši, kjer so starine način življenja, kjer na enem
Lesena ključavnica, predhodnik današnje avtomobilske ključavnice
mestu doživiš utrip življenja naših prednikov stoletje nazaj.
Rudolfa Vogrina sem zaprosil za razgovor in z veseljem se je odzval.
TEDNIK: Gospod Vogrin, glede na številne dejavnosti, ki Vam zapolnjujejo življenje, ste poseben človek. Se lahko predstavite?
R. Vogrin: "Že od otroških let sem zelo rad imel naravo, jo opazoval. Še vedno trdim, da je narava največji učitelj na Zemlji. Vedno sem jo spoštoval. Kot otroka me je pritegnila voda v potoku, delal sem mlinčke na vodo (tudi na veter), tako sem doraščal. Šolal se nisem, ostal sem doma.
V našem kraju je bilo deset kovačij, deset mlinov na vodo in trije na veter. Enega od teh treh je hotel kupiti moj oče, vendar mati ni pristala, da bi zamenjali kravo za mlin. Zato sem se odločil, da bom sam naredil mlin na veter. Res sem se lotil tega projekta in ga po lastnih načrtih zgradil. Visok je
MOSKANJCI / 50 LET DRUŠTVA UPOKOJENCEV GORISNICA
Abraham upokojenskega društva
Društvo upokojencev obstaja v Gorišnici že pol stoletja, so pa števil~no mo~na populacija na gorišniškem obmo~ju. Njihova predsednica je Anica Cvitani~ Strelec.
V društvu budno skrbijo, da člani aktivno in koristno sodelujejo na mnogih področjih življenja, da se ne obremenjujejo s starostjo, da optimistično spremljajo svoje vsakdanje življenje in da lahko živijo notranje bogato in zadovoljno. Nekoč so bili aktivni nosilci napredka na gospodarskem, kulturnem in tehničnem področju, danes pa se bojijo, da svet preveč ceni potrošniške dobrine in hlasta za uspehi, pravi predsednica društva. Sami pa so začutili, da so največja sreča dobro sodelovanje, prijateljski odnosi in sproščena druženja. To je in ostaja poglavitna skrb društva upokojencev Gorišnica, ki se pridružuje upokojenskemu geslu: "Dodajmo letom življenje!"
Društvo je ob svojem visokem jubileju izdalo bilten, kjer je moč najti kar nekaj infor-
macij s širokega področja njihovega preteklega in sedanjega delovanja.
Zaslužnim članom so na jubilejni prireditvi sredi junija podelili priznanja in plakete. Priznanja sta prejela Anton Ha-bjanič in Tomaž Kovačec. Priznanja Območne zveze društev upokojencev Ptuj so prejeli Tereziji Strelec, Olgi Sok, Slavi Muršec, Tereziji Brumen in Tereziji Vuzem, zahvale Zveze društev upokojencev Slovenije pa Franc Visenjak, Alojz Veber, Stanko Vaupotič, Marija Požeg, Matilda Uranič in občina Gori-šnica oziroma njen župan Slavko Visenjak, ki je imel vsa leta svojega "županovanja" razumevajoče stališče do upokojenskega društva in jim je pomagal po svojih najboljših močeh. Plakete so prejeli tudi: Slavko Bro-dnjak — zaslužen, da se je
del gasilskega doma preuredil v upokojenske prostore, Anica Cvitanič Strelec, ustanoviteljica pevskega zbora in ročnodel-skega krožka ter organizatorica letovanj društva upokojencev, Franc Meško, ki je bil v letih od 1993 do 1999 predsednik društva, Sonja Pungračič, ki je 14 let uspešno vodila računovodske posle in pomagala pri organizaciji skupinskih letovanj, ter Matilda Sterbal, ki je blagajni-čarka že 11 let, pomaga pa pri organizaciji in vodenju izletov.
Hkrati s praznovanjem jubileja društva, v katerem je kar 424 upokojencev, so izpeljali tudi redni, 50. občni zbor in izvolili za novo predsednico društva Ireno Lapornik. Pozvala je vse, ki bi se kot "novopečeni penzioni-sti" radi včlanili v društvo, da se lahko zglasijo v pisarni društva v občinski stavbi občine Gorišnica vsako sredo med 9. in 11. uro. Na letošnjem občnem zboru so sprejeli 24 novincev.
Bronja Habjanič
Dobitniki priznanj na jubilejnem občnem zboru Foto: Laura
devetnajst in pol metrov, vetrnice so petnajstmetrske, široke so približno en meter. Veter je neskončni vir energije, ne onesnažuje, ne pušča odpadkov."
TEDNIK: Izdelati mlin, da normalno deluje in služi svojemu namenu, ni mačji kašelj. Se za ljudi s tehnično izobrazbo bi to pomenilo velik izziv. Kako Vam je uspelo?
R. Vogrin: "Mnogo sem razmišljal. O njem sem razmišljal pravzaprav od otroških let. Petindvajset let sem pripravljal najrazličnejše materiale, da sem ga lahko usposobil. Če je volja, se vse naredi. Do denarja za mlin sem prišel tudi preko kulturne dejavnosti, kar se pravzaprav zelo smešno sliši. Organiziral sem prijateljske likovne kolonije, slikarji so mi poklonili slike, ljudje, ki so verjeli moji načrtom, pa so slike kupili in v treh letih je bil mlin postavljen. Če ne bi sam organiziral takega načina zbiranja denarja, mlina ne bi bilo. Turistične organizacije pri nas pri takšni pomoči
Mlini na veter so pri nas nekaj posebnega
Imate veliko gostov in kaj jim pokažete?
R. Vogrin: "Zelo sem vesel, da se gostje odzivajo. Ogledajo si mlin, stara orodja, galerijo slik in lastnih lesenih skulptur, ponudimo pa jim domač kruh, sadje, jabolčni sok in jabolčnik ter vino."
Rudolf Vogrin. Foto: Fl
niso praktične. Ogromno denarja porabimo za najrazličnejše turistične študije, pa iz vsega tega ni kaj veliko koristi."
TEDNIK: Ali je na mestu, kjer stoji Vaš mlin, dovolj vetra?
R. Vogrin: "Po podatkih zadnjih štirih let se mlin suče približno devet mesecev na leto. Nimam še točnih naprav za merjenje vetra, nameravam pa nabaviti vetromer."
TEDNIK: Koliko je danes mlinarjev v Jakobskem Dolu?
R. Vogrin: "To je danes edini mlin. Do 1951. leta sta še delala dva. V Sloveniji so trije mlini na veter: na Stari Gori, pri Radencih in moj, ki pa opravlja največ funkcij, saj melje moko, stiska olje, proizvaja elektriko, v kletnih prostorih pa še nameravam usposobiti pogon kovačije."
TEDNIK: Imate veliko strank za mletje moke?
R. Vogrin: "Nimam, mnogi sploh ne verjamejo, da moj mlin melje. Zelo malo se tudi tukaj seje pšenice. Pšenico za mletje dobivam z ekoloških kmetij. Najbolj sem vesel, če dobim stare sorte pšenice: piro, ržado."
TEDNIK: Kakšno olje izdelujete?
R. Vogrin: "To je hladno stiskano olje, zato ima to olje manj maščob in negativnih kislin in je zato bolj zdravo."
TEDNIK: Vaš mlin je v kraju tudi turistična zanimivost.
TEDNIK: Starine pred hišo in v sami hiši so me prevzele. Lahko poveste, kaj vse lahko gostje pri Vas vidijo?
R. Vogrin: "Na ogled so v prvi vrsti tehnični kmetijski stroji. Najstarejša je kosilnica, pripeljana s parnikom iz Kanade, potem je prvi avtomobilski eno-cilindrski motor. Potem je tu motor iz leta 1900 češke izdelave, pa mlatilnica, čistilni stroj za žita, skratka 20 pogonskih motorjev je na prostem in vse razen najstarejšega lahko spravim tudi v pogon. Te stare stroje sem odkupoval, ko so jih ljudje začeli zanemarjati zaradi električnih."
TEDNIK: V predverju Vaše hiše je zelo veliko tudi ročnega orodja. Ste razmišljali, da bi te eksponate uredili v smislu muzejske zbirke?
R. Vogrin: "To sem vedno želel, sicer tega ne bi vse življenje zbiral. Veliko tega se je tako in tako izgubilo ali šlo preko meje za zavitek kave ali pralni prašek. Res, da to staro orodje ni urejeno, pri gostih pa vzbuja izredno zanimanje. Za vsak eksponat vem, za kaj je služil. Staro orodje naj bi v spomin na prednike na vidnem mestu imela vsaka kmetija.
Še vedno želim, da bi iz 208 let stare hiše, v kateri živim, naredil etnološki muzej. Kot najstarejši eksponat hranim leseno ključavnico. Trdim, da je to predho-
dnica avtomobilske ključavnice. Ključavnica je vsa iz lesa, brez vzmeti, zaskočna, na prosti padec. Tudi ključ je lesen."
TEDNIK: V hiši sem videl veliko pohval in priznanj za Vaše rezbarsko delo. Se lahko predstavite tudi v tej smeri?
R. Vogrin: "Rezbarstvo me je vedno privlačilo. Že v osnovni šoli sem izdelal leseno kolo, čoln za na vodo. Vsak moj rezbarski izdelek ima svojo zgodbo. Niti dva nista enaka."
TEDNIK: Je rezbarstvo del vaše eksistence?
R. Vogrin: "Tudi iz tega se kaj dobi."
TEDNIK: Do sedaj ste organizirali tri likovne kolonije. Jo boste organizirali tudi letos?
R. Vogrin: "Dogovarjamo se, da bi bila v jeseni."
TEDNIK: Sodelujete pri tem projektu z Zvezo kulturnih društev ali s Skladom za kulturne dejavnosti?
R. Vogrin: "V začetku je sodelovala ZKO Pesnica, kasneje pa sem jih začel organizirati sam."
Rudolf Vogrin, prijeten sogovornik, je vedel povedati veliko doživljajev svojih prednikov, za domala vsak stroj ve, kdo je bil njegov prejšnji lastnik, kako je prišel do stroja, zato ga gostje, ki prihajajo iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Italije, z zanimanjem poslušajo. Nekoliko je razočaran, da se obiskom ne odzovejo osnovne in druge šole, na vse je naslovil ponudbe. Tak obisk pri Rudolfu Vogrinu je lahko odlična šolska ura tehnične vzgoje in fizike, za mlade pa tudi lep izlet. Pri Vogrino-vih spečejo tudi odličen domači kruh iz ekološke moke, ki po Rudolfovem mnenju nekoliko pomaga starejšim moškim pri važnem moškem opravilu, kruh pa poskrbi tudi za bujno rast las (kaj pospešuje še bučno olje, ja-bolčnik, pa ni povedal).
Ob odhodu mi je Rudolf Vo-grin povedal še svojo pesmico, ki se glasi: "Lepe zares so Slovenske gorice, / Jakob med njimi najlepši je kraj, / tukaj spomladi cvetijo norice, / vso pa lepoto podarja mu maj."
Ja, zares ima Rudolf rad svoj kraj in spoštuje svoje prednike. Prijetno bogat sem se popeljal iz Jakoba, skozi Jurovski Dol, do Lenarta in naprej na Ptuj.
Franc Lačen
ISCETE SVOJ STIL / ISCETE SVOJ STIL
REPORTAŽE, AKCIJE
Petra se navdušuje nad jeansom
Petra Bedrač je doma iz Hajdoš, stara je 17 let in obiskuje Ekonomsko {olo na Ptuju - smer upravni tehnik. Njena velika želja je, da bi študirala angleščino, vendar ne ve, ali ji bo uspelo. Prepričana pa je, da se bo potrudila po najboljših močeh. V prostem času se najraje druži s prijateljicami. To so nepozabni trenutki, pravi. Najbolje se počuti v oblačilih iz jeansa.
Petra je bila prvič pri kozmetičarki. Ima mešani tip kože. Kozmetičarka Neda Tokalic ji je najprej uredila obrvi, zatem pa kožo površinsko očistila. Podrobneje jo je poučila o pravilni negi najstniške kože in o pravilni izbiri preparatov za njen tip kože.
Petra je bila pripravljena na
Petra prej ...
spremembo barve las tudi zato, ker si je želela malo bolj "odšte-kano" frizuro, le pri striženju ni bila za ekstreme. Frizerka Stanka Peršuh iz frizerskega salona Stanka ji je lase pobarvala s tizi-anovo barvo, ki je poudarila njeno barvo oči, lase pa ji je postrigla tako, da ne bo imela težav z
, in pozneje
Petra v oblačilih trgovine Claudia. Foto: Črtomir Goznik
urejanjem pričeske. Potrebovala bo le gel, vosek, spretne prste in malo domišljije.
Vizažistka Nina Škerlak je z nanosom kamuflaže in tekočega
pudra dobila popolno podlago za nanos ličil. Oči je rahlo poudarila s senčili, z maskaro pa počesala obrvi. Ustnice je oč-rtala s črtalom, zatem nanesla
PTUJ / PRELIVAJOČE SE SANJE S POSLIKAVO TELES
Na kontu pa je prišla polidja
•••
V letošnjih prazničnih dneh je Ptuj 3. avgusta dosegel enega svojih prireditvenih vrhuncev tudi po zaslugi Mito Sport Cluba Mitja Petriča, ki je dodobra prebudil še tisto, kar je bilo zaspanega to lepo sobotno jutro. S prireditvijo Prelivajoče se sanje, ki jo je začel pred galerijo Tenzor v Prešernovi z mojstrsko poslikavo teles mladenk in mlade-ničev ter jo je nadaljeval v nedeljsko jutro, je skušal v mladih in starejših prebuditi njihovo osebnost.
primer več, kako to mesto še ne zna in ne more živeti s takšnimi in podobnimi projekti. Ko bomo enkrat sprejeli, da je mesto en sam prireditveni prostor, potem se bomo tudi lahko pogovarjali o turizmu na Ptuju. Najhujše pa je to, da moraš za vse, kar želiš organizirati, tudi
Ljudje se zelo malo posvečajo sami sebi, zato je toliko bolnih in tudi zato je Slovenija med največjimi porabniki zdravil. Namesto da bi delovali preventivno, denar požira kurativa. Mito Sport CLub s svojimi dejavnostmi, ki niso samo športne, skuša ljudem dopovedati, naj vendarle nekaj naredijo zase, se posvetijo samemu sebi. Tudi zato je nastal projekt Prelivajoče se sanje in med Ptujčani, ker se je zgodil prvič, zelo vzbudil pozornost.
Pet deklet in dva fanta (vsi
razen profesionalnega modela so bili Ptujčani) so potrpežljivo prenašali nanašanje barv in druge spremembe na svojem telesu, pri tem pa se soočali z radovednostjo, sprejemljivostjo in tudi zavračanjem. Pogumno so vse prestali, ker poznajo svoj jaz, tudi sprehod od lokala do lokala, prevoz z lojtrskim vozom, modno revijo, House Party, ki je postregla z glasbo, ki ne povzroča agresije, ampak je glasba za dušo. "Privabili smo tiste, ki živijo sami s seboj, dogajanje ob četrti uri zjuraj pa je pregnala policija. To je še en
Foto: Črtomir Goznik
Zahvala sponzorjem:
Miral - Miran Krajnc, s.p. Jeruzalem Ormož SAT, d.d. Mesnica Fekonja Old Irish Pub
Gasilsko društvo Moškajnci
Straf, d.o.o.
Eko-les, d.o.o.
Klub ptujskih študentov
Tenzor, d.o.o.
Cestno podjetje Ptuj, d.d.
Občina Juršinci
Goja, d.o.o.
Garni hotel Mitra - Franc Mlakar, s.p. Sima bar Kava bar Orfej
plačati, zatem pa ti še preprečijo izvedbo projekta do konca zaradi neživljenjsko postavljenih norm," je še povedal Mitja Petrič.
Prelivajoče se sanje niso samo poslikava telesa, temveč veliko več; Petrič obljublja, da jih bomo še doživeli, če bomo le idejam pustili prosto pot in ne bomo drug drugega ustesnjeva-li. Naposled je tudi poslikano telo lahko velika umetnost, ki koži daje dihati in jo obenem tudi oblači. Odvisno, kako jo gledaš.
rdečilo v ustrezni barvi. Na koncu je poudarila še lička.
Za Petro so v modnem salonu Barbare Plavec izbrali hlače v letos zelo cenjeni kamelji barvi. Dodali so jim mladosten topek z volančki v tigrastem vzorcu z visokim dekoltejem. Oboje je iz trgovine Claudia, Minoritski trg 5. Priporočajo ji mladostni stil. Dobro ji pristojijo hlače in krila. Slednja naj bodo stisnjena v bokih, v spodnjem delu pa se lahko razširijo. Predvsem se ji podajo pastelne barve, lahko pa izbira tudi med živimi.
V športnem studiu Olimpic so za Petro izbrali program za žen-
ske Olimpic, ki upošteva želene ženske linije. Posebej zanjo so sestavili tudi program prehrane, ki ji bo ob redni vadbi pomagal pri uravnavanju telesne teže, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš. V izbranem programu bo brezplačno vadila en mesec.
MG
TEDNIKOVA NATAKARICA POLETJA 2002
Klavdija Ekart - mlada, vesela, prijazna
Pri časopisu Tednik smo se odločili, da med poletjem izpeljemo nagradno igro Tednikova natakarica poletja 2002, v kateri s svojimi glasovi sodelujete tudi vi, spoštovane bralke in bralci. Vsak teden do konca poletja bomo v Tedniku poleg glasovalnega kupona in aktualne lestvice prvih desetih objavili še predstavitev vodilnih natakaric.
Glavna nagrada, ki jo poklanja najpriljubljenejši natakarici Turistična agencija RELAX iz Trstenjakove ulice 5a na Ptuju, pa je po izbiri: ali tedenski aranžma na Jadranu za dve ose-
bi ali 7-dnevni aranžma za dve osebi v španski Costa Bravi. Nagrado si bo prislužila natakarica, za katero boste v trajanju akcije poslali največ izpolnjenih glasovalnih kuponov, izrezanih iz Tednika. Kupone bomo objavili v vsakem Tedniku do konca avgusta, izpolnjene kupone pa pošiljajte na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
V okviru nagradne igre Ted-nikova natakarica poletja smo se torej odločili, da vam vodilne natakarice tudi predstavimo. V tej številki smo v baru v Sp. Jablanah, kamor zahajajo pred-
vsem mladi, obiskali Klavdijo Ekart, ki s 107 glasovi ostaja trdno na prvem mestu.
Enaindvajsetletna Klavdija je obiskovala srednjo gostinsko šolo v Radencih, sedaj pa po programu 3 + 2 obiskuje še gostinsko šolo v Mariboru. Dve leti, ko je pavzirala, je delala v gostinskem lokalu, sedaj, v počitnicah, pa v baru v Sp. Jablanah dela preko študentskega servisa.
Kot je povedala, se je za delo v gostinstvu odločila, ker jo veseli delo z ljudmi, to, da pa včasih mora delati tudi pozno v noč, je ne moti. Med prostim časom se Klavdija rada vozi s kolesom, trenutno pa dela tudi prakso še v enem gostinskem lokalu. Prihodnji teden se bo odpravila na dopust, o delu v gostinstvu pa meni, da moraš biti do gostov prijazen, saj ti potem oni prijaznost vračajo.
Klavdiji je na začetku nagradne igre kupone začela zbirati mama, ko pa so gostje videli, da je njihova kelnarca na lestvici Tednikove natakarice poletja 2002, pa so začeli kupone zbirati kar vsi. "Če bom izbrana za Tednikovo natakarico poletja 2002," pripoveduje Klavdi-ja, "bom s seboj na dopust vzela prijateljico, ki mi pomaga zbirati kupončke."
Mojca Zemljarič
iiatakiiic« yjojltti«
Naj kelnarea (trenutni vrstni red):
1.	Klavdija Ekart, Bar Neža, Sp. Jablane (107 glasov)
2.	Sonja Krajnc, Restavracija Žila, Terme Ptuj
3.	Gordana Krušič, Bar Gams, Dornava
4.	Sonja Kosi, Don Juan, Dornava
5.	Brigita Poianec, Lovec, Dornavskac. 15a, Ptuj
6.	Dragica Esih, Gostilna Rozika, Ptuj
7.	Tončka Vidovič, Gostilna Rajh, Lancova vas pri Ruju
8.	Sabina Frangež, Šterntal bar
9.	Bernarda, Šterntal Bar
10.	ivanka Bedrač, Ivanka bar, Ptuj --------------------------------------------------------------^
Glasovalni kupon za TEDNIKOVO NATAKARICO POLETJA 2002
Glasujem za:........................................................
Ime in naslov lokala: ...............................................
Ponedeljek, 12. avgust
SLOVENIJA 1
7.30 Utrip #. 7.45 Zrcalo tedna #. 8.05 Slovenski magazin: Kozjansko. 8.30 Modro poletje. 8.55 Iz popotne torbe: Tudi iz ni~ nastane nekaj. 9.15 Marko, mavri~na ribica, risana nan., 35. 9.30 Remijeva jutra, film za otroke. 9.55 Živali v navzkrižnem ognju, nem. pz. serija, 3/7 #. 10.25 National geographic #. 11.20 Na vrtu. 11.45 Kuhinja do nazga, angl. dok. serija, 14/15. 12.15 Sijaj v pesku, dok. serija, 6/9 #. 13.00 Poro~ila, šport, vreme #. 13.15 O živalih in ljudeh. 13.55 Ljudje in zemlja. 14.45 Polno~ni klub. 15.55 Dober dan, Koroška. 16.30 Poro~ila, šport, vreme #. 17.00 Kemija v telesu, angl. znanstvena serija, 2/3. 17.50 Otok živali, risana nan., 1/13. 18.20 Radovedni Ta~ek. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj #. 19.25 Vreme #. 19.30 Tv dnevnik, šport, vreme #. 20.00 Mana-tea, fr. nan., 1/13. 20.50 Ta moja družina, angl. nad., 4/6. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme #. 22.45 Ecce homo, kanadska dok. serija, 7/13. 23.40 Kemija v telesu, angl. znanstvena serija, 2/3, pon. 0.35 Mary Tyler Moore, am. nan., 7., pon. 1.00 Dr. Quinnova, am. nan., 21/28, pon. 1.45 Moški iz druge roke, nemški film. 3.05 Homo turisticus, pon. 3.30 Križarske vojne, dok. serija, 2/4, pon. 4.40 Kon~nica, pon. 5.25 Šport.
SLOVENIJA 2
14.20 Koncerti sobotnih no~i: Steve Marriott in Steve Harley, pon. 16.20 Mary Tyler Moore, am. nan., 7. 16.45 Dr. Quinnova, am. nan., 21/28. 17.40 Po~itnice do zadnjega diha: Mera za mero, dok. nan., 2/5. 17.55 Horace in Tina, avstralska nad., 23/26. 18.20 Štafeta mladosti. 19.15 Videospotnice. 20.00 Križarske vojne, angl. dok. serija, 2/4. 21.00 Kon~nica. 21.45 Tretji rajh v barvah, dok. serija, 2., zadnji del. 22.35 Alica, evropski dok. film - Asinara. 23.00 Brane Ron~el izza odra. 0.25 Videospotnice.
POP TV
9.10 Varuhi luke, pon. 9. dela. 10.00 Salome, pon. 8. dela. 10.55 Mo~no me objemi, pon. 78. dela. 11.50 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 5. dela. 13.10 Miss Slovenije, pon. polfinalnega izbora. 14.05 Odpadnik, 3. sezona, pon. 9. dela. 15.30 Varuhi luke, 10. del avstralske nan. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, 6. del meh. nad. 17.20 Mo~no me objemi, 79. del meh. nad. 18.15 Salome, 9. del meh. nad. 19.15 24UR. 20.00 Robin Hood: Možje v pajkicah, am. film. 21.50 Škandal med vojaki, am. nadaljevanka, 1/3. 22.40 Odpadnik, 3. sezona, 10. del am. nan. 23.30 Prijatelji, 4. sezona, 5. del am. nan. 0.00 24UR, pon.
KANAL A
10.50 Beverly Hills. 12.10 Simpatije, 4. sezona, pon. 16. dela am. nan. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 2. sezona, 80. del am. nad. 15.10 Mladi in nemirni, 206. del am. nad. 16.00 Ricki Lake, pog. oddaja. 16.50 Beverly Hills. 17.45 Korak za korakom, 1. sezona, 2. del am. humoristi~ne nan. 18.15 Veseli rov-tarji, 9. del am. humoristi~ne nan. 18.45 Hughleyjevi, 3. sezona. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Popstars. 20.50 Batman in Robin, am. film. 23.05 Will in Grace. 23.35 Kaj bo z Joan? 0.05 Dosjeji X. 0.55 Rde~e petke, eroti~na serija.
TV 3
07.00 Pokemoni. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Knjiga. 09.45 Iz doma~e skrinje. 11.15 Mo~ polnega življenja. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Automobille. 14.50 Iz doma~e skrinje. 16.20 Na poti v Katango, film. 18.20 Motor Show Report. 18.50 Pokemoni. 19.20 Risanke. 20.00 Naj N — nogometni studio. 21.00 Ekskluzivni magazin. 21.30 Naš vrt. 22.00 Iz doma~e skrinje. 23.15 Nivea Sun Beach Volley, reportaža.
HTV 1
6.45 TV spored. 6.50 TV koledar. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Smogovci. 10.35 40. otroški filmski festival. 10.55 Risanka. 11.05 Pz. serija. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.20 Izvor 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Marsejska trilogija - Marius, fr film. 15.35 Risanka. 15.45 Zagreb: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Poizvedovalec, pz. serija. 17.00 Nacionalni parki. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Znanstvena serija. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kitajska - dežela in ljudje, potopisna serija. 20.40 Out On A Limb, am. film. 22.00 Looking for Karadži~, dokum. film. 23.00 Meridijan 16. 23.30 Ponedeljek ali torek, film. 0.45 Tito in Tarantula, posn. koncerta. 2.00 Der morder in meinem haus, nemški film. 3.35 Marsejska trilogija - Marius, fr. film. 5.10 Čarovnija, serija. 6.00 Kraljestvo divjine. 6.20 Glasbeni program.
HTV 2
15.30 TV spored. 15.35 Otroški program. 16.35 TV koledar. 16.45 Novice. 16.50 TV spored. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor. 18.10 Mati in sin. 18.45 Reševalna služba. 19.30 Glasbeni album. 20.05 Čarovnija. 21.00 Novice. 21.15 Frasier. 21.40 Becker 22.05 TV izložba. 22.30 Prijatelji. 22.55 Reševalna služba. 23.40 Glavno mesto.
HTV 3
17.55 TV spored. 18.00 SP v nogometu: Italija - Hrvaška, posn. 20.05 Nema pri~a, mini-serija. 22.35 Južnjaki so najboljši ljubimci, zabavno-dokum.. 23.05 SP v nogometu: Brazilija - Kitajska, posn.
AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program. 9.10 Sabrina. 9.35 Forrest Gump. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otroški program. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom. 15.45 Herkul. 16.30 Sedma nebesa. 17.15 Sabrina. 17.40 Čarovnice. 18.30 Varuška. 19.00 Cybill. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Sleeplees in Seattle, film 1993. 22.00 Glava nad vodo, film 1996. 23.30 Alarm za Cobro 11, serija.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Policijska inšpekcija 1. 10.15 Nemški film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Slike iz deželnega studia Salzburg. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Iz neba. 14.50 Naš Čarli. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Gozdarska hiša Falkenau. 21.05 Tema. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Sti~iš~e kultura. 0.00 Čas v sliki.
Torek, 13. avgust
SLOVENIJA 1
7.20 Kulturna kronika #. 7.30 Odmevi #. 8.00 Mostovi. 8.30 Modro poletje. 8.55 A.S.Puškin: Pravljica o carju Saltanu, lutkovna nan., 4/6. 9.10 Radovedni Ta~ek. 9.20 Srebrnogrivi konji~, risana nan., 19/26. 9.45 Otok živali, risana nan., 1/13. 10.10 Sanjska dežela, 9. oddaja: Jeruzalem. 10.35 Kemija v telesu, angl. znanstvena serija, 2/3. 11.25 Naši misijonarji na Slonoko-š~eni obali, 2/3. 13.00 Poro~ila, šport, vreme #. 13.45 Tedenski izbor 13.45 Orion. 14.55 Zlata šestdeseta - v spomin Mirjam Tozon. 15.55 Prisluhnimo tišini #. 16.30 Poro~ila, šport, vreme #. 16.50 Indijanci, nem. dok. serija, 3/5 #. 17.45 Otroci Afrike, angl. dok. serija, 9/10. 18.05 Slovenska ljudska pesem: Sre~ali smo mravljo. 18.10 Enciklopedija znanja: Sesalci, 2. del, izobr. oddaja za otroke. 18.25 Knjiga mene briga - Melvin Burgess: Džank. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj #. 19.25 Vreme #. 19.30 Tv dnevnik, šport, vreme #. 20.00 Don Brignoli - Maše za moje ustreljene. 20.50 Aktualno. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme #. 22.45 Prišlo je poletje, finska drama. 0.00 Knjiga mene briga - Melvin Burgess: Džank, pon. 0.20 Indijanci, nem. dok. serija, 3/5, pon. 1.20 Otroci Afrike, angl. dok. serija, 9/10, pon. 1.35 Don Brignoli - Maše za moje ustreljene, pon. 2.25 Aktualno, pon. 3.25 Mary Tyler Moore, am. nan., 8., pon. 3.50 Dr. Quinnova, am. nan., 22/28, pon. 4.35 Prišlo je poletje, finska drama, pon. 6.05 Šport.
SLOVENIJA 2
14.25 Križarske vojne, 2/4, pon. 15.35 Kon~nica, pon. 16.20 Mary Tyler Moore, am. nan., 8. 16.45 Dr. Quinnova, 22/28. 17.45 Podivjana reka, am. film. 19.15 Videospotnice. 20.00 Boter I, am. film. 22.55 Praksa, am. nan., 51. 23.40 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Varuhi luke, pon. 10. dela. 10.00 Salome, pon. 9. dela. 10.55 Mo~no me objemi, pon. 79. dela. 11.50 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 6. dela. 13.10 Škandal med vojaki, pon. am. nad., 1/3. 14.05 Odpadnik, 3. sezona, pon. 10. dela am. nan. 15.30 Varuhi luke, 11. del avstralske nan. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, 7. del meh. nad. 17.20 Mo~no me objemi, 80. del meh. nad. 18.15 Salome, 10. del meh. nad. 19.15 24UR. 20.00 Preverjeno. 20.45 Resni~ne zgodbe: Ukraden iz srca, am. film. 22.30 Odpadnik, 3. sezona, 11. del am. nan. 23.20 Prijatelji, 4. sezona, 6. del am. nan. 23.50 24UR, pon.
KANAL A
10.50 Beverly Hills. 12.10 Dvakrat v življenju, 2. sezona, pon. 18. kan. nan. 13.00 Ricki Lake, pon. pog. oddaje. 14.20 Obala ljubezni, 2. sezona, 81. del am. nad. 15.10 Mladi in nemirni, 207. del am. nad. 16.00 Ricki Lake, pog. oddaja. 16.50 Beverly Hills. 17.45 Korak za korakom, 1. sezona, 3. del am. nan. 18.15 Veseli rovtarji, 10. del am. nan. 18.45 Hughleyjevi, 3. sezona, 10. del am. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Popstars. 20.50 Kung fu: Karate Kid 3, am. film. 22.55 Will in Grace, 3. sezona, 7. del am. nan. 23.25 Kaj bo z Joan?, 4. del am. nan. 23.55 Dosjeji X, zadnji del am. nan. 0.45 Rde~e petke, eroti~na serija
TV 3
07.00 Pokemoni. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Motor Show Report. 09.45 Iz doma~e skrinje. 1.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Ekskluzivni magazin. 14.50 Iz doma~e skrinje. 16.20 Alfi Nipi~ Show, pon. 17.20 Naj N — nogometni studio, pon. 18.20 Naš vrt. 18.50 Pokemoni. 19.20 Risanke. 20.00 Popotovanja z Janinom. 21.00 TV razglednica. 21.30 Gradimo. 22.00 Iz doma~e skrinje. 23.15 Dokumentarni film.
HTV 1
6.45 TV spored. 6.50 TV koledar. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Stan in Olio. 10.25 Risanka. 10.50 40. otroški filmski festival. 11.10 Pz. serija. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.20 Izvor 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Marsejska trilogija - Fanny, fr. film. 15.35 Risanka. 15.45 Rijeka: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Poizvedovalec, pz. serija. 17.00 Nacionalni parki. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Zagrebu z ljubeznijo, dokum. oddaja. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Duh demokracije, dokum. serija. 20.40 V prvem planu. 21.55 Transfer 22.40 Glasba. 23.00 Meridijan 16. 23.30 David Copperfield, am. film. 1.40 Evropski TV film: Marsejska trilogija - Fanny, fr. film. 3.15 Čarovnija, serija. 4.05 Kinoteka: David Copperfield, am. film. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
15.30 TV spored. 15.35 Otroški program. 16.35 TV koledar 16.45 Novice. 16.50 TV spored. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor. 18.10 Mati in sin. 18.45 Reševalna služba. 19.30 Glasbeni album. 20.05 Čarovnija. 21.00 Novice. 21.15 Pari. 21.50 Pravica za vse. 23.15 Prijatelji. 23.40 Reševalna služba. 0.25 Glavno mesto.
HTV 3
18.00 SP v nogometu: Meksiko - Ekvador, posn. 20.00 TV spored. 20.05 Film. 21.45 Dokum. film. 22.35 Debelost je (ponavadi) nesre~a, zabavno-dokum. oddaja. 23.05 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija. 23.50 SP v nogometu: Kostarika - Tur~ija, posn.
AVSTRIJA 1
6.10 Otroški program. 8.00 Varuška. 8.25 Sabrina. 8.45 Čarovnice. 9.30 Herkul. 10.15 King Ralph, film. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otroški program.14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom. 15.45 Herkul, risanka. 16.30 Sedma nebesa. 17.15 Sabrina. 17.40 Charmed. 18.30 Varuška. 19.00 Cybill. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Lovec-rash, film 2001. 21.50 Dvojna akcija, serija 23.30 Sex and the City
AVSTRIJA 2
7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.55 Policijska inšpekcija 1. 10.20 Monaco Franze. 11.10 Ljubezenske zgodbe. 11.40 Pogledi s strani. J2.00 Čas v sliki. 12.05 Euro Austria. 12.35 Tedenska poro~ila. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Iz neba. 14.50 Naš Čarli. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Poletni pogovori. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizoriš~u. 23.05 Križemkražem. 0.00 Čas v sliki.
Sreda, 14. avgust
SLOVENIJA 1
7.20 Kulturna kronika #. 7.30 Odmevi #. 8.00 Dober dan, Koroška. 8.30 Modro poletje. 8.55 Babar, risana nan., 4/13. 9.20 Pipsi, risana nan., 10/26. 9.45 Slovenska ljudska pesem: Sre~ali smo mravljo. 9.50 Enciklopedija znanja: Sesalci, 2. del, izobr. oddaja za otroke. 10.05 Knjiga mene briga - Melvin Burgess: Džank. 10.20 Otroci Afrike, angl. dok. serija, 9/10. 10.40 Indijanci, nem. dok. serija, 3/5 #. 11.35 Normal, Ohio, am. nan., 6. 12.00 Don Brignoli - Maše za moje ustreljene. 13.00 Poro~ila, šport, vreme #. 13.20 Zvonimir Bajsić: Lej, kako se dan lepo za~enja, tv igra. 15.20 Aktualno. 16.30 Poro~ila, šport, vreme #. 17.00 Divja južna Amerika, angl. pz. serija, 6., zadnji del #. 17.55 Pod klobukom - Stari trg pri Ložu. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj#. 19.25 Vreme #. 19.30 Tv dnevnik, šport, vreme #. 20.00 Mož s kadilakom, am. film. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme #. 22.45 Simfoniki RTVS predstavljajo - W. A. Mozart. 0.00 Divja Južna Amerika, angl. pz. serija, 6., zadnji del, pon. 0.50 Mary Tyler Moore, am. nan., 9., pon. 1.15 Dr. Quinnova, 23/28, pon. 2.00 Zastrašujo~a smrt, am. fiilm. 3.30 Koncert skupine The Original Klezmer Ensemble. 5.00 Šport.
SLOVENIJA 2
15.05 Slovenski ljudski plesi: Vzhodna Štajerska, pon. 15.55 Homo turisticus, pon. 16.20 Mary Tyler Moore, am. nan., 9. 16.45 Dr. Quinnova, am. nan., 23/28. 17.35 Prava poznanstva, am. film. 19.10 Videospotnice. 20.00 šport. 23.00 Praksa, am. nan., 52. 23.45 Porok, arg. nad., 8., zadnji del. 0.25 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Varuhi luke, pon. 11. dela. 10.00 Salome, pon. 10. dela. 10.55 Mo~no me objemi, pon. 80. dela. 11.50 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 7. dela. 13.15 Preverjeno, pon. 14.05 Odpadnik, 3. sezona, pon. 11. dela. 15.30 Varuhi luke, 12. del avstralske nan. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, 8. del meh. nad. 17.20 Mo~no me objemi, 81. del meh. nad. 18.15 Salome, 11. del meh. nad. 19.15 24UR. 20.00 Pekel iz preteklosti, am. film. 21.45 Nikita, 5. sezona. 22.40 Odpadnik, 3. sezona, 12. del am. nan. 23.30 Prijatelji, 4. sezona, 7. del am. nan. 0.00 24UR, pon.
KANAL A
10.50 Beverly Hills. 12.10 Felicity. 13.00 Ricki Lake. 14.20 Obala ljubezni, 2. sezona. 15.10 Mladi in nemirni. 16.00 Ricki Lake 16.50 Beverly Hills. 17.45 Korak za korakom. 18.15 Veseli rovtarji, 11. del am. nan. 18.45 Hughleyjevi. 19.15 Šov Jerryja Sprin-gerja. 20.00 Popstars. 20.50 Ekstra magazin. 20.55 Zmikavta, 7. del. 21.45 Telesni stražarji, 3/7. 22.35 Will in Grace. 23.05 Kaj bo z Joan? 23.35 Varuhi am. meje: Texas Rangers, dok. oddaja. 0.35 Rde~e petke, eroti~na serija.
HTV 1
6.45 TV spored. 6.50 TV koledar. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Stan in Olio. 10.25 Risanka. 10.50 40. otroški filmski festival. 11.10 Pz. serija. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.20 Izvor, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Marsejska trilogija - Cesar, fr film. 15.30 Risanka. 15.45 Osijek: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Poizvedovalec, pz. serija. 17.00 Hrvaška Kostajnica, dokum. oddaja. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Design and Desire, dokum. serija. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.14 Vem, a ne vem. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kaos in kosmos, dokum. serija. 20.45 Woyzeck, nemški film. 22.05 Kulturno poletje. 22.35 Glasba. 23.00 Meridijan 16. 23.30 Jazz: The Super guitar trio. 0.30 Cold Night Into Dawn, am. film. 2.00 Čarovnija. 2.50 Pobeg. 3.35 Design and Desire, dok. serija. 4.05 Jazz: The Super guitar trio. 5.05 Woyzeck, nemški film. 6.25 Glasbeni program.
HTV 2
15.30 TV spored. 15.35 Otroški program. 16.35 TV koledar 16.45 Novice. 16.50 TV spored. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor, serija. 18.10 Mati in sin, serija. 18.45 Reševalna služba, serija. 19.30 Glasbeni album
-	Nostalgija. 20.05 Čarovnija, serija. 21.00 Novice. 21.10 Planetarni zvok. 21.45 Pobeg, serija. 22.35 Prijatelji, serija. 23.00 Reševalna služba, serija. 23.45 Glavno mesto, serija.
HTV 3
17.55 TV spored. 18.00 SP v nogometu: Japonska - Rusija, posn. 20.00 PH v odbojki na pesku, reportaža. 20.45 Halifax, serija. 22.15 Ženske so (ponavadi) slabši spol, zabavno-dokum. oddaja. 22.45 Zakon in red - Oddelek za žrtve 2, serija. 23.35 SP v nogometu: Koreja
-	ZDA, posn.
AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program. 7.55 Sabrina. 8.15 Čarovnice. 9.00 Lovecrash, ponovitev filma. 10.30 Columbo. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otroški program. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.^5 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Nogomet. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, liga prvakov. 22.25 Sniper, film 1992.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1576). 9.50 Policijska inšpekcija 1, serija. 10.15 Avstrijski film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Poletni pogovori. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1, serija. 14.05 Iz neba, serija. 14.50 Naš Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1577). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Zmedeno srce, film 4/6 del, 1997. 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Skok v sre~o, film 2000. 0.00 Čas v sliki.
kViz piramida
RADIOPTUJ
89,8 98.2 I04,3mhz
Vsak ponedeljek
med 21. in 22. uro
PRIPRA\lJA IN VODI: \lJ«)IMIR KAJZOVAR
tel.: 02 / 77122 61
2 3
				4		5		6					
			7		8		9		10				
		11		12		13		14		15			
	16		17		18		19		20		21		
22		23		24		25		26		27		28	
Vsak četrtek ob 20.00 uri
1 moóNiHr.
n
mičmm. 7
LESTVICA:

13. Navihanke - Firbčni fičfirič
12. Atomček - Pesem Sloveniji
11. Vitezi Ceijski - Radgonski kiopotec
10. Kompromis - Dekietove sanje
09. Pogum - Po domače
08. Štrk - Kurent
07. Podkrajski fantje - Pisemce
06. Dinamika - Jaz že nisem Casanova
05. Š.Ri.K. - Ličkarska
04. Savinja - Abraliam je moder mož
03. Ptujski graščaki - Haloška napitnica
02. Viiiarnik - Prva harmonika
01. Vaški veseijaki - Ko ljubezen potrebuješ
1.	Karizma-Rdeč bikini
2.	iWateja - Ti bošmoj
3.	iVIilena in Nataiija Kolšek -Ko slavimo
4.	Anita Kraij - Je to ljubezen
5.	Anja - Kakor veter si odšel
6.	Piima - Ne zavajaj me več
7.	Ciii patroi - Suli bane
Poskočnih 13
Glasujem za: _
Veličastnih 7
Glasujem za:
Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov:
MEGAMARKETINGd.o.o.,p.p. 318,2250Ptuj
Nagrado založbe ZLATI ZVOKI prejme: Darja Mlakar, Savci 24, 2258 Sveti Tomaž
Xradioptuj
89,8 • 98.2 •I04,3mhz
POLETNI PROGRAM (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 8. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 CONECT. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio
Ptuj).
PETEK, 9. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOIP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Rado in DJ Jure). 23.00 DJ TIME (Radio Salomon). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).
SOBOTA, 10. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsiedler). 23.00 Mitjah in Petjah show
(Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje).
NEDELJA, 11. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 7.15 HORCSKCIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje).
PONEDELJEK, 12. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška in lenarška kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 19.30 AVTO TIMES
in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora).
TOREK, 13. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora).
SREDA, 14. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOIP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 20.00 VEČERNI PROGRAM: Škrjančkov ropot. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).
TURISTIČNI TEDNIK
DEŽELE, KI OČARAJO
Divja lepota trne gore
[to uteče izpod sablje turske, što na vjeru pravu ne pohuli, što se ne h}e u lance vezati, to se zbježa u ove planine da ginemo i krv prolivamo, da junački amanet čuvamo, divno ime i svetu slobodu. (P. P. Njegoš, Gorski vijenac)
Če vam je toplo pri srcu in tudi sicer in ce se še niste odločili, kje preživeti vroče poletne mesece, potem vam skrivnostno šepnem na uho: "Pojdite v deželo, katere prostranost ni tako velika kot širina ljudi, katere pokrajina je splet smaragdnega morja, gora, rek in skalnih previsov, v deželo pisanih običajev, zakoreninjene tradicije in še kako pestre zgodovine! Pojdite v Črno goro!"
Ob vznožju Lovcena, kjer se končuje vzhod in pričenja zahod, na razpotju dveh svetov, na meji islama in krščanstva, so v začetku osemdesetih
let XV. stoletja bili zrušeni temelji poslednje prestolnice zetskih vladarjev Crnojevicev. Med umikanjem pred turškimi vpadi, ko se je postopoma odrekal svoji zemlji, se je Ivan Crnojevic ustavil na skoraj neznatnem polju sredi nerodovitne pokrajine in leta 1482 zgradil dvorec, dve leti kasneje pa še samostan, v katerega je prenesel sedež zetske škofije. Do takrat popolnoma nepomembno naselje, ki se je šele leta 1440 prvič omenjalo pod imenom Ceti-nje, postane novo zgodovinsko žarišče, tako imenovano "gnezdo svobode". Na-
stanek Cetinja označuje konec zetske srednjeveške in začetek nove črnogorske zgodovine. V naslednjih 500 letih, skozi vzpone in padce tega mesteca, odseva zgodovina črnogorskega naroda.
Prebivalci te kraške, v severnem delu precej gozdnate dežele, kjer se nekateri vrhovi dvigajo več kot 2500 metrov visoko, so ob naselitvi našli surovo podnebje, a tudi dokaj nedostopno zatočišče, ki so ga lahko učinkovito branili pred vpadi tujih osvajalcev. Čudovita pokrajina črnogorske jadranske obale z Igalom, Hercegnovim, Kotorjem, Tiva-tom, Budvo, Svetim Štefanom ... spada med najbolj slikovite kraje v Evropi in je od nekdaj privlačila tuje osvajalce. V prejšnjih stoletjih so poleg gusarjev prihajali sem Grki, Rimljani in seveda Turki, v drugi polovici 20. stoletja pa jim lahko porečemo kar turisti!
V teh južnih Slovanih, ki so v bližnjem sorodstvu s Srbi, sta močno zakoreninjena bojevitost in junaštvo. Črna gora je bila zato, da je ohranjala neodvisnost, zvesta zaveznica krščanskih
PTUJ / 7. SREČANJE MOTORISTOV
Pivo je teklo v hektolitrih
Od 26. do 28. julija je bil Ptuj zavit v oblak dima in hrupa: pri Deta centru Klinc so svoje jeklene konjičke parkirali in postavili šotore motoristi.
Nekaj besed o srečanju nam je povedal predsednik moto kluba Kurent Ptuj Milan Šoštaršič, ki je motorist že sedemindvajset let: "Za ta način življenja sem se odločil, ker me motorji osvobajajo. Počutim se zelo svobodnega, ko se usedem na motor in se odpeljem. Sem ljubitelj počasne vožnje in zato vozim čoperja. Za večino motoristov se sezona začne petnajstega aprila in traja do petnajstega oktobra, torej zagrizeni motoristi vozijo praktično vse leto. Tudi pozimi, ko je minus deset stopinj, vendar le če ni snega in ledu.
Če dežuje in če ni v bližini nobenega zavetišča, se ustavim, iz torbe vzamem nepredušno obleko za dež, rokavice in
obleko za čevlje in grem normalno naprej, s tem da za nekaj kilometrov zmanjšam hitrost, saj dež je le dež."
Moto klub kurent Ptuj je bil ustanovljen leta 1993. Letos so pripravili že sedmo mednarodno srečanje na Ptuju. Obiskovalci so se pripeljali iz Italije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Švice in Nizozemske ter Slovenije. Pred kratkim se je menjalo vodstvo kluba in si zadalo obširne projekte, ki bi jih radi uresničili. Vendar je velika težava, s katero se srečujejo, da še vedno nimajo svojih prostorov, kjer bi se lahko dobivali, saj bi radi preselili svoje druženje iz gostilne v kakšno brunarico.
velesil, ki so se bojevale proti Turkom. Med številnimi vladarji, ki so se v dolgi črnogorski zgodovini izmenjavali na oblasti, je najvidnejša osebnost Petar II. Petrovič Njego{, vladika in pesnik. V znamenitem epu Gorski venec, ki je preveden v številne jezike, opeva boj Črnogorcev proti Turkom. Tako kot mnoge njegove prednike je tudi Petra II. privlačila Rusija, odlično je obvladal ruski jezik in prizadeval si je utrditi stike med majhno kraljevino in veliko slovansko državo. Njegov naslednik Danilo se je odpovedal cerkvenemu poglavarstvu in se oklical za suverenega kneza svobodne Črne gore. Pod vladavino njegovega nečaka Nikole je Črna gora leta 1878 postala neodvisna kneževina, leta 1910 pa kraljevina. Država se je v balkanskih vojnah uspešno vojskovala, v I. svetovni vojni pa jo je Avstro-Ogrska po zlomu Srbije premagala. Konec novembra 1918 je črnogorska narodna skupščina sklenila, da se Črna gora priključi Kraljevini Srbiji, nekaj dni kasneje pa se je z njo združila v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Takšna odločitev je pomenila konec crnogorske odvisnosti. Danes je Črna gora politično in miselno razdeljena na tiste, ki žele samostojnost, in tiste, ki poudarjajo tesno povezanost s Srbi z rekom: "Srbija in Črna gora sta kot dve ocesi v isti glavi!"
Zadnji dve leti se izrazito odpira turizmu. Je dežela pravljično peščenih in nudističnih plaž s toplim ter kristalno čistim morjem, prijetnim podnebjem, z najdaljšo poletno sezono na Jadranu in neštetimi neodkritimi naravnimi biseri (drugi najdaljši kanjon na svetu -kanjon reke Tare, najdaljša reka ponikalnica, štirje mednarodni parki, visoke planine, 24 planinskih jezer, edinstveni zdravilni učinki ...). Seveda pa vas bodo očarale tudi preurejene rezidence kraljev in svetovno znana orientalska mesta z bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Je pa je tudi cenovno najugodnejša dežela na Balkanu.
Ko in če se boste odločali, pa pazite na turistično ponudbo; ogromna je, a le redke so tiste agencije, ki to čudo-
■ Plavajte s tokom. Zavarujte se 10% ceneje!
vito deželo zares poznajo. Zato naj ne bo odveč kakšna informacija več. Morda še to: za vstop v Črno goro vize več ne potrebujete, celotno poslovanje pa temelji na evropski denarni enoti (EUR). Lep vikend vam želim!
POGLEJ IN
ODPOTUJ
DUBROVNIK z letalom
54.900
18., 2S.8., Vila Gradac, 7D, NZ, polet Istala z Brnika
ŠPANIJA, Lloret de Mar
9.8.-18.8., a 7/9D,N
61.300
:, nastanitev «app/4.
GRČIJA, Bodos
77.900
18., 23.8., 2* Vasslllla, 7D, NZ, polet letala z Brnika
MUET Z letalom
83.000
11.8., 3* Odlsal, 7D, POL, letalo z Brnika, hidrngllser, latallškepil8to|blnBvkl|učene_
TUNIZIJA. Hammamet
89.900
19.8., 3* Res. Mahmoud, 7D, POL, polet letala z Brnika
VODICE
149.900
13.8., 3* apartmaji Šojlč, 11D, N, 250 m od morja, možni tUdI 7-dneviii paketi
KENIJA
158.900
september, 3*t hotel Malalka, 14D, P, ID safari, polet letala z Dunaja

www.sondiek.eoni
Tsonček
^ PTUJ, Krempljeva 5, tel. 02/749 32 82 TUl potovalni center

DU
Srečanje motoristov je slavnostno odprl župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci in jim obljubil, da bodo jeseni sedli skupaj in dorekli kakšno glede brunarice.
Po otvoritvi so se udeleženca srečanja popeljali na panoramsko vožnjo in se vmes ustavili pri Vindišu, v ptujskih Termah in nazadnje v Puhovem muzeju v Juršincih. Proti večeru so jim obisk vrnili oldtajmerji iz Juršincev s svojimi starodobniki.
Druženje in veseljačenje, pogovore in gledanje motorjev so popestrili, poleg ansambla Vagabundi, ki je igral do jutranjih ur, z motorističnimi igrami, seveda pa so prišli tudi kurenti. Okrog polnoči pa je bil vrhunec dneva, brez katerega ne more več miniti niti na najbolj nedolžnih prireditvah - program za odrasle. Celotno dogajanje so zalivali z najbolj priljubljeno pijačo motoristov - pivom, ki je teklo po grlu v hektolitrih.
Ozren Blanuša
Turistična agencija ENKA, Ptuj, Trstenjakova 7, tel.: 02 / 749-34-56
Za mirnejše in varnejše počitnice v tujini podarja Vzajemna zdravstvena zavarovalnica vsem svojim čEanom 10 odstotkov popusta ob sklenitvi zdravstvenega zavarovanja z medicinsko asistenco v îjjinil Člani Vzajemne ste vsi^ ki imate prt Vzajemni siclenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Popust lahko uveljavljate ob sklenitvi zavarovanja do 3Û.9.2Û02 na vseh poslovnih enotah in zastopstvih Viajemne!
fOnudba re vetja m poselili program in skupir^ko zswicr/anje
Vzajemna
ŠIBENIK
odsz.gaa do49.Baa
VODICE
AKCIJA
5Z.9DD -10%
17.8.-24.8 2002 71 POL, app. Vile Solaris*** dep. Punta**, 7 x POL
ENKA^
RODOS OTOKPAG
7V.gDD
7 X NZ -1- letalo 16.8., 23.8., hfl**
odBz.gna dosg.goD
različni apartmaji v Novalji
LAST MINUTE www.enka.si NAVTIKA, LETALSKE KARTE,... I
TUNIZIJA MURTER	^-^ííprS
„o onm 0d43.9nn	^
Bs.sna do57.gDD
19.8., htl.***, 7 X POL hflTokntum^^^^^	SLOVENIJA, HRVAŠKA
povratni avtobus Zadar, Vodice, Šibenik, Murter
KENIJA
1 1 B.9DD
5.9aa
30.8., 14 dni, PP, htl***
ZANIMIVOSTI, BRALCI PIŠEJO
PREJELI SMO
Ali bodo Haloze kmalu tudi od Boga pozabljene?
Nad občino Majšperk, predvsem pa njene ljudi, se v zadnjem času kar zgrinjajo temni oblaki, zato smo v lokalnem odboru Stranke mladih Slovenije Majšperk dodali kratko razmišljanje zaradi upravičene zaskrbljenosti nad večanjem števila brezposelnih, zaradi česar bo demografsko že tako ogroženo področje Haloz postalo še bolj ogroženo. Posebej nas v stranki skrbi za mladi rod, ki slej ko prej v svojem kraju ne bo več videl svoje prihodnosti.
Kljub poletju in času dopustov je veliki večini občanom v Občini Majšperk kar precej težko, da bi se prepustili ravnodušnosti in sanjarjenju, saj je marsikaterega izmed njih doletela posebne vrste vročica. Več kot sto delavcev v obutveni industriji, v obratu Planike iz Kranja v Majšperku, je ostalo brez dela. Čeprav smo v zadnjih letih bili priča več dogodkom te vrste in je kaj takšnega bilo tudi na tiho pričakovati, saj se je število delavcev iz leta v leto zmanjševalo, je vendar ta dogodek marsikoga pretresel. Prav gotovo so najbolj prizadeti odpuščeni delavci, posebej hudo je tam, kjer sta v omenjenem podjetju bila zaposlena tako oče kot mati, ki morata preživljati tudi otroke, ki bodo prav tako kot vsi ostali v septembru potrebovali nove šolske potrebščine in še marsikaj. Zavod za zaposlovanje in socialna služba bosta morda poskušala omiliti nastalo situacijo, ampak ostalo bo razočaranje in upravičena zaskrbljenost kako naprej.
Ker smo v stranki združeni predvsem mladi ljudje, ki imamo pred seboj še dolgo življenjsko in poklicno pot, smo nad zaprtjem obrata Planike v Majšperku zelo zgroženi in zaskrbljeni ter se sprašujemo, kaj se bo zgodilo z ljudmi, ki so delo izgubili, še bolj negotova prihodnost pa čaka mlade, ki v svojem kraju, v svoji občini, sploh več ne bodo imeli možnosti zaposlitve. Nič kaj svetla prihodnost se ne piše tudi Tekstilni tovarni v Majšperku. Tudi tam iz dneva v dan med delavci vlada negotovost, kaj se bo zgodilo jutri. Veliko delavcev je tudi tukaj že izgubilo delo in to ravno v takšnih letih, ko je drugo zaposlitev bilo zelo težko najti ali pa sploh nemogoče.
Ob zapiranju in propadanju industrije v občini Majšperk, ki je več let dajala kruh številnim družinam, nastaja okrog nas praznina in ta praznina postaja vsak dan večja. Ljudje nimajo okrog sebe ničesar, kar bi nadomestilo njihovo izgubo, ničesar, kar bi jim omogočalo, da ponovno začnejo služiti svoj kruh. Če ob vsem tem pomislimo še na mlade ljudi - kje si bodo ti zaslužili svoj kruh? V domačem okolju pri trenutnih razmerah zelo težko. In mlademu človeku, ki si želi ustvariti boljšo prihodnost, ne preostane drugega, kot da si delo poišče drugje in trenutno stanje prav sili ljudi, da zapuščajo domače okolje. In na koncu bodo ostali prazni haloški domovi in vasi in čez nekaj let nas bo morda le še za kakšno manjšo krajevno skupnost v kakšni večji občini.
In komu bi lahko ob vsem tem pripisali krivdo? Kdo je tisti in kdo so tisti, ki bi lahko prispevali k temu, da situacija ne bi bila takšna, kot je? Del krivde prav gotovo nosi država, ki želi vse skupaj čimprej spraviti v zasebne roke. Prav tako so tudi zasebni interesi vodilnih delavcev v podjetju Planika pripomogli k tej situaciji s selitvijo proizvodnje na trge s cenejšo delovno silo. Tudi občina tukaj ni nedolžna, čeprav svoje krivde ne prizna. Primeri zapiranj tovarn s tekstilno in obutveno industrijo so v preteklosti bili dovolj zgovorni, da bi občinski svet z županom na čelu moral o posledicah razmišljati že prej. Tako pa s strani občine Majšperk ni bil ustanovljen Sklad za razvoj, prav tako se občina tudi ni priključila Skladu dela za Podravje. Če že v zvezi s tem ni bilo nič narejenega, pa bi občina morala poskrbeti za razvoj gospodarstva kako drugače. Ampak denarja za razvoj gospodarstva v občinskem proračunu verjetno ni in ga verjetno tudi ne more biti, saj občina že dalj časa kupuje zapuščene haloške kmetije, na katerih bodo morda brezposelni našli zaposlitev kot hlapci in dekle.
Ob vsem tem je kar težko najti rešitve in iz vode potegniti nekaj, kar bo kmalu potopljeno. V lokalnem odboru Stranke mladih Slovenije Majšperk stojimo na strani delavcev, ki pa jim žal ne moremo pomagati, saj smo v političnem prostoru občine trenutno nemočni. Lahko samo opozorimo občinsko oblast, da se zamisli nad svojimi dejanji in naredi tudi kaj za ljudi, ki so jo izvolili in ji zaupali vodenje.
Predsednik LO SMS Majšperk Dragan Lorber, dipl. ing. prom.
NADOLE / DEVETIM GOSPODINJSTVOM TEčE VODA
Velik dogodek malih ljudi
Za "malega človeka" je že voda iz domače vodovodne pipe neprecenljiva dobrina. V vročih, predvsem pa v sušnih poletnih dneh postanejo majhne dogodivščine veliki dogodki. Velik dogodek je bil za domačine zaselka v Nadolah pri Žetalah, za devet gospidinjstev na Topolah in v Meniku, sredi julija, ko so slovesno prerezali vrvico in krstili več kot 17.000 l zbiralnik za vodo.
Slovesna odprtja so se udeležili vsi uporabniki vode- več kot dvajset jih je bilo. V nagovoru je bil izpostavljen pomen pridobitve, predvsem pa pomen razumevanja med sosedi, kajti haloški kraji niso zelo oddaljeni samo od Ljubljane, visoki hribi onemogočajo pogled tudi iz samega centra Žetal.
Otvoritveno vrvico je prere-zal Alojz Kopše, ki je nosil največji delež pri gradnji. Z dobro voljo, predvsem pa z delom in brezplačno gradbeno mehanizacijo je bil motor izgradnje. Finančna sredstva so v enakem deležu prispevali vsi uporabniki vode, ne glede na količino porabe vode. Čista, neoporečna voda izpod Donačke gore je pritekla iz novega zbiralnika po več kot 2000 m ceveh, ki so jih napeljali pred petimi leti, kajti enkraten finančni zalogaj je bil prevelik za ljudi, ki so odvisni zgolj od tega, kar jim podari narava, ta pa je v zadnjih letih precej skromna.
Po slovesni otvoritvi so nadal je-vali druženje ob pečenem oddoj-ku, sladkih dobrotah in špricar jih z vodo iz novega zbiralnika".
Kljub dejstvu, da je bil otvoritveni govor brez političnih samohval, ki jih izrekajo samo "veliki ljudje", smo ponosni, da nam je uspela tako pomembna pridobitev tudi brez podpore lokalne skupnosti. Zavedamo se,
FRANC FIDERŠEK / O DOGAJANJIH PRED ŠESTDESETIMI LETI (V.)
Spoznajmo tudi napol zamoliano
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Če je tak delavec bil discipliniran na delovnem mestu, je družina bila upravičena do živilskih nakaznic, po enem letu pa je dobil državljanstvo na preklic in zeleno legitimacijo, s tem pa je tudi postal vojni obveznik in bil kmalu za tem prisilno mobiliziran. Zaradi tega je bilo vsako leto manj "zaščitencev" , vendar to ni bistveno vplivalo na porast skupine z zeleno legitimacijo.
Kljub temu je ta skupina iz leta v leto številčno rasla predvsem zaradi doraščajočih mladih, ko so dopolnili 18. leto starosti. Naraščala pa je tudi skupina dokončnih članov z rdečo legitimacijo, saj so zlasti v letu 1944 nacisti postali z njo kar radodarni. Izdajali so jih vsem celičnim in blokovskim vodjem, čeprav so nekateri med njimi že bili ilegalni sodelavci narodno-osvobodilnega gibanja. Prav ti dve skupini prebivalstva, ki so jih okupatorjevi rasisti določili za državljane na preklic in zaščitence, teh je bilo v tedanjem ptujskem okrožju kar 96% od prebivalstva, ki se je vpisalo v Štajersko domovinsko zvezo, sta tudi nosili glavno breme v prizadevanjih, da je večina domačij na našem območju ostala nepoškodovana, da se je silne-
mu terorju navkljub razraščalo narodno-osvobodilno gibanje in se krepile partizanske enote, da so bile žrtve sicer boleče, vendar razmeroma maloštevilne glede na druga slovenska območja. Povrh vsega pa je bil na našem podeželju ob koncu vojne še dobro ohranjen fond živine, da je iblo ohranjeno kmetijsko orodje in precej strojne opreme za nemoteno obdelovanej zemlje naprej, ka rje bilo v prvih povojnih letih v dobro tudi drugim bolj upostošenim krajem v Sloveniji. Tvorci štajerske domovinske zveze so načrtovali, da bodo celotno slovensko Štajersko po-nemčili v petih letih in jo tako priključili velikonemškemu raj-hu kot del očiščenega nemškega ozemlja. V ta namen so načrtovali izselitev okoli četrt milijona Slovencev, vendar jim je uspelo uresničiti le petino tega števila. Načrte jim je preprečilo to, da se je že leta 1941 na Štajerskem začelo narodno-osvobodilno gibanje in oborožen odpor, povrh pa so zaradi vojnih razmer nastajale tudi prometne in nastanitvene ovire. Vse večje potrebe so bile v gospodarstvu tudi po delovni sili, na frontah pa je primanjkovalo vojakov. Zaradi tega so izgone prebivalstva začasno ustavili in omilili ukrepe proti zaščitencem. Po drugi strani pa so nadaljevali z brutalnim na-
siljem: zapori, streljanje talcev, koncentracijska taborišča in prisilno delo. Z vso oblastno prisilo, grožnjami in propagando so začeli uresničevati druge oblike ponemčevanja od predšolske in šolske mladine navzgor. Bilo je veliko človeških žrtev in trpljenja, toda po štirih letih vojne in ponemčevanja je večina Slovencev na našem območju postala nacionalno zavednejša, kot je bila ob začetku okupacije. Zavestnih okupatorjevih sodelavcev in izdajalcev v pravem pomenu besede je bilo razmeroma malo, saj so se nekateri pravočasno umaknili. Nekateri nosilci javnih funkcij v okupacijskem sistemu so bili zavedni Slovenci, vendar so prve mesece po osvoboditvi iz maščevanja pa tudi osebnih zamer izgubili življenje.
VERMANSAFT (WEHRMANSCHAFT)
Po vzorcu nacionalsocialistič-ne stranke v Nemčiji (NSDAP) so tudi v okviru Štajerske domovinske zveze organizirali strankino vojsko Wehrmanschaft, podobno kot v Nemčiji SA (Sturm Abteilung). Že maja 1941 so v to vojsko začeli vključevati vse moške v starosti od 18 do 45 let. Ob nedeljah so jih klicali na apele, govorili o nacistični ideologiji in prepričevali
o potrebi po dopolnilnem vojaškem usposabljanju. Vadili so se tudi obračati po nemški komandi, korakati in se učiti prepevati nemških koračnic. Skraja so to počeli kar v civilnih oblekah, na jesen pa so že dobili uniforme sive barve, kape s ščitnikom in čvelje. Takrat so tudi napravili selekcijo: član vermanšafta je lahko bil le tisti, ki je imel zeleno legitimacijo in bil sposoben za vojaško službo, istočasno pa so razširili obveznost na vse moške do 50 let starosti.
Še nekaj o organiziranosti. Na območju slovenske Štajerske je bilo ustanovljeno 10 štandartov (Standarte), v primerjavi z enotami redne armade naj bi to bilo enako polku. V ptujskem okrožju sta bila dva štandarta: Ptuj -sever s 6.214 obvezniki in Ptuj -jug s 6.924 obvezniki. Štandarti so bili razdeljeni na šturmbane (Sturmbann), t.j. bataljone. Nižje enote so bili šturmi (Sturm) - četa, ki so bile osnovne enote za vojaško izobraževanje pripadnikov vermanšafta. Te enote so se naprej delile na trupe (Trupp), t.j. vode, in nazadnje na šare (Schar) - desetine. V polni zasedbi je bilo v šturmu 150 do 200 mož, temu ustrezno so bile številčno določene tudi nižje enote.
Nadaljevanje prihodnjič
s kakšnim strahom odpirajo vodovodne pipe žetalske gospodinje. Razumemo tudi njihovo
ogoročenje, ko ugotovijo, da iz pipe priteče samo zrak. Naključni obiskovalci pohvalijo razvoj Žetal, ko vidijo ob cesti rdeče vodovodne hidrante. Pa vendar ti obiskovalci ne vedo, da iz teh hidrantov ne priteče voda v kuhinje vseh žetalskih gospodinj. Morda pa še bo?
Simon Korez
V Nadolah so veseli vode iz novega zbiralnika
V spomin Alojzu Mikši
Temni oblaki na nebu kot žalost v srcu in dežne kaplje kot solze v očeh so zaznamovali ponedeljkovo popoldne, 29. julija, v Dornavi, ko smo se zadnjič poslovili od našega upokojenega računovodja, gospoda Alojza Mikše. V trenutkih slovesa, ko beseda v grlu zastane, misli lažje stečejo po papirju.
Gospod Mikša, tako smo ga iz spoštovanja klicali, je v takratne Združene lekarne Ptuj-Ormož prišel 1. 8. 1974. Med svojim skoraj štirinajstletnim delom pri nas je bil desna roka štirim direktorjem: mag. ph. Kovaču, mag. ph. Pečko-vi, mag. ph. Meškovi in mag. ph. Salemovičevi. Po njegovi zaslugi so bili finančni rezultati poslovanja ves čas zelo dobri. Med številkami in zakonodajo je uspešno krmaril, čeprav je bil takrat na njegovi pisalni mizi namesto računalnika le navaden kalkulator. Pisalni stroj je le redko uporabljal, saj je rad pisal.
V gimnaziji naučeno lepopisje je z vsakdanjo uporabo pripeljal do skoraj umetniške pisave. Ta je krasila ne samo vse uradne dopise in evidence, temveč tudi vse njegove zapiske. Bil je deloholik in redol-jub, natančen, vesten, točen. Tako v njegovi pisarni kot tudi v njegovem spominu je vladal tak red, kot ga danes kljub visoki tehnologiji težko dosegamo. Če smo potrebovali kakršno koli informacijo, podatek ali dokument, je le malo pomislil, odprl predal ali mapo in že smo imeli, kar smo želeli.
Vsi predsedniki delavskih svetov in predsedniki sindikata v njegovem obdobju so z veseljem opravljali svoje funkcije, saj je gospod Mikša bil tisti, ki je poskrbel za to, da smo ob pravem času in s pravimi argumenti sprejemali pomembne sklepe in odločitve.
V njegovem času smo se, tudi po njegovi zaslugi, uspešno izognili združevanju v ZC Ptuj-Ormož. Konstruktivno smo izvedli razdružitev z Lekarno Ormož in tudi pozneje z njimi ohranili dobre poslovne in prijateljske stike ter ustanovili Javni zavod Lekarne Ptuj.
Da so njegovo delo cenili tudi v slovenskem lekarništvu, kaže njegovo dolgoletno članstvo v ekonomski komisiji takratnega Združenja lekarn Slovenije, ki mu je zaupala štiriletni predsedniški mandat. Užival je velik ugled in spoštovanje kolegov finančnikov. V Društvu računovodskih delavcev je izpopolnjeval svoja znanja in jih skupaj z izkušnjami nesebično delil s kolegi. Dobro je sodeloval tudi s takratno zdravstveno skupnostjo za potrebe lekarne in zdravstva na Ptujskem.
Kljub napornemu in zahtevnemu delu si je vedno vzel čas za sproščen klepet z sodelavci. Kot ponosen oče in dedek se je rad pohvalil s svojimi otroci in vnuki, kot ljubeč mož navdušeno razlagal o svojih kratkih potepih z ženo v znameniti "stoenki" in nas kot ribič zabaval z zgodbami o svojih ribiških dogodivščinah. Vedno je bil pripravljen prisluhniti našim težavam, nuditi nasvet in pomoč. Zato smo ga po odhodu v pokoj vsi zelo pogrešali in se veselili trenutkov, ko nas je prišel obiskat. Na naša novoletna srečanja je redno prihajal, nazadnje ob koncu leta 2000. Lani ga zaradi bolezni ni več bilo med nami. Pogrešali smo ga. Tiho, v srcu prizadeti, smo spremljali njegovo zadnjo bitko, v kateri je bolezen zmagala in nam tako za vedno vzela dragega sodelavca in velikega prijatelja.
Dragi gospod Mikša, spomin na tebe bo živel večno.
Kolektiv Lekarn Ptuj
NASVETI
Kuharski nasveti
Breskve sodijo v skupino koščičastega sadja. Uporabljamo jih kot namizno sadje, iz njih pa lahko pripravimo tudi {te-vilne sladke in slane jedi. Vse vrste breskev imajo so~no meso. Posebej priljubljene so rumeno mesnate sorte breskev, ki so tudi najpogostej{e. Belo mesnate sorte breskev, ki so obi~ajno drobnej{e, slovijo po dobri aromi in prav tako dobrem okusu in jih le redko najdemo na tržišču. Rdeča lupina pri nekaterih sortah ni znak zrelosti. Zrelo breskev prepoznamo po vonju.
V kuhinji breskve delimo v dve poglavitni skupini: na trde, pri katerih ko{~ico težko lo~imo od mesa, in mehke, pri katerih ko{~ico odstranimo z lahkoto. Trde sorte breskev tudi po kuhanju in drugih toplotnih postopkih obdržijo obliko, zato so primernej{e za toplotne postopke in konzerviranje. Mehke sorte pa so primerne surove, kot namizno sadje ali za pripravo jedi in izdelkov, ko sadeži lahko izgubijo svojo obliko.
Cvrstost breskev ni odvisna samo od sorte, nanjo vplivajo tudi tla in podnebje.
Barva zunanje lupine je lahko temno zelena, najrazli~nej{i odtenki rumeno oranžne barve do temno rde~e. Najizrazitej{a posebnost breskev so mehke puhaste dla~ice na njeni povr{ini, ki jih marsikdo ne mara, pred toplotno obdelavo pa jih skupaj z lupino enostavno odstranimo, ~e breskve za nekaj minut potopimo v vrelo vodo, tako kot paradižnike. Ce lupine z dla~icami ne odstranimo, bo meso po toplotni obdelavi prevzelo barvo
lupine.
Od toplotnih postopkov najpogosteje uporabljamo kuhanje in pe~enje. Še ne popolnoma zrele breskve se pri kuhanju prav tako zmeh~ajo in pridobijo tudi na barvi. Rezine breskev pa bodo po peki in kuhanju {e mehkej{e, ~e jih pred toplotno obdelavo za nekaj ~asa na-mo~imo v sladkorno raztopino ali sladkorni sirup. Breskve pa uporabimo za pripravo jedi tudi surove, tako da olupljene in marinirane dodajamo me{anim solatam, kot so perutninska in solata z morskimi sadeži. Prav tako surove uporabimo kot sestavino sadnih solat, za bolj{i okus pa jih prav tako pokaplja-mo z razli~nimi sadnimi žganji, sladkornim sirupom in sladkimi di{avami.
Ve~ina breskev ni primernih za dolgo skladi{~enje. Po skla-di{~enju postanejo mokastega okusa, meso okrog ko{~ice pa postane rjavo, zato je bolje, da jih ~im prej predelamo v jedi ali izdelke.
Pri nas iz breskev najpogo-
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 394. NAD.
Du{evno zdravje otrok in mJadostnikov
106. nadaljevanje
Pravni vidiki duševnega zdravja otrok 1. nad.
Pri pravnih vprašanjih duševnega zdravja otrok (tu imamo v mislih osebe do 18. leta) pa mislimo predvsem na pravni položaj takšnih oseb in na možnosti, ki jih pravni in družbeni red zagotavljata za njihov razvoj in njihovo življenje. Res je sicer, da bi bilo mogoče ta vprašanja razumeti tudi širše - vrste določb v družinski, socialno-varstveni in šolski zakonodaji je lahko pomembna za razvoj in ohranitev duševnega zdravja tistih, na katere se nanaša - vendar se zdi ta okvir preširok in presplošen.
Zato se je bolje osredotočiti na pravne vidike položaja in obravnavanja otrok, katerih duševne sposobnosti so omejene in za katere pravni red zagotavlja poseben pravni režim. To skupino otrok pravo zaradi različnih razlogov ranljivosti obravnava na poseben način.
Da gre za skupino, v zvezi
s katero obstoja mnogo dilem, je mogoče razbrati že iz tega, da obstajajo zanjo (v pravu in izven njega) različni nazivi in da so se le-ti tako v preteklosti kot tudi danes spreminjali; te spremembe pa so praviloma odražale nek specifičen odnos družbe in pravnega sistema do njih. Gre za skupino otrok, ki sta jo pravo in stroka v preteklosti poimenovali "otroci z motnjami (telesnimi in duševnimi)", "invalidni otroci", v uporabi pa so bile tudi druge, dosti bolj stigmatizi-rajoče oznake. Ob tem velja poudariti, da bo tukaj govor le o otrocih z duševnimi motnjami; problemi otrok (in še posebej odraslih), ki so na tak ali drugačen način telesno omejeni, so drugačni in tukaj jih omenjam samo zato, ker jih je zakonodaja obravnavala v okviru enotnega zakonskega besedila.
Naslednjič pa še več o tem.
steje pripravimo sladke jedi ali sadne izdelke, kot so marmelada, džem, sok, sirup in žganje. Prav tako tudi drugod v svetu poznajo pogosteje sladke jedi iz breskev. Tako jih v Franciji kuhajo skupaj s ~e{njami, mandlji in rahlo za~inijo s ~e{njevcem, v Italiji kuhane polnijo s kostanjevim nadevom, v Nem~iji je znan pita, ki jo pripravljajo iz breskev in kisle smetane, v Avstriji pogosto kuhajo cmoke iz breskev, vodo pa dodatno odi-{avijo s cimetom, sladkorjem in klin~ki.
Pri nas iz breskev prav tako pripravljamo {tevilne jedi. Najpogosteje pripravimo breskvino pito, kola~, cmoke, zavitek, jih spe~emo na žaru in ponudimo zraven pe~ene perutnine in rib ali pa ope~ene rezine breskev ohladimo in dodamo kot sestavino perutninske solate. Po okusu se breskve lepo podajo z mandlji in skuto, zato jih pri pitah, kola~ih in zavitkih pogosto kombiniramo tudi s temi sestavinami.
Pito iz breskev pripravimo tako, da najprej pripravimo enostavno krhko testo iz 60 dekagramov moke (uporabimo namensko ali pol ostre in pol mehke), dodamo {~ep soli, pol pecilnega pra{ka, 35 dekagramov margarine ali masla, 1 ve~je jajce, 20 dekagramov sladkorja v prahu, 2 žlici kisle smetane in slab deciliter belega vina. Iz vseh na{tetih sestavin na hitro zagnetemo krhko testo in ga pustimo po~ivati vsaj 10 minut. Koli~ina sestavin zadostuje za velikost peka~a, kakr{nega imamo v pe~ici. Nato polovico testa na pomokani deski razvaljamo
GOSTI SOK a BRESKEV
Potrebujemo: 2,5 kg breskev, 1 kg koren~ka, 2 kg jabolk.
Zelenjavo in sadje vsako po sebej skuhamo, odcedimo in zmiksamo. Nato vsipamo skupaj, preme{amo, dodamo 1,2 kg sladkorja ali 20 tabletk natrena, sok 4 limon, 1 vanilij in 7 l prevrete vode. Vse sestavine ponovno pre-vremo, {e vro~e napolnimo v primerne steklenice, zapremo in vskladi{~imo. Avtorica: Valerija Meglic.
in ga damo v pomašcen pekač, ki smo ga dobro potresli z ostro moko. Če se testo lomi, ga razrežite in polagajte manjše kose na dno pekača. Testo večkrat pre-bodemo in ga damo peč v pečico pri temperaturi 180 do 200° C: spečemo ga do polovice.
Med tem časom olupimo breskve in jih narežemo na tanjše krhlje. Ko je testo do polovice pečeno, ga vzamemo iz pečice, premažemo s poljubno marmelado in nanjo podevamo narezane krhlje breskev. Potresemo jih s sladkorjem, cimetom, va-nilijem in mletimi mandlji, orehi ali piškotnimi drobtinami. Ostalo polovico testa razvalja-mo, s pomočjo koleščka narežemo na tanke trakove in v obliki mrežice podevamo na breskve. Mrežico po vrhu premažemo z razmešanim jajcem. Tako pripravljeno pito pečemo v pečici še 30 minut. Preden ponudimo, breskvino pito po želji potrese-mo s sladkorjem v prahu in okrasimo s smetano. Nada Pignar, profesorica kuharstva
KRVODAJALCI
23. julij: Danijel Belšak, Oslu-ševci 31 ; Gorazd Borko, Sko-librova 6, Ormož; Boštjan Žunkovič, Grdina 2; Marjan Rebernišek, Mestni Vrh 42/A; Roman Lampret, Apače 271; Janez Bukovič, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj; Janez Vertič, Ločič 1/B; Drago Smolinger, Golobova 8, Ptuj; Stanko Ko-stanjevec, Cvetkovci 94; Nina Verdenik, Cesta v Njiverce 19; Andrej Horvat, Gorišnica 95; Lucija Cafuta, Trnovec 2; Angela Šalamun, Planjsko 19/B; Boris Kozoderc, Doklece 17; Alojz Gajser, Stanečka vas 12; Robert Bezjak, Bukovci 168; Sebastijan Matjašič, Juršinci 34; Darko Tominc, Planjsko 18; Matevž Mohorko, Apače 3; Andrej Resman, Ul. Šercerjeve brigade, Ptuj; Boris Ponudič, Trnovec 1; Branko Vajskopf, Dornava 88/B; Branko Krošl, Lovrenc na Dravskem polju; Sebastjan Letonja, Tovarniška cesta 13, Kidričevo; Robert Ko-drič, Stojnci 42; Martina Florja-nič, Strelci 9, Markovci; Janko Moravec, Vičanci 87/A; Anton Primožič, Vičanci 6; Branka Pergar, Jadranska 7, Ptuj; Oton Unuk, Ul. 1. maja 5, Ptuj; Peter Petek, Žabjak 54; Franc Tur-nšek, Apače 140; Aleksander Purg, Ulica 25. maja 4, Ptuj; Ignac Gojkošek, Draženci 85/B; Herman Špes, Leskovec 48; Jože Grula, Skorba 41/C; Stanko Štefanič, Rucmanci 53. 25. julij: Nevenka Kovačec, Gorišnica 88; Anita Cvetko, Sodinci 24; Valerija Zadravec, Podgorci 1/B; Janez Mlinarič, Nova vas pri Markovcih; Franc
Lendero, Apače 297; Dušan Jaušovec, Apače 275; Martin Turk, Kraigherjeva 20, Kidričevo; Branko Drevenšek, Mi-hovce 48; Janez Avguštin, Slape 15/E; Bojan Jelen, Sta-nošina 37/C; Roman Krajnc, Kajuhova 1, Ptuj; Zlatko Inti-her, Vlahovičeva 7, Kidričevo; Leon Turk, Gerečja vas 32; Karmel Štiher, Formin 37; Ivan Škvorc, Sodinci 65; Cvetko Šprah, Kraigherjeva 16, Ptuj; Bojan Verdenik, Krčevina pri Vurbergu; Franc Majcen, Zagorje 16; Marjan Anderlič, Tr-govišče 25/B; Boris Železnik, Nadole 4; Marina Krajnc, Tržec 41; Mirko Sambolec, Župečja vas 2/A; Miran Gajser, Stogov-ci 43; Vlado Zajko, Nadole 13; Daniel Rižner, Videm pri Ptuju 22; Adolf Brglez, Mariborska 57; Vlado Belšak, Vareja 28/A; Anton Zajc, Apače 38; Karmen Mar Licul, Sp. Korena 33; Slavko Krajnc, Lovrenc na Dravskem polju 5; Jožef Širec, Nadole 33; Milena Toplak, Dra-govič 47; Slavko Repec, Zg. Pristava 37; Jože Galun, Sto-govci 14; Dušan Menoni, Lovrenc na Dravskem polju; Mojca Gorjup, Pleterje 15/A; Stanko Janžekovič, Prerad 40; Dušan Fridl, Lancova vas 22; Tone Ja-vernik, Križni Vrh 29; Jure Novak, Cirkovce 22; Ivan Krajnc, Savci 41 ; Srečko Toplak, Vičanci 98; Miran Trantura, Sa-vinsko 22; Marko Pogorevc, Vrhloga 3, Slovenska Bistrica; Branko Rakuša, Sarajevska 8, Maribor; Miran Lauko, Bolgarska 6, Maribor; Jože Malek, Gomila 8.
RISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
/e
V drugem poJJetju zadi{i po j
Minulo deževje je osvežilo in nekoliko ohladilo pregreto poletno ozračje, dan se v prvih avgustovskih dneh že skrči za debelo uro, sveža jutra in večerni vetriči pa že prinasajo vonj po bližajoči se jeseni. V vrtu v tem času nabiramo vse vrste dobrin, ki smo jih tjakaj posejali in posadili, od žlahtnega sadja do sočnih vrtnin, svojevrstne užitke pa nam nudi poletno cvetje, kar vse nas navdušuje ob vrtnih opravilih za jesen.
V	SADNEM VRTU se ob prevesu leta v drugo polovico pri sadnem drevju dogajajo velike naravne spremembe. Pri večini sadnih vrst se bo sklenila rastna doba, letošnji prirastek lesa prične dozorevati, v avgustu pa se tudi prično tvoriti rodni organi in cvetni brsti za rodovitnost v naslednjem letu. Pri večini sadnih vrst so pričeli zoreti sadeži, prihaja torej najbolj pričakovani in najprijetnejši čas za obiranje in spravilo sadja. V avgustu pa je tudi čas, ko mladi poganjki preidejo v muževno stanje ter so primerni za precepljanje in požlahtnjevanje sadnega drevja na način očeslanja.
Varstvo sadnega drevja pred sadnimi škodljivci, še zlasti z uporabo kemičnih priravkov, v tem času ni več potrebno, razen v izjemnih primerih, če bi se pojavili v takem obsegu, da bi ogrozili življenje drevesa. Sekundarne okužbe z rastlinskimi boleznimi, kot so sadni škrlup, pepelasta plesen in podobne, se v vremenskih razmerah, kot so sedanje, še dalje razvijajo, za kar je potrebno nadaljevati varstvo kot doslej, le da ne uporabljamo več pripravkov z globinskim delovanjem, temveč le dotikalne funkicide.
Zorenju sadja sledi najprijetnejše in najbolj pričakovano opravilo - obiranje in spravilo pridelka, na kar se ustrezno pripravimo, še posebej če sadje pripravimo za hrambo ali predelavo. Čas in način spravila prilagodimo namembnosti uporabe. Sadje, namenjeno za sprotno porabo v presnem stanju in tisto, ki smo ga namenili za predelavo, pustimo na drevesu čim dalje dozorevati do popolne užitne zrelosti, da pridobi čimveč hranilnih snovi. Sadje pa, ki smo ga namenili za hrambo, obiramo zaradi boljše in daljše vzdržljivosti v stanju drevesne zrelosti, ker bo užitno zrelost doseglo v shrambi.
V	drugi polovici avgusta so plodovi vseh sadnih vrst drevesno zreli. Skozi sadni vrt se je v tem času potrebno pogosto sprehoditi ter sproti pobrati in odstraniti samoodpadlo, poškodovano in na-gnito sadje, da pred sadno gnilobo ohranimo zdrave plodove na drevesu.
Medtem ko v OKRASNEM VRTU mnoge okrasne rastline še cvetijo in nam lepšajo okolje, se že pripravljamo na razmnoževanje tistih vrst okrasnega rastja, za katerega imamo pogoje v domačih razmerah. Pri rastlinah, ki jih razmnožujemo s semeni, plodovi in semena že dozorevajo in jih je za razmnoževanje potrebno zbirati, dozorevajo pa tudi poganjki in deli rastlin, ki jih je mogoče razmnoževati na nespolni način. Pri razmnoževanju rastlin, najsi bodo enoletnice ali trajnice, je pomembno upoštevati naravne lastnosti prenašanja njihovih dednih lastnosti na potomstvo. Seme je v vsakem primeru plod križanja starševskih rastlin, pri tem pa ni nujno, da bodo dedne lastnosti iz semena vznikle rastline povsem enake starševskim; drugače pa je pri nespolnem načinu razmnoževanja, saj ima rastlina, na novo vzgojena iz korenike, stebelca ali listka, povsem enake lastnosti kot matična rastlina.
Avgust je čas, ko so okrasne rastline prešle v začasno stanje letnega premora v rasti in so primerne za rezanje poganjkov za potaknjence. Te vsadimo v mešanico šote, zemlje in peska ali v posebej za te namene pripravljen substrat, kjer se po nekaj tednih vkoreni-nijo in nastanejo nove sadike.
V	ZELENJAVNEM VRTU krompirju, ki ima še svežo in zeleno zel, to vse do zrelosti negujemo, da se ne okuži, saj bi se s tem preko nje s krompirjevo plesnijo okužili tudi gomolji. Gomolji, okuženi s to nevarno glivično boleznijo, v shrambi že po nekaj dneh zgnijejo, bolezen pa se z lahkoto prenaša tudi na zdrave gomolje. Krompir, ki ga nameravamo hraniti, naj ne bo izkopan iz prevlažne ali pre-suhe zemlje. Očiščene, prebrane, nepoškodovane, suhe in zdrave gomolje hranimo v temnem in hladnem prostoru s stalno temperaturo do 10 stopinj C.
Graha in fižola, katerega zrnje namenimo hraniti za uporabo v svežem stanju, ne bo poškodoval ali uničil škodljivec žižek fižolar, če zrnje vložimo za dva ali tri dni v zamrzovalno skrinjo. Vrečke, v katerih tako vložimo grah ali fižol, ne smejo biti nepredušno zaprte.
Nasadi endivije so v teh vlažnejših dneh izpostavljeni okužbam listne pegavosti, rje in pepelaste plesni. Rastline, sajene na primerni razdalji, v neokuženi zemlji in dovolj zračne, da se jim listi naglo posuše, so manj ogrožene zaradi okužb. Nasad škropimo vsakih 10 dni z dithanom ali antracolom v 0.2 % koncentraciji.
V	začetku avgusta še sejemo endivijo, zgodnje sorte letne solate, črno redkev, špinačo, blitvo in radič. Setev motovilca za jesensko rabo odložimo v drugo polovico avgusta, ker ob vzniku ne mara preveč toplote, ki je običajno značilna za prvo polovico avgusta. Sejemo ga v senco višjih rastlin, kot je paradižnikova, ali pa ga zasenčimo. Sveže letošnje seme vložimo zaradi lažje kalitve za nekaj
dni v hladilnik, sicer pa najbolje kali dvoletno motovilčevo seme.
***
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi plodov, 9. in 10. avgusta, zaradi korenike od 11. do 14. avgusta, zaradi lista 15. avgusta in zaradi cveta, ko tudi pobiramo zdravilna zelišča, 14. in 15. avgusta. Čas med 6. in 18. avgustom naj bi po kozmičnem ritmu lune bil ustrezen in priporočljiv za presajanje vrtnega rastja.
Miran Glušič, ing. agr.
INFORMATIKA
ERICSSON T66
Mobilnik, manjši od drevesca bonsaj
Prestižni avtomobili, draga oblačila, ure, čevlji in vrhunski mobilnik. Stereotipna predstava japijev in mladih povzpetnikov. Morda, vendar v to skupino spadajo tudi uspešni poslovneži in ljudje, ki želijo živeti v stilu, napornem za denarnico, pa vendar
Besedilo: Simon Sketa
Ericsson se je iz proizvajalca "cigel" prelevil v vodilno silo na področju mobilne telefonije. Njegovi zadnji izdelki so me{a-nica najnovej{e tehnologije, kakovostne izdelave in odličnega oblikovanja. Vse skupaj pa je na voljo po precej sprejemljivi ceni. Med prestižnimi se nahaja tudi model T66, najmanj{i Ericsson, ki pa v svoji notranjosti skriva veliko.
Vrnitev v prihodnost
še pomnite, tovari{i, Nokio 2210? Vzorec velikega, 14 centimetrov dolgega in 249 gramov težkega mobilnika opozarja na velik razkorak med realnostjo izpred nekaj let in sedanjimi predstavniki. Za primerjavo: T66 tehta vsega 61 gramov, zunanje mere pa s 91 x 40 x 16 milimetrov opozarjajo na veliko verjetnost, da ga izgubite v žepu. Morda se ob vsem tem zastavlja naslednje vpra{anje: "Ali moderni mini-mobilniki zagotavljajo isto raven kakovosti kot večji in težji bratje?" Odgovor bomo posku{ali razkriti v tokratnem testu Ericssona T66. Pred tem pa nekaj ugotovitev. Sodobni mini mobilniki imajo manj{i zaslon od predhodnikov, ki pa vseeno zaradi večje ločljivost prikaže vsaj toliko, če ne več kot pri starej{ih, velikih modelih.
Proizvajalci morajo zelo paziti na ergonomijo. Mobilniki so vse manj{i, obseg na{ih prstov pa ostaja na ravni Adama in Eve, bolj prilagojen lopati kot pritiskanju miniaturnih tipk. Kompromis zahteva ergonomsko oblikovane in razpostavljene tipke na majhni povr{ini nekaj centimetrov velikega mobilnika. Nekaterim uspeva bolj, drugam manj uspe{no, Ericssonu v na-{em konkretnem primeru zadovoljivo. Malce natan~nosti pri
tipkanju ne {kodi, druga~e boste pogosto uporabljali tipko za brisanje, ki je {e manj{a od ostalih.
Naslednje podro~je so baterije in sprejem signala. K sre~i razvoj prvih ni ostal pri Ni-Mh akumulatorjih, notranje antene pa s pomo~jo elektronike za-
gotavljajo primerljivo kakovost sprejema in oddaje signala v primerjavi s predhodniki, ki so {e imeli "izrastek". Vseeno pa je potrebno upo{tevati, da miniaturni mobilniki na~eloma ne zagotavljajo ve~ kot tri dni avtonomije, pa {e ta je pri intenzivni uporabi vpra{ljiva.
Malce prej smo omenjali podjetnike, ki so skoraj brez izjem intenzivni uporabniki. Poleg govorne telefonije nekateri pridno koristijo tudi HSCSD in GPRS v povezavi z dlan~nikom ali pre-
Za vsakogar nekaj
Ericssonova paleta mobilni-kov pozna precej predstavnikov, ki so pisani na kožo razli~nim strukturam kupcev. Vrhunski poslovni mobilnik ostaja T68, T65 je nekak{en kompromis — ne pozna barvnega zaslona, IR vmesnika, poleg tega je malce ve~ji od T68, kljub temu pa zado{~a veliki ve~ini uporabnikov, tudi z zabavnimi funkcijami, ki jih ima ve~ kot dovolj. Komu je torej
Omrežje	GSM 900 GSM 1800
Trajanje baterij:pogovor (hh:mm)	03:18 04:06
Trajanje baterij: standby (hh:mm)	170:09 145:26
Mere in teža	
Teža (grami)	61
Dolžina x {irina x debelina	91x40x16
Cena (EUR)	499
Spletna stran:	sonyericssonmobile.com
nosnikom, vse to pa mo~no udari po baterijah. T66 bo slednje razo~aral. Ne pozna HSCSD niti GPRS. Prenos podatkov je omejen na 14,4 kbit/s. Za osnovno WAP-anje morda dovolj, za resno delo pa absolutno premalo. Nasploh bi lahko T66 priporo~ili uporabnikom, ki predvsem veliko telefonirajo, po{iljajo SMS sporo~ila, lahko tudi EMS, ~e jim je ljub{e, hkrati pa pri~-akujejo skromne zunanje mere in težo ter prijeten videz. Tak{-nim je T66 pisan na kožo, med zvestimi kupci pa se znajde tudi marsikatera pripadnica nežnej{-ega spola.
mmm
Postanite novi naročnik Tednika
vaše štajerske kronike in izkoristite
priložnost:
0
NAROČILNICA:
Naročam časopis Tednik do pisnega preklica, ^ri čeni^bonri^i^e štiri številke prejemal(a) brežpfécno. NaroČrTino^bom poravnaval(a) v trimesečnih obrokih.
%
>u
Û.
[Ij 0Ć CÛ
u
LU I/) LU
S
NOV NAROČNIK:
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
DŠ:_
Datum naročila in podpis:
,TeL:
O
5;
Naročilnico pošljite na naslov: Radlo-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUJ.
Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNIK doslej ni bil naročen oziroma ■je prekinil naročniško razmerje pred več kot 120 dnevi.
namenjen T66? Nekje vmes se skriva {e ciljna skupina uporabnikov, ki ne dajo veliko na kratice HSCSD, GPRS, MMS in sorodne pogruntav{~ine mobilne industrije. Želijo si vse uveljavljene funkcije mobilni-ka, nekaj enostavnih novitet ter sodoben videz, zapakiran v miniaturno ohi{je. V tem primeru je T66 odli~en partner.
JPEG ni~ ve~ standard?
Mednarodna organizacija za standarde ISO razmi{lja, da bi s seznama standardnih datotek umaknila JPEG. Razlog za tak{ne nakane se skriva v sodnih procesih, ki jih sproža podjetje Forgent Networks. Slednje meni, da je leta 1998 kupilo patent za klju~ni del algoritma JPEG. Sedaj želi ta patent unov~iti. Tako naj bi vsako podjetje, ki uporablja format JPEG, pla~alo avtorske pravice Forgent Networksu. Vse skupaj ni niti najmanj v{e~ organizaciji ISO, ki je objavila, da JPEG ne more biti hkrati standardni in proprietary format. Forgent Networks je v teh dneh objavil, da je neimenovano podjetje pla~-alo 15 milijonov dolarjev za nadaljnjo uporabo formata JPEG. Slednje ni v skladu z na~eli organizacije ISO, ki deluje po na~elih razumnih pogojev uporabe in ne tak{-nih, ki povzro~ajo diskriminacijo. 15 milijonov dolarjev zgolj za eno licenco bi težko uvrstili med razumne pogoje uporabe.
JPEG je eden izmed najbolj raz{irjenih formatov na svetu. Je eden tistih, ki je dejansko podprl prodor medmrežja, ki zaradi omejene pasovne {irine zahteva stisnjene datoteke. Skoraj vsi uporabniki informacijske tehnologije uporabljajo vsaj en program, s katerim lahko izdelujejo ali vsaj prikazujejo JPEG datoteke. Morebitni uspeh Forgent Networksa bo povzro~il pravi vihar na IT sceni, posledice in morebitni naslednik JPEG-a pa so zaviti v meglo.
NOVICE
Nokia posluje uspešno
Kljub ponovnim težavam v IT industriji se finska Nokia upira pretresom in posluje v skladu s pričakovanji. Tako je v drugem četrtletju ustvarila 1,29 milijarde dolarjev dobička pred obdavčitvijo, za desetino več kot v istem obdobju lani. Zanimivo je, da je Nokii slednje uspelo ob hkratnem upadu prometa za 6 odstotkov na slabih 7 milijard dolarjev. Kljub solidnemu poslovanju je vrednost delnic Nokie malce upadla, predvsem zaradi slabih napovedi glede prodaje mobilnih terminalov v prihodnje.
Apple predstavil QuickTime 6
Apple je uradno predstavil QuickTime 6 — programsko opremo za prikaz digitalne multimedije, s tem pa je tudi objavil konec nesoglasij s skupino, ki skrbi za format MPEG 4. QuickTime 6 za osnovo jemlje ravno MPEG 4, pred ~asom pa je v zvezi s tem potekal spor, ki se je navezoval predvsem na licen~ne pravice in nakup ter pla~ilo slednjih.
Nasdaq z novim informacijskim sistemom
Po treh letih in 170 milijonih dolarjev, ki jih je Nasdaq porabil za razvoj sistema, ki ga sestavlja ve~ kot 200 novih strežnikov, je pri{el trenutek resnice. Nasdaq je tik pred prehodom na nov informacijski sistem, ki v ozadju temeljito izkori{~a storitve propadlega WorldComa. Ta povezuje 1000 mest po vsej ZDA z glavnim podatkovnim centrom.
Xbox — digitalni videorekorder?
Microsoft naj bi že dalj ~asa razvijal hibrid igralne konzole Xbox, ki bo lahko služil tudi kot digitalni videorekorder. Projekt Xbox postaja vse ve~ja poslovna polomija za Microsoft. Letos naj bi prinesel 750 milijonov dolarjev izgube, naslednje leto pa kar 1,1 milijarde. To je slab{e od na~rtov, po katerih naj bi Xbox v osmih letih pridelal 900 milijonov dolarjev izgube. Prodaja iger naj bi dosegla dovolj visoko raven, ki bi lahko pokrila stro{ke precej{njega subvencioniranja strojne opreme.
Westel prvi na Madžarskem
16. julija je {tevilo uporabnikov madžarskega operaterja Westel preseglo 3 milijone. Na madžarski mobilni sceni ima Westel ve~ kot 50% tržni delež. V letu in pol je {tevilo uporabnikov z milijona in pol posko~ilo na tri milijone. Ve~-ina Westelovih uporabnikov koristi predpla~ni{ko telefonijo (72%), {tevilo slednjih pa {e nara{~a.
Prisilni izklop mobilnikov
Kar polovica odraslih Britancev naj bi v skladu z raziskavo podjetja TNS podpirala naprave, ki na javnih mestih motijo signal mobilnih telefonov. Od anketiranih bi tretjina Britancev prepovedala uporabo mobilnih telefonov na javnih mestih, kot so kinodvorane, koncertne dvorane, restavracije in bolni{nice, prepoved uporabe pa bi bili voljni podkrepiti s tehni~nimi sredstvi, ki jo onemogo~ajo.
Intel prvi z 2 GHz
Intel je kot prvi med proizvajalci procesorjev za~el dobavljati procesorje za prenosne ra~unalnike, ki delujejo pri taktu 2 GHz oz. izvedejo kar dve milijardi ciklov na sekundo. Za razvoj procesorjev za prenosnike s taktom 1 GHz je celotna industrija potrebovala 11 let, preskok na 2 GHz procesorje pa je bil narejen v vsega 15 mesecih.
ATI predstavil nove procesorje
ATI je uradno predstavil svoje nove grafi~ne procesorje Radeon 9700 in Radeon 9000 in 9000 Pro. Kljub skoraj{nje-mu za~etku prodaje ATI {e vedno skriva natan~ne specifikacije procesorjev, vseeno pa se lahko o Radeonu 9700 na internetu izbrska marsikaj. Tako smo izvedeli, da se izdeluje z 0,15-mikronskim proizvodnim procesom, {e letos pa naj bi pre{li na 0,13-mikronskega. Sestavlja pa ga kar 107 milijonov tranzistorjev. Najbolj zmogljive razli~ice procesorja bodo tudi zato potrebovale zunanje napajanje.
Windows Freestyle
Microsoft ve~a družino operacijskih sistemov, ki so zasnovani okoli mati~nega — Windows XP. Novi ~lan družine se imenuje Freestyle, namenjen pa je predvsem zabavi, zabavi in {e enkrat zabavi. Tako bo Freestyle lahko pretvoril ra~-unalnike v multimedijske zabavne centre, v katerih ne bo manjkalo glasbe, iger, digitalne televizije, videa in {e marsi~-esa.
Windows XP Service Pack 1
SP1 za Windows XP je tik pred izidom. Microsoft je preiz-ku{evalcem že dostavil razli~ico 3.151, v priloženem sporo~-ilu pa je preizku{evalce Microsoft obvestil, da lahko kmalu pri~akujejo kon~ni izdelek, zato jih prosi, da trenutno aktualno razli~ico ~imprej preizkusijo. V Service Pack 1 naj bi Microsoft odpravil vse doslej znane varnostne pomanjkljivosti ter priložil orodje za samodejno name{~anje svežih popravkov.
ZZA KRATEK CAS
sestavil:
EDI KLASINC
častni japonski samomor
jugoslov. nogometaš (1909-1963)
ubožica, sirota
japonska nabiralka biserov
vera albreht
očrt, opis
moški potomec
počelo taoizma
100
inoslav
fr. kolesar federigo
stane sever
bolgarski troskokač (ivailo)
romunsko francoski pisateu (panait)
fordov avto
lojze novuan
platina
kiselkast sir
rijeka
sovjetski estradni pevec
estonec
praznični dan
djuro pucar
motorno kolo
trda trava, slaba, krma
ilasa iska
resa pri klasu
vrsta zdravilnega čaja
naš novinar
znamka švic. ur
ameriški filmski igralec affleck
sonaro-dnjak
(zanIču.)
spikerica korošec
danski otok
povoščena plahta
4. in 18. črka
slavko kastelic
split
skrivni odposlaned
stane sever
turska votla mera
učinek
dl vpri žival
5injska meška igra
kuhinjska začimba
4. rimski krau
nagrada avstral. filmske industrije
nigerijski
bog vedeževanja
železov oksid
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: psalm, Raner, Atal, kiki, veseljak, Slovaška, Eaton, Pika, Tihonov, ST, Smolensk, Agis, last, Orestes, ruš, liter, tarantela, osnik, omikron, Čela, stik, trepak, Isere, Tecumi, letalka, Ekar, ara, OČ, ar, Čair, vtič. Ugankarski slovarček: AARENE = tuje žensko ime, ARO = danski otok, CIFUT = zaničljiv izraz za Žida, EMISAR = skrivni odposlanec, KILEI = turška votla mera, KLEA = ime ameriške TV igralke Scott, PIERRIK = ime francoskega kolesarja Federiga, RABUD = trda trava, slaba krma, RUSENOV = bolgarski troskokaš (Ivailo, 1979).
IGOVORI SE...
J.. DA je na Ožbaltov^-m sej-mu 'znova cvetela kupčija z metlami. Nekateri so menili, da je to povezano z leto{njimi nevihtami in točo.
... DA je nek obiskovalec mladeniča, kije nosil deset metel, razglasil za županskega kandidata.
... DA ga je drugi dopolnil, da je za nove župane, ki bi počistili vso politično in drugo nesnago, na ptujskem sejmu premalo metel.
... DA so tudi gori{ni{ki čebelarji ugotovili, da njihovo dejavnost bremeni vse večje {tevilo trotov.
... DA mo^a imeti mestna občina skrite probleme z zdravjem. Če bo župan kandidiral {e enkrat, napoveduje, da bo vse svoje znanje, tudi zdravni{ko, posvečal samo njej.
... DA je javnosti znano le to, da v mestni občini najpogosteje pojema sapa - blagajni.
... DA gimnazijska {efica Tednika iz jeze na čita. Ker pa dobro ve, da ga čitajo mnogi drugi, v njem rada nastopa.
... DA je Planika alpska cvetica, ki se v Halozah ne more obdržati. V Majšperku se tega zavedajo šele sedaj.
... DA se ljudje sprašujejo, zakaj po nekajletnem premoru letos nebo znova toliko rohni in joče. Bližajo se trojne volitve.
VIDI SE...
... DA so se gospe križale ob pogledu na porisana gola telesa, gospodje pa so si želeli, da bi kdo narisal še kakšno mačko na krtač-ko.
Aforizmi
by Fredi
Razcvet otrok cvetja je v precejšnji meri zadušila
trava.
***
Politikant je politikov
ministrant.
***
Kdor mi ni ni~ dal, naj me ne
daje v ni~.
***
Naj se ve, kdo v hi{i nosi
hla~e in kdo vro~e hla~ke.
***
Vest je filter, ki ~isti dušo.
***
Danes že vsak otrok ve, da je
"navijanje ure" za ~asom.
***
Davkopla~evalce najve~
veljajo polti~ni veljaki.
***
Tistih, ki zaslužijo za golo preživetje, ne boš sre~al na nudisti~ni plaži.
LUJZEK
Dober den vsoki den!
Gnešja nedela pa je nekšna čudna. Malo grmi, malo dež gre, malo se sunček prikože. Je skoro glih tak kak človeško živleje: za veseljom pride žalost, za mladostjo starost, za rojstvom smrt, za radostjo razoč-araje, za bogostvom revščina in tak dale naprej, da vam ne bi prefizolofira.
Prejšnji tjeden sen vam pisa, da boma šla z Mico malo v ptujske toplice. Pa nič neje blo
s toga, saj nama je hčer Jula iz Dojčlanda tulifonirala, da prideta s Hanzon na urlaub in se bomo te fkuper za nekaj dni odpravili z jihovim brenč-edesom na potepaje po naši lepi Sloveniji. Do tistega cajta pa se boma z Mico namakala v Lavorovcih, Tušovcih, Mla-kovcih in drugih (po) kopališčih.
Glih zaj, ko vam pišem toto pismo, se je vuni tak temno naredlo, kak da bi se večer dela, čeglih je vura kumer ob desetih dopudne. Grmi in se bliska, dež lije, kak da bi škaf narobe obrna. Samo da ne bo še toča vdorla, kak je že v večih krajih na območji dežele Slovenije. Kmetijce nas pač fort naprej nekaj montra. Če neje suša, te je včosik tudi preveč deža, spomlodi nas pozeba osmodi, poleti toča natuče, vmes pa nas še različni držovni škodlivci napodajo z vlodo vred.
Tudi jaz sen bija na tistem kmečkem punti v beli Lubljani. Bilo je žalostno-hecno obenem. Kmetje smo premalo organizirani in premalo fkuper držimo, da bi svoje pravice dosegnoli. Podobno se tudi z delavci v fabrikah in drugih službah godi. Na novo pečeni kapitalisti nas skubijo kak kure, ki so zrele za zakol, pohaje in pečenje. Mi pa samo čivkamo in se sami sebi smilimo. Ste vidli, kaj se je zgodlo z delavkami v halo-škem Majšperki? Na cesto in pika, nemaš se kumi pritožiti, ne bogeci in ne partiji, kak smo rekli včosik. Saj vete za tisti pregovor, da je negda bija samo en bog, zaj bomo skoro vsi
(U)bogi...
Dež lije tak, ke se od zemle kadi. Dobro se mejte in srečno do drugega tjedna.
Lepo vas podavljam Lujzek
OVEN 21. 3. do 20. 4.
Od sreče ne boste skakali do stropa, ker se vam bo vse zdelo preveč nesmiselno, da bi bilo res in da bi temu nasedli. Zaradi tega boste deležni grdih pogledov, a to je pač cena svobode.
BIK 21. 4. do 20. 5.
Vaš najdražji vas bo prepričeval, da si ne delajte skrbi. V začetku boste le zamahovali z roko, pozneje pa boste le sprevideli, da dela na tem, da bo za vas vse skupaj bolj pomirjujoče.
DVOJČKA 21. 5. do 20. 6.
Od silnega presenečenja še vedno niste prišli k sebi. Spomin na ta čudoviti dogodek in večer vas bo grel še nekaj dni, potem pa bo treba naprej. A s srečo v mislih se vse zdi veliko lažje.
RAK 21. 6. do 22. 7.
Partner bo izrazil željo, da se nekam popeljeta. Na začetku ne boste imeli nobene ideje, potem pa se boste spomnili nečesa nenavadnega. Videli boste, da se da vse urediti, le potruditi se je potrebno.
LEV 23. 7. do 23. 8.
Zelo sumljivo se vam bo zdelo, da oseba iz vaše bližine ne bo hotela govoriti. Le kako lahko potem pričakuje, da ji boste pomagali? Če boste hoteli kaj doseči, boste morali bolj sitnariti.
DEVICA 24. 8. do 23. 9.
Nekdo v vaši bližini nekatere stvari razume na precej čuden način. Lepo je sicer videti, da ima kdo drugačno mnenje kot večina, le da eksotika trenutno ni ravno prava rešitev.
TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.
Ta teden bo zelo naporen, zato vam bo počitek ob koncu tedna prav prišel. Na žalost ne bo tako, kot ste si zamislili, ker se bo zopet nekaj zgodilo in zopet boste pozabili, da ste vse bolj izčrpani.
ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11.
V tem trenutku imate preveč načrtov v glavi in drugi vam kar ne bodo mogli slediti. Pri tem vas bo priganjal tudi čas. Ne bi bilo slabo, ko bi se malo umirili. Tudi počasi da se daleč pride.
STRELEC 23. 11. do 21. 12.
Vedite, da bo na koncu vse v redu. Več kot dobro ste zastavili v poslu, zato ni razloga, da bi lahko šlo karkoli hujšega narobe. V resnici vas ne obhajajo zle slutnje, trepetate bolj iz navade.
KOZOROG 22. 12. do 20. 1.
Zelo ste čustveni in radi uživate, zato si za romantične urice priskrbite nežno in romantično bitje, rojeno vznamenju raka. Resnično vam bo znala popestriti ne samo dan, ampak tudi tedne.
VODNAR 21. 1. do 19. 2.
Ljubezen, ki jo dajete, je pomembnejša od tiste, ki jo prejemate, zaradi tega se boste dobro počutili in imeli možnost za navezavo novih stikov. Ne čakajte, ker nič ne bo prišlo samo od sebe.
RIBI 20. 2. do 20. 3.
Pojdite na zrak in si privoščite dobro hrano in pijačo. Trenutno je to najboljše zdravilo za ranjeno srce in dušo in ne pa samopomi-lovanje, kar trenutno delate vi.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
ODRASLIM PREPOVEDANO
Glasba nam navadno daje občutek ugodja in v odvisnosti od
našega razpoloženja si želimo slišati hitrejše ali počasnejše pesmi.
***
Ameriški raper EMINEM vztraja na vrhu nemške lestvice s hitom Without Me, ki je del multiplatinastega albuma The Eminem Show (v dveh mesecih so ta album prodali že v več kot šest milijonih primerkov). Najpopularnejši raper na svetu v baladni pesmi CLEANING OUT MY CLOSET (****) ponuja še eno zanimivo, vendar žalostno življenjsko zgodbo, pri kateri je kot producent
ponovno sodeloval legendarni raper Dr. Dra.
***
Ameriška pevka in raperka EVE je svoj največji glasbeni pečat pustila s komadom Let Me Blow Ya Mind. Njena kolegica iz r&b in soul voda ALICIA KEYS pa ima že tri uspešnice: Fallin, A Woman's Worth in How Come you Don't Call Me. Skupaj sta mladi izvajalki naredili izviren, vendar zahteven sodoben groovy r&b komad GANSTA LOVIN (***), ki vam bo postajal z vsakim poslušanjem bolj všeč.
***
Ameriška izvajalka TWEET jer kariero začela pri lokalni skupini Sugar in jo je med zvezde popeljala hiperaktivna izvajalka Missy Elliott, ko ji je producirala debitantski hit Ooops! Oh My ... Prikupna mulatka vztraja v novem komadu CALL ME (***) pri vznemirjajočih.
Britanska skupina ATOMIC KITTEN je trenutno v modi s skladbo It's OK, medtem ko so bile najpopularnejše s skladbo Whole Again. Tri blondinke bodo gotovo z novo priredbo klasike THE TIDE IZ HIGH (*****) zadele v polno. V originalu je to veselo pesem izvajala skupina Blondie, sedaj pa so šminkerice naredile čisto pop priredbo.
***
Italijanskemu pevcu TIZIANU FERRU se je nasmehnila sreča in je zares zablestel s hitom Perdono. Mladenič je bolj v modi v srednji Evropi kot pa doma in zato je v Nemčiji v ponedeljek izdal novi
zahtevni pop/rock single z naslovom ROSSO RELATIVO (***).
***
NORAH JONES je 22-letna izvajalka, ki je naredila za svoja leta predober, lahko rečem celo briljanten album Come Away With Me. Za množice neznana izvajalka me je "zastrupila" z debitantsko čudovito intimno pesmico Don't Know Why. Ljubiteljem kvalitetne glasbe priporočam tudi njeno novo pesem FEELIN' THE SAME WAY (****), ki je čustvena ter razpoloženjska zmes vrhunskega
popa in minimalnih primeso komercialnega jazza.
***
Največji pečat so juliju dali tile albumi: Nellyville - NELLY, Born to Reign - WILL SMITH, Heathen Chemistry - OASIS, Charango -MORCHEEBA, Shenanigans - GREEN DAY Halos & Horns - DOLLY PARTON, Voodoo Child - The Collection - JIMI HENDRIX, Hard Candy - COUNTING CROWS, Highly Evolved - VINES, By The Way - RED HOT CHILI PEPPERS, O Yeah! Ultimate Collection -AEROSMITH, Only The Beginning - The Very Best of - CHICAGO, Irv Gotti Presents - VARIOUS ARTIST, The Remote Part - IDELWILD, Spirit - SOUNDTRACK, Like Mike - SOUNDTRACK, Bag of Hits -FUN LOVIN CRIMINALS, Heartbreaker - The Very Best of - DIONNE WARWICK, Busted Stuff - DAVE MATINEWS BAND, Incredible -MARY MARY in Austin Powers in Goldmember - SOUNDTRACK.
Nemška studijska skupina Yamboo je požela največ uspeha leta 1999 s komadom Sunshine. Trio pa je naredil priredbo za veselico z naslovom SUZANNA (****). Ob tej tradicionalni country pesmi vsi radi zaplešemo in nova verzija ima še več pozitivne plesne energije!
David Breznik
A. Underneath Your Clotheè s - HOLLY LDID. - BS
. I'm Alive - CELINE 5. By the Way-HED HDT CHILI B. Black Suits Comin' - WILL SMITH ZPerdanD-TIZIANDFERHD ^ 8. Here I Am - BHYAN ADAMS
Lave tD See you Cry - ENBIDUE IGLESIAS ID. I'm Gonna Be Alright - JENNIFER LOPEZ
Vsaki? s>oho\:o med 21. in 22. uro
RED HOT CHILI PEPPERS
By The Way
Zasedba Red Hot Chili Peppers je že dolgo tega prvič opozorila nase s skladbo Under the Bridge in z njo priplezala na vrhove svetovnih lestvic. Pesem je do danes doživela že lepo število priredb, fantje pa so se takrat odločili, da mesta, ki so si ga pridobili, ne bodo izpustili iz rok. Nadaljevali so v prepoznavnem začinjenem stilu, karizmatični frontman pa je postal nenadomestljiva maskota benda. K temu je nedvomno pripopmogel njegov odlični vokal. Kljub mnenju mnogih, da bodo začetni uspeh težko ponovili, so dokazali nasprotno.
Predzadnji album Californica-tion je postal njihov najbolje prodan izdelek. Očitno je le-ta zadovoljil prav vse zahteve in želje pevca Anthonyja Kiedisa, kitarista Johna Frusciante, basista Flea in bobnarja Chada Smit-ha, ki so si jih kdajkoli zastavili. Najnovejši album, ki nosi naslov The Way, je namreč nadaljevanje predhodnega. Korekten, s kakovostno produkcijo, a brez nadgradnje, presežkov in hita, ki bi poslušalca "dvignil". Tudi sistema potencialnih uspešnic niso spremenili. Prejšnji album nosi naslov skladbe, ki je bila po vsej verjetnosti vzrok za velik odstotek prodanih izvodov. Tudi
skladba By The Way, ki je do-nirala svoj naslov zadnjemu albumu, bi lahko bila povod za nakup CD-ja. Če le ne bi tako očitno spominjala na pesem Ca-lifornication. Obstajata seveda dve razlagi za to: ali gre za po-
manjkanje svežih idej v bendu ali pa so se preprosto oklenili preizkušenega recepta in na podlagi preteklih izkušenj računajo na ponoven prodajni bum. Mogoče pa je tudi, da so se popolnoma premišljeno odločili posneti paketek glasbe, ki je prijetna za uho in za spoznanje mehkejša, kot je od njih pričakovati. To je vsekakor način, da se približajo tudi publiki, ki pada na bolj 'soft variante', pripadnikom njihove dosedanje glasbe pa so se posredno opravičili z naslovom By the Way, ob katerem poslušalec pomisli - mogoče je pa album nastal mimogrede. Rdeči poperčki so na sceni odlično prevozili že toliko kilometrov, da bi bilo kar malce nespodobno razmišljati, da so se ujeli v začaran krog akordov, iz katerega ne znajo. Pa vendar skozi 16 novih skladb, med katerimi so Dosed, Cabron, Minor Thing in Venice Queen, veje malce na silo sestavljena celota idej, ki se med sabo nekako ne znajo zliti tako, kot je uspelo tistim na prejšnjem izdelku. Vendar pa verjetno to zazna le zvest 'fan' in poznavalec Chilijev. Manj zahteven poslušalec najde na CD-ju 70 minut prijetne in poslušljive glasbe.
Ocena: pogreta juha
Darja Pristovnik
FILMSKI KOTIČEK
Betty
Po dveh relativno uspešnih filmih (Your Friends & Neighbors in In the Company of Men) si je režiser Neil LaBute tokrat izbral nekoliko drugačno scenaristično podlago za predstavitev filmske zgodbe.
Betty Sizemore (Renee Zellweger) je preprosto in prijazno mlado ženšče iz Kansas Cityja, ki se dan za dnem kot natakarica nasmiha večinoma vedno istim gostom. V strežbi je že tako izurjena, da curek kave v strankino skodelico zliva na pamet in pri tem mirne duše utegne nepremično strmeti v tv-ekran ter se čuditi novim dogodivščinam Dr. Ravella (Greg Kin-near), privlačnega doktorja iz
njene najljubše limonade A Reason Of Love ali po naše Razlog za ljubezen. V resničnem življenju ima uboga Betty bolj malo razlogov za ljubezen. Doma ima brezčutnega moža, ki poleg tega da je absolutni brezzveznež še trguje z mamili. Vendar pa je njegovi odurni pojavi namenjen le kratek čas - dva preprodajalca ga že v samem začetku filma brutalno umorita, Betty pa je nehote priča strašnemu dogodku. Od šoka se punca pogrezne v neki drugi svet, sumljivo podoben srce parajoči tv limonadi.
Z Betty se do neke realne mere lahko identificira množica gospodinj, ki vsakodnevno prilepljene na tv ekran smrkajo in milo gledajo ob bolj ali manj žalostnih usodah junakov in junakinj telenovel, le da nimajo prav veliko možnosti, da jih doleti tako neverjetna usoda kot filmsko junakinjo. Zgodba je nabita
z nenavadnimi, na trenutke že grotesknimi elementi, ki gledalca prilepijo na platno in ga zmamijo v spontan, neustavljiv krohot. Ravno tukaj se pokaže vse razkošje režiserjeve bujne domišljije in občutka za neizprosen temačni humor. Z nekaterimi scenami LaBute seže še celo malo dlje — npr. na zeljnik legende tovrstnih žanrov Quentina Tarantina. Kot protiutež tarantinovskemu brizganju krvi (zaradi česar otrokom priporočam ogled v spremstvu staršev - pa tudi sicer film ni ravno namenjen mlečnozobom) je večina filma predvsem polna inteligentnega humorja, zabavnih, energičnih dialogov in situacij. V filmu še posebej blesti nosilka naslovne vloge Renee Zellweger, ki si je za vlogo Betty leta 2000 (ja, tako star je že film !) prislužila zlati globus. Upravičeno.
Bojana Premzl
KAM MED POČITNICAMI? / POČITNIŠKE AKTIVNOSTI ZA MLADE
Tudi tokrat objavljamo možne aktivnosti za osnovnošolce, dijake in študente, ki preživljajo počitnice v domačem okolju, da z njimi popestrijo svoje počitniške dni in jih obogatijo z znanji in rekreacijo.
PREGLEDNICA POČITNIŠKIH PROGRAMOV 8. 8. do 15. 8.2002
DATUM
PROGRAM
ORGANIZATOR - INFORMACIJE
KJE, URA
Četrtek, 8. 8.	Badminton, šport za vse generacije	Badminton klub Ptuj in OŠ Breg	Telovadnica OŠ Breg, od 19. do 21. ure
Četrtek, 8.8.	Počitniške urice	Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča	Od 10. ure dalje
Sobota, 10.8. -nedelja, 11.8.	Planinski izlet na Kočno osnovnošolci in mladina	Planinsko društvo Ptuj tel.: 777 15 11 - torek in petek med 17. in 19. uro	Organizira in vodi Borut Vidovič
Torek, 13.8.	Raziskovalna mestna dirka - ZADNJIČ! osnovnošolci od 8. do 12. leta	CID in Pokrajinski muzej Ptuj; prijave na tel. 780 55 40	Staro mestno jedro, ob 9. urI
Torek, 13.8.	Počitniške urice - ZADNJIČ!	Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča	Od 10. ure dalje
Četrtek, 15.8.	Badminton, šport za vse generacije	Badminton klub Ptuj in OŠ Breg	Telovadnica OŠ Breg od 19. do 21. ure
■^'Ho
NAGRADNO VPRAŠANJE
Kdo je glavni igralec v filmu Men in Black 2?
Odgovor:_
Ime reševalca: Naslov:_
Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 21. uri).
Nagrajenka prejšnjega tedna je Eva Kamenšek, DražencI 49a, 2251 Ruj.
Odgovore poSljite do ponedeljka, 12. avgusta, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 (za Info).
Nekdanji motorist je po 25 letih obiskal frizerja. Cez nekaj časa ga je frizer med striženjem vprašal:
"Ste vi včasih vozili motor?'
"Ja! Ste me spoznali?"
"Ne, naletel sem na čelado."
***
Ze dalj časa brezposelni možakar se je spet odpravil na zavod za zaposlovanje, toda uradnik mu je povedal, da še vedno nima dela zanj.
"Toda, kaj naj storim? Doma imam ženo in deset otrok!"
Uradnik je malo razmislil, nato pa začudeno vprašal:
"In kaj bi še želeli? Ali nimate dovolj?"
***
Gospodarica je naročila novi hišni pomočnici:
"Danes zvečer bomo dobili goste. Ko boste pripravljali telečjo glavo, dajte limono v gobec in peteršilj v ušesa!"
"Joj, kako bom pa izgledala?" se
je prestrašila hišna pomočnica.
***
"Povej mi, kakšna je tista nova strojepiska, kiji pravite 'deset udarcev na sekundo'?"
"Ne vem, jaz sem dobil samo enega okrog ušes.'
***
Starši si brez besed ogledujejo spričevalo. Oče s težavo spregovori:
"S takim spričevalom si jaz ne bi upal priti domov!"
"Potem si pa v mladosti verjetno
precej hudega doživel!"
***
Janezek se vrne iz šole.
"Učiteljica je hotela vedeti, ali imam še kakšnega brata ali sestro."
"In? Si ji povedal, da si edinec?"
"Seveda!"
"In kaj je rekla na to?'
"Hvala bogu!"
***
Pri verouku so se pogovarjali o hvaležnosti. Učenci drugega razreda so prvošolcem delili pole papirja, na katerih so morali mlajši učenci označiti, za kaj vse so hvaležni. Navedeni so bili tudi družinski člani: oče, mati, brat in sestra. Ko so začeli izpolnjevati pole, je mala Maja rekla svoji sosedi pri mizi:
"Mojemu bratu ne morem biti hvaležna, saj ga nimam!"
"Označi ga!" je svetovala sošolka. "Lahko si hvaležna, da ga nimaš!"
***
Ni tako hudo, če profesorji vidijo študente, ki vsakih pet minut pogledujejo na svoje ure. Precej hujše je, če jih vidijo, kako si ure držijo ob ušesu in poslušajo, ali te sploh delajo.
KINO PTUJ
Ta teden
ob 19. uri: Sestre, ob 21. Hartova vojna.
Prihodnji teden ob 19. in 21. uri: Časovni stroj.
***
ŠPORTNI NAPOVEDNIK
2.	SNL
ob 17.00: Drava Asfalti -Renče Goriška brda
3.	SNL — SEVER
ob 17.00 uri: Stojnci - Usnjar ob 17.00 uri: Bistrica - Hajdina
á
copy m Sitar
CRNOBELO IN BARVNO FOTOKOPIRANJE
02/78 78
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
NOGOMET
Naša nogometna realnost
čas poletja in nogometnega mrtvila je minil, kot bi pihnil. Še dobro si nismo oddahnili od svetovnega prvenstva, pa se že to soboto in nedeljo pričenja novo prvenstvo v slovesnkih ligah - 2. in 3. - sever, nekaj kasneje pa bodo pričeli tekmovanje še v ligah MNZ Ptuj. No, res se je prvenstvo v slovenski elitni nogometni ligi že pričelo, toda mi imamo pač svoj, s "svojimi" klubi.
Kaj pomenijo dobre uvrstitve v minuli tekmovalni sezoni za naše klube? Ali bo za Kidričane, ki so bili finalisti pokala ter tretji v 2. sSNL, to preveliko breme v prihodnje? V enakem položaju so nogometaši Drave Asfaltov, ki so bili peti. V 3. SNL - sever pa so bili nogometaši Hajdine in Stojncev pod samim vrhom.
Ljubitelji nogometa na območju, ki ga pokriva MNZ Ptuj, bodo še naprej gledali "svoj' nogomet, kar pomeni slovensko povprečje, ter škilili k sosedom in jim tudi malo zavidali, ker drugod lahko gledajo prvoligaške nogometne predstave. Verjetno bo preteklo še veliko Drave, navijači in ljubitelji nogometa se bodo izgubljali v debatah oziroma vprašanjih, zakaj ravno oni ne bi imeli privilegija gledanja prvoligaškega nogometa. A kje? V tem trenutki niti Aluminij niti Drava Asfalti verjetno nimata igralskega potenciala za mesta, ki vodijo k napredovanju. Ali pa se mogoče tudi motimo ... Še kako veseli bi bili, če bi se.
Cilji klubov so seveda usmerjeni v čim boljšo in višjo uvrstitev, vendar pa vedno ne gre po željah. Veliko pa je odvisno od starta. Ptujčani bodo v premiernem nastopu igrali doma na "svojem" igrišču, na katerem niso poleti odigrali niti ene(!) pripravljalne tekme, Kidričani pa bodo gostovali v Zagorju. Vsem našim ekipam bomo zaželeli srečno, skorajda tako kot to naredijo rudarji pred vhodom v jašek. Naj bodo čim uspešnejši in naj že sedaj razmišljajo o morebitnih reorganizacijah lig v slovenskem nogometu, da ponovno ne bi bili nekje tam daleč na obrobju.
Danilo Klajnšek
ESOSůmUHBBIIIIRIIIIIIIIIin
ZANIMIVOSTI
—	Minulo nedeljo so se sestali trenutno najboljši slovenski nogometaš Zlatko Zakovic, novi selektor slovenske reprezentance Bojan Prašnikar in predsednik NZ Slovenije Rudi Zavrl. Dosegli so dogovor, da bi Zlatko Zakovic še vedno nastopal za slovensko izbrano vrsto, o tem, kdaj in kje, pa se bosta s selektorjem še dogovorila - mogoce že na prvem prijateljskem srečanju z Italijo 20. avgusta v Trstu.
Za slovensko reprezentanco pa ne bo igral več Zeljko Milinovič, ki trenutno igra na Japonskem. To je samo potrditev njegovega slovesa od dresa reprezentance, ki ga je napovedal na SP
— Nemški voznik v formuli 1 Heinz Harald Frentzen se je odločil, da bo zapustil moštvo Arrows, ki ima velike finančne težave. Voznik in
delodajalec so prekinili pogodbo in izdali diplomatsko sporočilo, ki se glasi: "Heinz nam je povedal, da se zaradi finančne negotovosti želi umakniti, in mi ga pri tem ne želimo ovirati," je povedal šef Arrowsa Tom Walkinskaw.
—	Toni Kukoč, popularni kr-vaški košarkar, ki je v minuli sezoni nastopal za ekipo Atlante, bo v novi sezoni igral za ekipo Milwaukee Bucks.
KARTING / JUBILEJNA - 50. DIRKA
Zmagovalci Stare, Rotar, Prek in Repii
Kartodrom v Hajdošah je bil prizorišče odlično pripravljenega 50., jubilejnega tekmovanja AMD Ptuj, saj gre za rutini-rane {portne funkcionarje, ki nekateri svoje delo opravljajo že 33 let, odkar so leta 1969 ob praznovanju 1900-letnice mesta Ptuja pripravili prvo karting dirko po mestnih ulicah. Ni jih zmotilo niti dopoldansko neurje in kljub obilici dežja je proga ostala vozna, tako da so vozniki lahko opravili svoje treninge in merjenje časa za startna mesta.
Prijavljenih je bilo 105 tekmovalcev v štirih tekmovalnih razredih za državno prvenstvo in za pokal sportstila v razredu do 50 in 125 ccm. Tekmovanje si je ogledalo nad 1000 gledalcev, ki so lahko v posameznih vožnjah videli drznost voznikov v boju za cimboljše uvrstitve. Favoriti niso dovolili presenečenj in z rutinskimi vožnjami so zmagovali.
V	najštevilčnejšem razredu (21 voznikov) je mladi Stare obakrat odlično startal ter vozil s prepričljivo prednostjo, borba pa je potekala za drugo mesto. Mladinci so se nekaj časa izmenjavali v vodstvu, dokler sredi vožnje Rotarju ni uspelo dobiti rahle prednosti pred Raušem iz Novega Marofa, to pa se je v drugi vožnji ponovilo, le da si je uspel domači voznik Damiš z odlično vožnjo privoziti tretje mesto. Prek je ponovno pokazal svoje vozniške kvalitete, saj je v obeh vožnjah zmagal z veliko prednostjo. Domačin Hvala je po odličnem začetku v 12. krogu moral zaradi okvare odstopiti, kar se je poznalo tudi v drugi vožnji, ko je vozil s pol moči.
V	najmočnejšem razredu je zmago Repiča ogrožal Bužga, ki je v drugi vožnji vodil, a ga je nato kasnejši zmagovalec z rutinsko vožnjo prehitel. Zanimivo je bilo tekmovanje za pokal Sportstila-mini kjer je najmlajši voznik Sekovčnik imel le štiri
leta in pol, zmagala pa sta v prvi dirki Prešeren, v drugi pa Bernot. Med starejšimi pa si je zmago za pokal Sportstil maxi v prvi dirki privozil K. Podržaj, v drugi dirki pa Strožič.
Uvrstitve: v 11. dirki v razredu 60 ccm: 1. Stare - Lucija, 2. J. Golub - Zg, 3. Rajželj - Sportstil; razred 100 ccm: J. Rotar -Moste, Rauš - N. Marof, Damiš -Ptuj; ICA 100 ccm: Prek - Moste, Baran - Koprivnica, Jurkovič - Sportstil; F 125 ccm: Repič -
Moste, Samec - Stubaki, Bužga -Moste; Sportstil mini Prešeren - Lamko, Mihič - Sportstil, Pe-ljhan - Racing; Sportstil maxi: Podržaj - Lucija, Oven - Sportstil, Podbregar - Lucija.
12. DIRKA: razred 60 ccm: Stare - Lucija, Momčilovič -Koprivnica, Lajkovič - Celje; razred 100 ccm: J. Rotar - Moste, Skrbinšek - Celje, Rauš -N. Marof; razred ICA 100 ccm: Prek - Moste, Jurkovič - Sport-stil, Koroš - N. Marof; razred F 125 ccm Repič - Moste, Bu-žga - Moste, N. Jerančič - Jefra; Sportstil mini: Bernot - Sportstil, Horvat - Sportstil, Mihič -Sportstil; Sportstil maxi: Strožič - Velenje, Krč - Moste, Podr-žaj - Lucija.
kupni seštevek po 12 dirkah v državnem prvenstvu: N 60 ccm
U. Stare 182 točk; M. Gorišek
-	Moste 170 točk, Ž. Lajkovič
-	Celje 160; A 100 J D. Rotar
-	Moste 240 točk. A. Damiš -Ptuj 144, K. Senica 113 točk; ICA 100 ccm A.Prek - Moste 211 točk, L. Jurkovič - Sportstil 183, M. Kovač - Lucija 110 točk, F-125 ccm A. Rešič - Moste 220 točk, D. Jerenčič - Jefra 138, G. Tomazin - Lucija 131 točk.
Za pokal CRO-SLO: N-60 ccm U. Stare -Lucija 156 točk; A 100 ccm D. Rotar - Moste 225 točk; ICA 100 ccm A.Prek
-	Moste 193 točk; F 125 ccm A.Repič - Moste 206 točk.
Naslednja dirka za DP bo 31.8.2002 v Celju, zadnja dirka za DP in pokal CRO-SLO pa 15. septembra v Zagrebu - Mičevec.
Foto: Črtomir Goznik
NOGOMET / POKAL NZ SLOVENIJE - 1/16
Stojnci - Aluminij 1:6 (0:2)
STRELCI: 0:1 A. Čeh (11), 0:2 Dončec (39), 0:3 Pekez (50), 0:4 Franci (57), 0:5 Jev_enič (68), 0:6 Jev_enič (74), 1:6 Šte-bih (76)
STOJNCI: Klinger, Vilčnik, Sluga, Štebih, Serdinšek, Emer-šič, Toplak (Purgaj), Bezjak, Riž-nar (Klajderič), Kupčič, Stergar (Žnidarič). Trener: Ivan Zajc
ALUMINIJ: Dukarič, Koren, Topolovec (Jevdenič), Sambo-
Na žalost so del športa tudi poškodbe
AL d.0.0.
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEQA OMREŽJA
VAR6AS -AL, d.o.o. Tovarniška cesta 10, Kidriievo
lec, Pekez, Prapotnik, Perko-vič, Rakič, Dončec (Repina), A. Čeh, Franci (S. Čeh). Trener: Miran Emeršič
Usoda žreba tekmovanja za pokal NZ Slovenije je hotela, da sta se v 1/16 finala ponovno pomerili ekipi Stojncev in Aluminija, ki sta bila nasprotnika tudi v finalu pokala MNZ Ptuj. Ki-dričani so v minulem pokalnem ciklusu presenetili nogometno in športno javnost, ko so se uvrstili v finale. V tem srečanju so bili favoriti, čeprav so igrali v Stojncih. Želja domačih je bila, da se predstavijo svojim gledalcem v kar najboljši luči in da nudijo dostojen odpor. Toda vsega je bilo hitro konec, saj so nogometaši Aluminija dosegli vodeči zadetek že v 11. minuti in so lahko zaigrali povsem mirno. Ves čas so v svojih rokah držali skorajda vse niti in v 39. minuti je Dončec dosegel še drugi zadetek.
V drugem polčasu so Ki-dričani dosegli še štiri zadetke, nogometašem Stojncev pa je uspelo preko Štebiha doseči častni zadetek. Gledalci so bili lahko na koncu zadovoljni s prikazanim nogometom in sedmimi zadetki.
Stojnčani so se tako poslovili od pokalnega tekmovanja pod okriljem NZ Slovenije in so na koncu lahko le čestitali svojim gostom za zmago in napredovanje v drugi krog tega tekmovanja.
Danilo Klajnšek
Branilci Stojncev so imeli vso tekmo veliko dela. Foto: Črtomir Goznik
anc
SPORT
ORMOŽ / DVANAJSTI OTROŠKI PLANINSKI TABOR V ROBANOVEM KOTU
Najmlajši združujejo prijetno s koristnim
Pandora, d.o.o., Ormož, družba za kulturno organizacijo prostega ~asa, skupaj s skupino mladih planinskih zanesenjakov že vrsto let organizira taborjenje otrok ormoške ob-~ine v pre~udovitem koti~ku slovenskih gora - v Robanovem kotu v Logarski dolini, kjer je narava še posebej radodarna z lepotami. Pogled na sosednje vrhove in sotesko potoka Bele, ki s svojim šumenjem daje temu koti~ku neokrnjene narave še poseben ~ar, po svoje obdari vsakega , ki se potrudi priti v planinski svet Savinjskih Alp. Že vrsto let se jim na taborjenju pridruži tudi nekaj otrok iz vse Slovenije.
Taborili so na kmetiji Vere Ošep, po domače pri Pecovni-kovih, kjer se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Tabor je bil postavljen kakšnih sto metrov nižje, na travniku ob soteski potoka Bela, kjer so šotori ormoški planincev postavljeni že dvanajst let. Letos se je taborjenja, pričeli so ga v soboto, 27. julija, sklenili pa v soboto, 3. avgusta, udeležilo 43 otrok v starosti od 6 do 15 let, zanje pa je skrbela ekipa osmih izkušenih planincev in pedagogov. V svoje vrste sprejemajo tudi tiste, ki so se kot otroci kalili v njihovem taboru. Vodja tabora in ustanovitelj planinskega Pandorinega kluba je bil Tomaž Bolcar, Jožica je vodila ustvarjalne likovne delavnice in je tudi planinski vodič, športne aktivnosti sta usmerjala Aleksander in Davor, v kuhinji pa sta bili že pregovorno odlični kuharici Mima in
Neli. Drugi Davor, šofer avtobusa, je mlade planince vozil na izhodišče planinskih tur in je bil letos v taboru prvič.
Za teden dni taborjenja so morali starši odšteti 22 tisoč tolarjev. V to je vračunano vse, tudi prevoz z avtobusom. Za letos so ponudili udeležencem Pandorinega planinskega tabora bogat program. Osnovna dejavnost je bila seveda planinska, saj so že obiskali bližnje vrhove, doline, jame in slapove. Ob večerih so potekale razne ustvarjalne delavnice, športni mnogoboji, orientacijski pohodi in tekmovanje v lokostrelstvu ter igre brez meja. V taboru je delovala tudi literarno-novinarska delavnica, ki vsako leto pripravi bilten tabora, tega pa potem predstavijo staršem na jesenskem srečanju.
Vida Topolo^ec
NOGOMET
Prestopi igralcev v ligah MNZ Ptuj
Bojan Petrovič, Boris Kozel in Kristjan Ljubec iz Stojncev v Bukovce; Matej @uran iz Stojncev v Gere~jo vas; Bo{tjan Mahori~, Vojko Vrbanec, Gor-dan Krajnc in Marko Panič iz Slovenje vasi v Gere~jo vas; Go-razd Ladinek iz Hajdo{ v Ge-re~jo vas; Franc Milo{i~, Bojan Purgaj, Miran Ljubec in Marjan [migoc iz Stojncev v Gori{-nico; Bo{tjan Bohl iz Bukovcev v Gori{nico; Zdravko Tobijas in Robert Janžekovič iz Ormoža v Gori{nico; Damjan Berghaus iz Bukovcev v Grajeno; Dejan Mlakar iz Tržca v Grajeno; Peter Kokot iz Zavrča v Grajeno; Bo{tjan Toplak iz Drave Asfaltov v Grajeno; Danijel Prelog, Miro Emer{ič, Zlatko Podpe-čan in Filip Strm{ek iz Tržca v Leskovec; Marjan Bratu{ek iz
Vidma v Markovce; Du{an Hu-sel iz Sredi{ča v Ormož; Silvo Plohl iz Dornave v Ormož; Robert Polajžer in Roman [irec iz Lovrenca v Podlehnik; Matjaž Topolovec iz Vidma v Podleh-nik; Ale{ Frlež in Dejan Vinko iz Aluminija v Podlehnik; Et-bin @nuderl, Du{an Curk in Matevž Kralj iz Boča v Pra-gersko; David Horvat, Goran [irovnik, Matic Berin Tomaž Vukovič iz Hajdine v Skorbo; Aleksander Zelko, Boris Nah-berger in Marcel Krajnc iz Hajdine v Tržec; Milan [eliga iz Vidma v Tržec; Leon Hrovat iz Lovrenca v Tržec; Damjan Breznik, Robi @ivko in Miran Dre-ven{ek iz Vidma v Zavrč; Denis Strelec iz Grajene v Zavrč; Ivo Milo{ič iz Stojncev v Zavrč.
Danilo Klajnšek
NOGOMET / PRIPRAVLJALNA TEKMA
Ormož - Tržec 6:1 (3:1)
Tržec: D. [eliga, Kolednik, Zelko, B. Emer{ič, M. [eliga, D. Emer{ič, Pečnik, Metličar, M. Krajnc, Fider{ek, Bratu{ek. Igrali so še: Bračič, E. Krajnc, Topolovec, Skrbin{ek
Po začetnem vodstvu gostov iz Tržca so Ormožani zaigrali veliko bolje in ob koncu srečanja visoko zmagali. Tekmo so sodili Jau{ovec, Novak in Cener.
Uroš Krstić
Strelci: 0:1 Kolednik (4), 1:1 Habjanič (21), 2:1 Habjanič (25), 3:1 Husel (36), 4:1 Kirbi{ (48), 5:1 Habjanič (74), 6:1 Ri-pak (88-11m).
Ormož: [najder, Pintarič, [ek, Zidarič, Jerebič, Husel, Plohl, Jambri{ko, Jurčec, Tu{ek, Habjanič. Igrali so {e: Ripak, Trstenjak, Kirbi{, Marinič, Ka-učič. Trener: Darko Lah
NK STOJNCI
Želijo si dober start v novo prvenstvo
Nogometaši Stojncev so v minulem prvenstvu 3. SNL -sever zasedli ~etrto mesto, kar je nedvomno velik uspeh, ki ga pred pri~etkom prvenstva niso pri~akovali. Vsekakor pa je to tudi velika obveza pred sobotnim pri~etkom prvenstva, ko bodo ob 17. uri gostili ekipo Šoštanja.
"Lanskoletna uvrstitev je bila zelo dobra. Pričeli smo se hitro pripravljati, saj je pri{lo do sprememb v igralskem kadru in smo delali na spoznavanju ekipe in uigravanju. Igrali smo tudi nekaj pripravljalnih srečanj, kjer smo lahko videli svoje sposobnosti.
Napovedi pred prvenstvom so nehvaležna stvar in se večkrat izjalovijo. Veliko bo odvisno od začetka. Upam, da bo za nas us-pe{en," je pred prvim srečanjem nove sezone dejal trener Stojnc Ivan Zajc.
Sicer pa v Stojncih veliko pozornosti posvečajo organizaciji kluba in infrastrukturi. Po tem, kar so naredili v zadnjem letu, se vidi, da njihova razvojna pot vodi naprej, na vi{ji nivo. Nihče tega ni omenil, vendar smo dobili občutek, da bi želeli pripravljeni pričakati začetek reform v slovenskih nogometnih ligah, ko naj bi se predvsem tretje lige manj{ale in ukinjale.
Danilo Klajnšek
Ivan Zajc
Stojnska ekipa je doživela nekaj sprememb, saj so klub zapustili [migoc, Ljubec in Milo{ič, ki so bili dolga leta stebri ekipe, pri{li pa so nekateri mlaj{i in igralci iz Drave Asfaltov - nekateri ali na posojo, drugi na dvojno registracijo. Ekipa je po imenih dokaj močna, vendar bo to morala {e dokazati na igri{ču.
NOGOMETNI KLUB ORMOŽ
Vrtec na obisku
Minuli neuspeh Ormožanov v prvenstvu oz. kon~nici je zahteval hud "krvni davek": Ormožani so najprej ostali brez trenerja Draga Posavca, ki se je preselil k ekipi Segrap Ma-koter Cven. Neverjetno dolg pa je seznam odhodov igralcev, saj je klub zapustilo kar 8 nogometašev prve ekipe: vratar Polak, Borut in Boris Prapotnik, Školiber, vsi trije hrvaški nogometaši Horvat, Habek, Zebec, v jesenskem delu pa zaradi obveznosti ne bo nastopal kapetan Gašpari~. V klub pa so se zaenkrat vrnili nekateri mladi nogometaši, ki so igrali na posojo v drugih klubih. Poleg novega trenerja Laha so v klub prišli le Plohl iz Dornave, Husel iz Središ~a ter na enoletno posojo vratar Šnajder iz Mure.
Zaenkrat so Ormožani v pripravljalnih srečanjih premagali Gerečjo vas 3:2, Tržec 6:1 in remi-zirali s Podlehnikom 1:1. Do pri-četka pokala in prvenstva jih čaka v soboto gostovanje na turnirju v Medvodah, kjer so lani zmagali.
Novega trenerja Laha v Ormožu čaka ogromno dela pri sestavi ekipe, ki se bo letos poskušala uvrstiti vsaj med prve štiri v MNZ Ptuj. Kaj so sposobni še zadnji "Mohikanci" v Ormožu Jurčec, Habjanič, Pintarič, Jam-briško, Tušek, Jerebič in "otroški vrtec", bo pokazal seveda čas. V ormoškem klubu pozdravljajo tudi odločitev MNZ Ptuj, da od letos naprej ne bo igrana končnica.
Uroš Krstić
MALI ŠPORTNI NAPOVEDNIK
Turnir v Apaiah
V soboto, 10. avgusta, bo Športno društvo Apače ob 30-letnici organiziralo nogometni turnir - 9. Turnškov memorial. Nastopile bodo ekipe iz Lovrenca, Podvincev in Apač.
Turnir se bo pričel ob 12.30 uri s srečanjem Apače — Podvinci; ob 13.40 bo srečanje Lovrenc — Bukovci; ob 14.30 bo srečanje ženskih ekip Apač in Prepolj; ob 15.10 bo srečanje za 3. mesto; ob 16.15 mladinska tekma; ob 17.30 bo tekma za prvo mesto, sledi pa še veteransko srečanje in podelitev priznanj ter seveda veseli del. Ljubitelji nogometa v Apačah bodo gotovo prišli na svoj račun.
Danilo Klajnšek
NOGOMET
Drava{i pn~a-kujejo zmago
Nogometaši ptujske Drave Asfaltov bodo v prvem krogu 2. SNL na Ptuju gostili ekipo Ren~e Goriške opekarne. Ptuj~ani se bodo tako ljubiteljem nogometa prvi~ predstavili, saj zaradi gradnje atletske steze niso imeli priložnost odigrati nobene pripravljalne tekme na mestnem stadionu na Ptuju. Koliko bo to negativno vplivalo na njihovo igro, bomo videli.
Utrinek s tekme Ptujčanov v minulem prvenstvu
Za start v novo prvenstvo so Renčani ravno prav{nji nasprotnik, saj mnogi nogometni strokovnjaki zagovarjajo teorijo o nekoliko lažjem nasprotniku in o zmagi, ki potem lahko dvigne vzdu{je na vi{ji nivo. "V nedeljo igramo na zmago, saj bi na{im nedeljskim gostom radi vrnili za poraz v spomladanskem delu minulega prvenstva. Pod vodstvom trenerja Dragana Grbavca smo se dobro pripravljali in mislim, da moramo biti pred tem srečanjem optimisti. Vemo tudi,
da je to začetek prvenstva, da so gostje kvalitetna ekipa in bodo naredili vse, da se domov vrnejo neporaženi. Toda končno bomo prvič nastopili pred svojimi zvestimi navijači in jih želimo razveseliti z zmago. Sicer pa je na{ cilj, da bi se v novem prvenstvu uvrstili v sredino prvenstvene razpredelnice," je pred prvo prvenstveno tekmo v 2. SNL dejal eden naj-izku{enej{ih igralcev Drave Asfaltov Boris Klinger.
Danilo Klajnšek
ROKOMET
Ormožani zaieli priprave
Rokometaši Ormoža so v ponedeljek kon~ali dolge rokometne po~itnice. Kljub odmoru pa je bilo pri rokometnem l.B-ligašu kar precej vro~e.
Najprej je klub nepričakovano in nekorektno zapustil trener Ivan Hrupic, ki bo svoj trenerski kruh odslej naprej služil pri 1.A-liga{u Pivki Peru-tninarstvu. Na vroči trenerski klopi ga je zamenjal 29-letni Saša Prapotnik, ki je tako (ne)pričakovano hitro dobil priložnost v članski konkurenci.
Ekipa je sicer ostala nespremenjena saj so ostali vsi igralci, v klub pa sta pri{la mladinca iz Celja Koražija in Horvat. Prihodnji teden bodo v Ormožu predstavili {e zadnjo okrepitev, ki prihaja iz sosednje Hrva{ke.
Prvega uradnega treninga se je udeležilo več kot 25 rokometa-{ev, poleg članov {e mladinci in kadeti. Predsednik kluba Miran Topolovec pa je vsem igralcem na začetku sezone zaželel dobro-
Miran Topolovec, predsednik kluba, pričakuje v leto{nji sezoni vsaj drugo mesto
do{lico in osvojitev vsaj drugega mesta ter uvrstitve ligo vi{je.
Uroš Krstić
LESKOVEC / 4. HALOSKI POKAL
V nedeljo je ŠD Leskovec organiziralo 4. tradicionalni turnir v nogometu za halo{ki pokal. Kljub dopoldanskemu slabemu vremenu je bil v lepem in vro~em popoldnevu v Leskovcu pravi {portni praznik, ki je privabil {tevilne gledalce.
Turnirja so se udeležile štiri ekipe: Tržec, Podlehnik, Cirkulane in domača ekipa NK Leskovec. Potem, ko je lani ekipa Podlehnika po trikratni zaporedni zmagi osvojila prehodni pokal Haloz v trajno last, se je letos začelo znova. Tudi tokrat pa so bili najuspešnejši nogometaši iz Podlehnika, na drugo mesto se je uvrstila domača ekipa, na tretje Tržec in četrto Cirkulane. Pokrovitelj tra-dicinalnega haloškega pokala je občina Videm. (JB)
SPORT
PTUJ / 4. TRADICIONALNI TURNIR V BALINANJU
Slavila ekipa ptujskega župana
Na balinišču ob Potrčevi 34 na Ptuju je 1. avgusta potekal tradicionalni turnir v balinanju, ki ga Športno društvo Center organizira ob prazniku mestne občine Ptuj. Letošnji je bil četrti, udeležilo se ga je enajst ekip - ob ekipah četrti in županovi tudi ekipe Kmetijske zadruge Ptuj, ŠD Center, Društva gluhih in naglušnih Podravja, Društva upokojencev Ptuj in občine Videm. Tehnični vodja tekmovanja je bil Ivo Klarič, glavni sodnik pa Marjan Lenartič.
Čeprav je tekmovalcem nagajal dež, to ni zmotilo tekmovalnega vzdušja. Na koncu so
se uresničile županove napovedi, da se je njegova ekipa dobro pripravila in da bo strah
in trepet drugim tekmovalcem. Predsednik ŠD Center Jože Ma-ucec je zmagovalni pokal izročil ekipi župana Lucija, v kateri sta tekmovala še Jožica Težak in Marjan Varvoda. Druga je bila ekipa občine Videm, v kateri so tekmovali Slavko Flajs, Marko Simonič in Miran Marinic. V tretjeuvrščeni ekipi DU Ptuj pa so tekmovali Mirko Jaušovec, Polda Rajh in Franc Smigoc.
Med enajstimi ekipami je letos slavila ekipa ptujskega župana Miroslava Lucija
RANCARIJA
Prvii mednarodna prireditev
BD Ranca je v soboto organiziralo tekmovanje v vožnji z rancami. Lepo vreme je privabilo veliko gledalcev, pa tudi tiste, ki so se želeli preizkusiti v tej veščini. Nastopilo je 34 ekip, od tega štiri ženske in 31 moških.
Letošnja rancarija je bila mednarodna, za kar so poskrbeli slovaški veslači
Pet minut in trindvajset sekund so za zmago potrebovali najhitrejši - vesla~i trgovine Claudia z Minoritskega trga. Drugo-uvrščene Razjarnike so premagali za nekaj manj kot sedem sekund. Tretji so bili Kinologi, četrti Langobardi, peti pa veslači Dominka. Od drugega do petega mesta so bile ekipe bolj izenačene - v okviru štirih sekund.
Zmagovalna ekipa je nastopila v sestavi: Silvo Vogrin, Ludvik Bela, Tone Bezjak, Franc Dvoršak in Sašo Šeder.
Pri dekletih so bile najboljše Girice, ki so drugouvrščeno ekipo Ribic premagale za nekaj manj kot enajst sekund. Tretje so bile veslačice Marine, četrta pa je bila ekipa Čveke.
Ker je tekmovanje potekalo dalj časa, saj je vedno vozila samo ena posadka, smo izvedeli nekaj zanimivih podatkov,
s katerimi so postregli iz raznih ekip. Najstarejša ekipa je bila ekipa Princ Gašper I., ki je zbrala skupaj 274 let. V svojih vrstah so imeli tudi najstarejše-
ga člana Miša Bogdanoviča. Po teži pa je prvo mesto pripadlo ekipi Nam se jé, ki je tehtala 438 kilogramov.
Nagrade, priznanja in pokale je tekmovalcem podelil predsednik Brodarskega društva Ranca Bojan Mislovič.
Mislovič, ki društvo vodi že pet let, je pojasnil, da trenutno štejejo 63 članov in da poleg rancarije organizirajo tudi spust za kajak in kanu na progi Starše - Ptuj, jadralno regato v razredu optimist in tekmo za slovenski pokal kajak na mirnih vodah. V prihodnje, je poudaril Mislovič, upajo na še več članov in več podmladka, sestavili pa bi radi tudi veslaške tekmovalne ekipe.
Na koncu lahko mirno zapišemo, da je tekmovanje uspelo, za kar so zaslužni organizatorji, veslači, spremljevalci, gledalci in seveda vreme.
Danilo Klajnšek, Mojca Zemljarič
Vesla~i trgovine Claudia Foto: Črto Goznik
— zmagovalci leto{nje rancarije.
Tekmovalcem je teknil tudi prekmurski bograč, ki so ga odlično pripravili kuharji Jože Maučec, Janez Čuš in Avgust Štefanec. 45 let star recept skrbno čuvajo, po njem pa bodo kuhali tudi na tradicionalni bo-gračiadi, ki bo septembra v Lendavi.
Balinanje, ki je bilo nekoč na Ptujskem tradicionalno, se ponovno obuja. Pred kratkim so odprli dvostezno balinišče pri ribniku na Rogoznici, uredili pa so ga tudi v Dornavi. Balinanje je predvsem šport srednje generacije in starejših ter igra, ki poleg športnih užitkov ponuja tudi veliko družabnosti.
MG
KOLESARSTVO
Prekmurski bograč so po 45 let starem receptu skuhali Jože Maučec, Avgust Štefanec in Janez Čuš. Teknil je vsem, kot bi mignil je bilo pospravljenih okrog 90 porcij. Foto: Črtomir Goznik
Daniulovit zmagal v Avstriji
V soboto, 27. julija, je v Avstriji potekala 31. mednarodna kolesarska dirka, na kateri je nastopilo 179 kolesarjev iz osmih držav. Slovenijo je zastopala ekipa Perutnine Ptuj. Na 140 kilometrov dolgi progi je bil najhitrejši član KK Perutnina Ptuj Tomislav Dančulović. Klubski uspeh je dopolnil Gregor Gazvoda z devetim mestom.
Kolesarji so na dirki v Avstriji prevozili sedem 20-kilometr-skih krogov, kar je v celoti znašalo 140 kilometrov. V močni mednarodni konkurenci osmih držav (Avstrije, Nizozemske, Švice, Belgije, Češke, Madžarske, Hrvaške in Slovenije, tudi štiri avstrijske profesionalne ekipe) so Slovenijo zastopali člani KK Perutnina Ptuj, ki jih je vodil trener Marjan Kelner. Zraven Dančulovica in Ga-zvode so bili v ekipi še Matej Marin, Boštjan Krevs, Andrej Omulec, David Demanuele in Gregor Kodrič.
Dirka je potekala v idealnih razmerah, tako da so kolesarji že takoj po začetku pričeli s pobegi. V tretjem krogu na 14% klancu se je formirala skupinica osmih kolesarjev, med katerimi sta bila tudi člana KK Perutnina Ptuj Gazvoda in Dančulović. 10 kilometrov pred ciljem sta os-merici uspešno pobegnila Dan-čulović in Navozelandec Fraser McMaster, član profesionalne ekipe Volksbank Ideal. Do cilja sta si ustvarila več kot minuto prednosti, ki je ostali kolesarji niso mogli več zmanjšati. V ciljnem sprintu je bil Dančulović močnejši od Novozelandca in je tako slavil novo zmago za ekipo KK Perutnina Ptuj.
Dančulović je povedal, da je v odlični formi, ki se je pokazala na najboljši možni način — kot zmaga. Dejal je tudi, da mu brez pomoči sotekmovalca Gaz-vode ne bi uspelo odpeljati tako
sijajne dirke. Zmage je bil seveda vesel tudi trener ekipe do 23 let Marjan Kelner, ki je povedal: "Zelo smo veseli zmage. Na dirki se je celotna ekipa izkazala v taktičnem boju in timskem delu, ki se je na koncu obrestovalo z zmago!"
Ekipa je v dobri formi in prepričani so v nove uspehe na naslednjih dirkah.
Boštjan Lampret
Tomislav Dančulović - zmagovalec
KOLESARSTVO / SERGEJ KAUCEVIC V BOJU ZA REKORD
vir Prekmurja
Prekmurski kolesar — druga~e Ptuj~an - Sergej Kau~evi~ bo v petek, 9. avgusta, ob 20. uri pri~el kolesariti 24-urni kronometer, ki ga je poimenoval kar "Prekmurje — 24 ur". Prej{nja leta je bil bolj znan po svojih potopisih s kolesarskih popotovanj (Skandinavija - 1993, Afrika — 1995 ...). V svoji prvi tekmovalni sezoni bo posku{al prekolesariti 700 km v 24 urah. Njegov trenutni rekord znaša 500 km v 19 urah, ki ga je postavil pred nekaj tedni na kronometru po Sloveniji z vi{insko razliko 2.800 m. Svoj poskus bo po 24 urah kon~al v soboto, 10. avgusta, ob 20. uri.
Prekolesariti namerava 15 krogov na trasi Renkovci, Do-brovnik, Dolga vas, Lendava, Črenšovci, Beltinci, Gančani, Renkovci. Dolžina kroga je 48 km.
Več o tej ekstremni športni disciplini, ki prihaja iz ZDA, in o projektu "Prekmurje — 24 ur" lahko preberete na njegovi spletni strani www.sergej-
kaucevic.com. Podjetje Garaža-studio, d.o.o., iz Maribora bo poskrbelo za osveževanje podatkov "v živo". Tako bo mogo~e slediti vmesnim ~asom, si ogledati fotografije in kratke filme.
Vsi, ki jih zanima ta ekstremni šport, so vabljeni na spodbujanje ob progi ali na obisk spletnih strani, kjer so objavljeni podrobnejši podatki. Ce mu
bodo telesne zmogljivosti dovoljevale, se bo 11. avgusta udeležil kolesarskega maratona v Termah Banovci, ki ga bo izkoristil za razpeljevanje in aktivni počitek.
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
Na podlagi Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2002 (Uradni list RS {t. 110/01), Pravilnika o namenih in pogojih za dodeljevanje občinskih državnih pomoči namenjenih za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Markovci p.b. (Uradni list RS {t. 70/02), Sklepa komisije za nadzor nad državnimi pomočmi {t. 6173/02-IM-974 z dne 30.07.2002 in sklepa Občinskega sveta z dne 27.06.2002 župan Občine Markovci objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA DODELJEVANJE OBČINSKIH — DRŽAVNIH POMOČI NAMENJENIH ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA V OBČINI MARKOVCI ZA LETO 2002
1.	Vir: Razpoložljiva proračunska sredstva na postavki 0421.1. državne — občinske pomoči v kmetijstvu
2.	Višina razpisanih proračunskih sredstev, ki se dodeljujejo v letu 2002, na podlagi tega javnega razpisa znaša 8.438.200,00 SIT
3.	Za ohranjanje ciljev razvoja kmetijstva Občine Markovci se finančna sredstva usmerjajo v:
A.	regresiranje nakupa kmetijskih zemljišč - Sofinancira se nakup kmetijskega zemljišča v višini do največ 20 %.
Upravičenci so fizične osebe - gospodarji na kmetijah, kjer je vsaj 1 član družine kmečki zavarovanec.
B.	pospeševanje vzpodbujanja strukturnih sprememb in uvajanje razvojno naložbene dejavnosti v kmetijstvu ter ustvarjanje ekonomsko stabilnih gospodarskih enot - kmetij (priprava razvojnih in investicijskih programov ter investicije in tehnološke posodobitve v kmetijstvu, kakor tudi podpora ukrepom varovanja okolja in ohranjanja naravne in kulturne dediščine). Sofinancira se
1. priprava razvojnih in investicijskih programov ali poslovnega načrta in projektne dokumentacije v višini največ do največ 12 % upravičenih stroškov celotne investicije (stroški nabave gradbenega materiala, ^^roški gradbenih in obrtniških del ter stroški nakupa hlevske opreme).
2^ nakup hlevske opreme v višini do največ 20 %.
obnova zaščitenih objektov na kmetiji v smislu ohranjanja kulturne dediščine do največ 20 % stroškov nabave gradbenega materiala in plačila gradbenih in obrtniških storitev.
C.	investicijska podpora razvoju kmetij, usmerjenih v integrirano pridelavo, ekološko usmerjenih kmetij, kmetovanju na zavarovanih območjih (Šturmovci) in priprava zemlje za ozelenitev strnišč - Sofinancira se vzpodbujanje integriranih in ekološko sprejemljivih tehnologij kmetovanja, vzpodbujanje primernih oblik kmetovanja na zavarovanem območju in priprava zemlje za strniščne posevke v višini do največ 30 % upravičenih stroškov priprave zemljišča za setev (stroški strojnega oranja, brananja in setve -upoštevani bodo normativi, ki jih bo podala Kmetijsko svetovalna služba). Sofinancira se tudi stroške ekološke kontrole, ki jo izvaja pooblaščena institucija do višine 100 %.
D.	uvajanje kakovostnejših plemenskih živali na kmetiji, preventivno zdravstveno varstvo živali in sofinanciranje analize krme
1.	Regresira se umetno osemenjevanje krav, telic, svinj, kobil in drobnice iz kmečke reje v višini do največ 40 %. Regresira se samo prva osemenitev.
2.	Regresira se zdravstveno varstvo živali kmečke reje, vključno s čebelami (preventiva) v višini do največ 40 %.
3.Regresira	se analiza krme za namen pomoči pri izračunu krmnih obrokov za živali kmečke reje v višini do največ 40 %.
E^ vzpodbujanje vrtnarske proizvodnje —
Regresira se
-	vzpodbujanje k intenzivnejši vrtnarski proizvodnji na manjših kmetijah,
-	povečanje pridelave tržno zanimivih vrtnin,
-	povečanje površin pod okrasnimi rastlinami,
-	povečanje površin pod plastenjaki in steklenjaki
tako, da se regresira nakup plastenjakov od 150-500 m2, steklenja-kov od 50 m2 naprej, nakup nizkih tunelov in nakup oziroma ureditev manjših hladilnic do 100 m3 v višini do največ 20 % upravičenih stroškov investicije, to je nabavne vrednosti nizkih plastenjakov, steklenja-kov, nizkih tunelov in nakupa oziroma ureditve manjše hladilnice.
F.	sofinanciranje testiranja kmetijskih strojev - Regresira se testiranje strojev (škropilnic, pršilnikov in sejalnic) v višini do največ 80 % stroškov testiranja
G.	urejanje kmetijskih zemljišč (agromelioracije, namakanje , osuševanje in analiza zemlje)
AGROMELIORACIJE: sofinancirajo se manjša zemeljska dela in apnenje tal na podlagi analiz v smislu povečanja proizvodnih zmogljivosti in zaokroževanja površin od 0,50 do 4,00 ha na lastnika pri čemer je potrebno upoštevati pogoje varovanja okolja do višine največ največ do 40 % upravičenih stroškov investicije, to je strojnih del priprave zemljišča in nabave apna ter saturacijskega mulja.
NAMAKANJE IN OSUÎEVANJE: Sofinancira se preprečevanje posledic suše in moče ter ekonomičnosti proizvodnje: program namakanja in izsuševanja zemljišč za pridelavo vrtnin, poljščin in travinja ter trajnih nasadov. Pomoč se odobri v višini do največ 30 % vrednosti opravičenih stroškov, to je stroškov nabave namaklanih sistemov in strojnih del za kopanje jarkov ter nabave in polaganja drenažnih cevi za namen izsuševanja.
ANALIZA ZEMLJE: Sofinancira se analiza zemlje za pomoč pri gnojenju in apnenju kmetijskih površin za tržno pridelavo vrtnin do višine največ 70 %.
H.	pospeševanje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in turizem na kmetiji ter izdelava projektne dokumentacije
Namen ukrepa je ustvarjanje družinskih kmetij kot gospodarsko stabilnih enot z možnostjo dopolnilne dejavnosti in turizma na kmetiji.
Sofinancira se:
1 • dopolnilna dejavnosti na kmetiji: do največ 30 % upravičenih stroškov investicije (stroški ureditve prostorov in nabave opreme za dopolnilno dejavnost, kot je: sladkovodno ribogojstvo, alternativne reje gosi, rac, puranov, nojev, damjakov, polžev, vse vrste predelave doma pridelanih surovin, sušenje sadja, nabiranje in sušenje zelišč in gob, domačo obrt in drugo). Podpora se dodeli le za tisto proizvodnjo, katere proizvodi se bodo pojavili na trgu.
2. turizem na kmetiji: do največ 50 % upravičenih stroškov investicije
(ureditve prostorov in nabave opreme za dejavnost turizma na kmetiji).
3.	priprava razvojnih in investicijskih programov ali poslovnega načrta in projektne dokumentacije v višini do največ 12 % upravičenih stroškov celotne investicije za namen dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali turizma na kmetiji (stroškov ureditve prostorov in nabave opreme za dopolnilno dejavnost in stroškov ureditve prostorov in nabave opreme za dejavnost turizma na kmetiji).
I. prvo sodelovanje na kmetijskih - razstavnih sejmih, razstavah, promocije, izobraževanje na področju kmetijstva: Sofinancira se strokovni napredek in prenos znanja v prakso, predstavitev za naše okolje tipične in kakovostne kmetijske proizvodnje, širitev trgov, doseganje višje kakovosti in uresničitev razvojnih programov Občine Markovci. Podpore so namenjene za naslednja področja:
-	izobraževanje kmetov in podeželskih žena ter mladine,
-	delo strokovnih društev s področja kmetijstva,
-	sofinanciranje prve udeležbe na razstavi, demonstracije, posveti,
-	poskusništvo in podobne dejavnosti oz. storitve
-	nakup opreme za izobraževanje in pripomočkov za delo na terenu kot pomoč Kmetijsko svetovalni službi za strokovno svetovanje na terenu.
Izobraževanje kmetov in podeželskih žena ter mladine se sofinancira v višini do največ 70 % stroškov izobraževanja. Stroški dela strokovnih društev, razstav, demonstracij, posvetov, poskusništva in podobne dejavnosti ter nakup opreme in pripomočkov se sofinancirajo do največ 40 % upravičenih stroškov dela strokovnih društev s področja kmetijstva, ki so neprofitna, stroškov priprave, organizacije in udeležbe na razstavah, demonstracijah, posvetih, poskusništvih in podobnih dejavnosti ter stroškov nakupa opreme in pripomočkov za delo strokovnega svetovanja na terenu
Do subvencij so upravičena strokovna društva, v katera so vključeni občani Občine Markovci, ne glede na sedež društva ter fizične osebe — kmetovalci, ki so občani občine Markovci.
L. sofinanciranje letne realne obrestne mere pri najetju kredita pri poslovnih bankah za namen kmetijstva ob najetju kredita pri poslovni banki v višini do največ 5 % letne realne obrestne mere. Subvencioniranje letne realne obrestne mere in dotacije v kmetijstvo za namene pod točko A, B, E, G, H in K tega razpisa ne sme preseči 40 % upravičenih stroškov posamezne investicije v kmetijstvu za namene pod točko A, B, E, G, H in K tega razpisa, za turizem na kmetiji pa ne sme preseči 50 % upravičenih stroškov posamezne investicije za namen turizma v kmetijstvu.
4.	Upravičenci za pridobitev nepovratnih sredstev
Upravičenci do interventnih sredstev so tržni proizvajalci hrane in sicer fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče v občini Markovci, s slovenskim državljanstvom in praviloma s statusom kmeta in pravne osebe (majhne družbe opredeljene po zakonu o gospodarskih družbah, ki izpolnjujejo pogoje iz 6. člena Uredbe o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči- Ur. l. RS št. 59/00), ki imajo sedež in pridelovalne površine v občini Markovci ter društva in Kmetijsko svetovalna služba.
Upravičenci morajo sredstva investirati na območju občine Markovci.
Vloge s prilogami se dajejo preko Kmetijske svetovalne službe.
Vlogi je potrebno priložiti oceno možnosti obstoja kmetijskega gospodarstva s strani Kmetijsko svetovalne službe.
5.	Rok za oddajo prijav je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 15.11.2002, razen za agromelioracije, namakanje in osuševanje, pospeševanje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, turizem na kmetiji, priprava razvojnih in investicijskih programov ter subvencioniranje letne realne obrestne mere pri najetju kredita, za katere je rok za oddajo prijav 09.09.2002. Prijave se oddajo na naslov Občinska uprava Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci.
6.	Pogoji pod katerimi se dodeljuje pomoč:
Pomoč se dodeli le, če predstavlja spodbudo za izvedbo nameravanega projekta oziroma je zanj nujno potrebna. Izjemoma se bodo v skladu s sklepom Občinskega sveta v letu 2002 sredstva dodeljevala tudi za projekte, v katere so se investirala sredstva po 15. 11. 2001. Višina odobrenih sredstev ne sme presegati 40 % upravičenih stroškov investicije posamezenga projekta, razen za investicije za namen opravljanja turizma na kmetiji, kjer je zgornja meja 50 % upravičenih stroškov investicije in največ 5 % letne realne obrestne mere pri najetju kredita pri poslovni banki. Prosilec mora odobrena sredstva investirati na območju občine Markovci.
Pri dodelitvi pomoči se ne sme preseči zgornja meja intenzivnosti ne glede na to, iz katerih javnih virov (sredstva občinskega proračuna, državnega proračuna ali mednarodnih virov) je pomoč dodeljena.
7.	Vloga z osnovnimi podatki in dokumentacija, ki jo mora vlagatelj priložiti k prijavi:
Osnovni podatki na vlogi: navedba vlagatelja, višina zaprošenih sredstev, namen pridobivanja sredstev ter številka tekočega oziroma transakcijskega računa
Dokumentacija:
K vsem postavkam iz točke 1:
-	dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravičenca iz 3. točke tega razpisa,
-	izjavo prosilca, da bo odobrena sredstva investiral na območju občine Markovci
K posameznim postavkam je potrebno priložiti še:
A.	REGRESIRANJE NAKUPA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ — predložitev overjene kupoprodajne pogodbe, dokazilo o kmečkem zavarovanju in izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov
B.	POSPEŠEVANJE VSPODBUJANJA STRUKTURNIH SPREMEMB IN USMERJANJE RAZVOJNO NALOŽBENE DEJAVNOSTI V KMETIJSTVU TER USTVARJANJE EKONOMSKO STABILNIH GOSPODARSKIH ENOT - KMETIJ
pod 1.: dokazilo glede namena pridobitve sredstev kot je: predračun priprave razvojnega ali investicijskega programa ali poslovnega načrta in projektne dokumentacije in izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov.
pod 2.: predračun za nakup opreme (v tem primeru se sredstva nakažejo na račun dobavitelja) ali dokazilo o plačilu nabave opreme in izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziro-
ma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov,
pod 3.: ustrezno upravno dovoljenje za investicijo, soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine in predračun izvajalca (v tem primeru se sredstva nakažejo na račun izvajalca) ali dokazilo o plačilu prenove objekta in izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov.
C.	INVESTICIJSKA PODPORA RAZVOJU KMETIJ, usmerjenih v integrirano pridelavo, ekološkemu usmerjanju kmetij, kmetovanju na zavarovanih območjih (Šturmovec) in priprava zemlje za ozelenitev strnišč: predložitev sklenjene pogodbe o kontroli izvajanja navedenih tehnologij na kmetijah s pristojno pooblaščeno kontrolno organizacijo (npr. Kmetijski zavod Maribor), pozitivno mnenje in kalkulacijo pristojne kmetijsko svetovalne službe ter predložitev predračuna ter izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov.
D.	UVAJANJE KAKOVOSTNEJŠIH PLEMENSKIH ŽIVALI NA KMETIJI , PREVENTIVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO ŽIVALI IN SOFINANCIRANJE ANALIZE KRME
1.	predložitev dokazila o plačilu storitve in izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov.
2.	predložitev dokazila o plačilu storitve in izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov.
3.	predložitev dokazila o plačilu storitve in izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov.
E.	VZPODBUJANJE VRTNARSKE PROIZVODNJE
predračun in izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov.V primeru predračuna se odobrena sredstva nakažejo na račun dobavitelja.
F.	SOFINANCIRANJE TESTIRANJA KMETIJSKIH STROJEV
predložitev potrdila o opravljenem testu in potrdila o plačilu storitve
in izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov
G.	UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ (AGROMELIORACIJE, NAMAKANJE , OSUŠEVANJE IN ANALIZA ZEMLJE)
AGROMELIORACIJE:
-	investicijski program s prikazom pokritja finančne konstrukcije,
-	ekonomska upravičenost investicije, ki jo potrdi Kmetijska svetovalna služba,
-	katastrska skica z vrisom območja,
-	zemljiškoknjižni izpisek,
-	krčitveno dovoljenje pristojnega organa, če gre za spremembo gozdne površine v kmetijske,
-	potrdilo o priglasitvi del ali ustrezno dokumentacijo,
-	predložitev predračuna,
-	izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov,
NAMAKANJE IN OSUŠEVANJE:
pozitivno mnenje Kmetijske svetovalne službe, projekt namakanja, urejena dokumentacija, predložitev dokazila o plačilu oz. predračuna in izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov
ANALIZA ZEMLJE
predložitev dokazila o plačilu in izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov
H.	POSPEÎEVANJE RAZVOJA DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI NA KMETIJI IN TURIZMA NA KMETIJI
I.	dopolnilna dejavnost na kmetiji: Podpora se odobri po individualno predloženih projektih iz katerih je razviden namen in cilj projekta, predračunska vrednost in viri financiranja ter pričakovani efekt realiziranega programa, predložitev predračuna in izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov.
2.	turizem na kmetiji: Podpora se odobri po individualno predloženih projektih iz katerih je razviden namen in cilj projekta, predračunska vrednost in viri financiranja ter pričakovani efekt realiziranega programa ter predložitev predračuna in izjava prosilca, da za ta na-men-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov.
3.priprava	razvojnih in investicijskih programov ali poslovnega načrta in projektne dokumentacije: dokazilo glede namena pridobitve sredstev kot je: predračun priprave razvojnega ali investicijskega programa ali poslovnega načrta in projektne dokumentacije in izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov.
I. PRVO SODELOVANJE NA KMETIJSKIH - RAZSTAVNIH SEJMIH, RAZSTAVAH, PROMOCIJE, IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU KMETIJSTVA : predložitev predračuna ali dokazilo o plačilu posamezne storitve oz. dejavnosti; pri društvih pa še seznam članov - občanov Občine Markovci in izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov.
L. SUBVENCIONIRANJE REALNE OBRESTNE MERE: dokazilo o najetju kredita za namen ohranjanja in pospeševanja kmetijstva pri poslovni banki in izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov.
8.	Dokumentacija oz. dokazila k vlogi morajo biti zložena v zaporednem redu, kot so navedena v točki 6.
Obravnavane bodo le popolne in pravočasno prispele vloge, nepopolne in nepravočasno prispele vloge bodo zavrnjene.
Proračunska sredstva bodo odobrena vlagateljem — upravičencem, v odvisnosti od finančnih zmožnostih občinskega proračuna.
9.	Sklep o dodelitvi nepovratnih sredstev namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, bo sprejet najkasneje v roku 30 dni od poteka razpisnega roka.
Informacije: Občinska uprava Občine Markovci tel. 788-88-80 g. Ko-lenko in g. Horvat.
Franc KEKEC Zupan Občine Markovci
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
JAVNA PONUDBA
za zakup nepremičnin
Naziv in sedež zakupodajalcev:
REPUBLIKA SLOVENIJA, Ljubljana, Gregorčičeva 20 MESTNA OBČINA PTUJ, Mestni trg 1, Ptuj Predmet zakupa:
Mladinsko prenočišče Ptuj , ki v naravi predstavljajo del objekta v poslovnem objektu Drava Ptuj, Osojnikova 9 v Ptuju skupaj v izmeri 994, 82 m2.
Predmetne nepremičnine so prip. k vlož. št. 2852, k.o. Ptuj, oz. podvložkom
št. 2852/30: poslovni prostor št. P2.1. v pritličju v izmeri 66,69 m2 št. 2852/54: poslovni prostor št. E 1.4.2. v I. nadstropju v izmeri 346,56 m2
št. 2852/104: poslovni prostor št. E 2.4.6. v II. nadstropju v izmeri 395,30 m2
št. 2852/136: poslovni prostor št. M.1.1. v mansardi v izmeri 186, 27 m2
Vrsta pravnega posla: zakupna pogodba za določen čas 12 let
Izklicna cena: 460.000,00 sit mesečno
Prijava:
Prijava se poda na pripravljenih obrazcih iz razpisne dokumentacije.
Razpisna dokumentacija se prevzame na Mestni občini Ptuj , Oddelek za družbene dejavnosti, Mestni trg 1, Ptuj, soba št. 50, v času od 2.8. do 14.8.2002, vsak delavnik med 8. in 12. uro. Razpisno dokumentacijo se dvigne s potrdilom o plačilu stroškov razpisne dokumentacije v višini 5000,00 sit na TR MO Ptuj št.0129-6-0100016538, sklic 100.
Opcija veljavnosti prijave ne sme biti manj kot 120 dni.
Rok za dostavo prijav: do 20.8.2002 do 12. ure na Mestno občino
Ptuj, Oddelek za družbene dejavnosti, soba št. 50.
Odpiranje ponudb bo javno dne 21.8.2002 ob 10,30 uri na Mestni
občini Ptuj, soba št. 51.
Pogoji zakupa oz. sodelovanja pri javni ponudbi:
a.	namensko za dejavnost mladinskega prenočišča, ostale dejavnosti skladno s pogodbo in razpisno dokumentacijo
b.	zakupnik je lahko oseba, ki izpolnjuje zahtevane pogoje iz razpisne dokumentacije
c.	rok za sklenitev pogodbe je 8 dni po izboru in pozivu na podpis izbranemu prijavitelja. V primeru, da izbrani prijavitelj ne podpiše pogodbe, se ta lahko sklene z drugim najugodnejšim prijaviteljem, pri čemer se vnovči prvoizbranemu pirjavitelju bančna garancija za resnost ponudbe
d.	prijavitelj mora predložiti ustrezne bančne garancije in izjave skladne z razpisno dokumentacijo
e.	zakupnina se plačuje skladno s pogoji iz razpisne dokumentacije
f.	prijavitelj mora predložiti vse zahtevane elemente v razpisni dokumentaciji, vključno s programom izvajanja dejavnosti mladinskega prenočišča in spremljajočih dejavnosti
g.	razpisovalca si pridržujeta pravico, da ne izbereta najugodnejšega prijavitelja oz. da z izbranim najugodnejšim prijaviteljem ne skleneta zakupne pogodbe
Kriteriji za ocenjevanje prijav: usposobljenost prijavitelja, zakupnina, ocena programa, ponujene vzporedne dejavnosti, vse skladno z razpisno dokumentacijo. Informacije:
Za dodatne informacije v zvezi s prijavo in ogled nepremičnine se lahko dogovorite po tel. {t. 02-748 29 51 pri Bronji Habjani~.
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29,2250 Ptuj ® 02 771 -40-91, 041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
»J J .J =irJ ^V J
POGOVORI V STISKI, SREČNE ŠT., RAZLAGA SANJ
090-42-22 csš^
LJUBEZEN, DELO, DENAR,... POKUČITE IN NAM ZAUPAJTE!
KRATKOROČNA
GOTOISKA POSOJILA
SAliANCUA: KAEIICE, OSEBNI DOHODEK, POKOJNINA
MARIBOR Cankarjeva 21 02/22-80-1 1 O
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po ir. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA iN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
LENART / RADEHOVSKO JEZERO SKRIVA VELIKE RIBE
sreîa
{e trije naklju~ni ribi~i. Ko je po skoraj eni uri "borbe" bila riba na suhem, so se vsi ~udili. [ele doma v Spodnjih @erjavcih se je Slavko [nofl s tehtnico in metrom prepričal, kakega velikana mu je uspelo uloviti: 32 kg in 172 cm!
Slavko in njegova družina niso ravno navdu{eni nad ribjim mesom, zato so plen razdelili med sorodnike in sosede. Ribe, ki jih ulovi večkrat, vrne v jezero, tokrat pa bil plen tak, da ga je bilo vredno pokazati sosedom in prijateljem.
Besedilo in foto: Lu^^ik Kramberger
Tisto nedeljsko jutro, 7. julija, ko je Radehovsko jezero pri Lenartu pričakovalo jutranji svit, je 49-letni Slavko Snofl, ki je po poklicu avtobusni šofer, s svojim bratom Albinom lovil ribe. Dan prej si je nabral črve, da bi z njimi vabil morda lačne ribe.
Potrpežljivo, kakor vsi ribiči, čakal, kdaj se bo začel potapljati plovec. Pa se je! Potegnil je vrvico in začutil napetost, kar je kazalo, da se je na trnek ujelo nekaj večjega. Da je bilo to res, je videl, ko je plen približal. Na pomoč je poklical brata Albina, in ker {e to ni zadostovalo, saj ni imel potrebnega pribora za ulov tako velike ribe, so mu pomagali
Slavko in Albin Šnofl s somom iz Radehovskega jezera
ROGOZNICA / BRKATI KAPITALEC VINKA PLESCA
Lovil šiuko - ujel soma
Ribič Vinko Plesec iz Brstja dolgo ne bo pozabil sobote, 9. junija, ko se je okoli 20. ure odpravil na blinkarjenje v rogoz-ni{ki ribnik. "Na {~uko grem," je dejal prijateljem, ko se odpravil na prvi krog metanja ble-stivke.
Lep čas je metal in vijacil brezuspešno, okoli 21.20 pa je zaćutil na drugi strani močan prijem. Takoj je vedel, da je nekaj velikega, saj je vztrajno vleklo k dnu in zlepa ni popuščalo, zato je pričel z utrujanjem. Kar 45 minut je trajalo, preden je ves srečen zagledal, da gre za velikega soma kapitalca.
Na suho ga je spravil ob pomoči soribiča Milana Slavinca in oči so se jima zasvetile, ko je tehtanje pokazalo natanćno 30,40 kg merjenje od glave do repa pa dolžino 1,59 m. To je
resnično pravi kapitalec, saj gre po besedah Franca @inka iz RD Ptuj za enega največjih somov, ulovljenih v ribniku Rogoznica.
OM
Srečni ribič Vinko Plesec s svojo trofejo
PREJELI SMO
Hvala delovnemu sosedu
Prebivalci Haloz imamo čist zrak, kije naj^večje človeško bogastvo v naš-i domovini. Koliko ljudi, ki so garali v haloških hribih, je imelo težke življenje, vendar so vztrajali in ljubili to pokrajino, čeprav niso imeli elektrike, ne pitne vode. Bili so brez asfaltnih cest, te še danes niso v celoti asfaltirane. Upamo, da bodo občinski možje držali besedo, da bodo tudi ti kraji povezani z boljšimi cestami z mestom Ptujem in dalje z ostalo Slovenijo.
Kljub vsemu pa se v Halozah vedno nekaj dogaja. Že nekaj časa imamo telefon in priključek na vodovodno omrežje.
Tudi sedaj imamo v Halozah delavne ljudi. Med njimi sta Anton Kauč-evič iz Apač 23 in njegova soproga Jožefa. Gospod Kaučevič je odkupil srednje veliko posestvo Mezinec v Sedlašku 37 in ga obnavlja. Da je v slogi moč, je g. Kaučevič pokazal s svojim sinom in zetom, saj so se lotili kolovoza in v nekaj urah s strojem odstranili živo skalo, kar domačinom doslej ni uspelo. Tako je cesta sedaj prevozna z avtomobilom. Hvala v imenu vseh, ki jim je olajšal pot.
G. Kaučeviču želim še mnogo uspeha pri delu, ki ga je zastavil.
Kot mi je znano, imamo sedaj v naši okolici tri nove priseljence. Mogoče pa se bo sedaj Mezinec preimenoval Prstanec?
Jože Jenič, Sedlašek
Mali oglasi
MOTORNA VOZILA
ŠKODO favorit 136 L, bele barve, l. 1991, vlečna evro kljuka, strešna šipa, ohranjena, cena 100.000 sit. Tel. 031 297-746. Graber, Cesta 8. avgusta 23, Ptuj
TRAKTOR URSUS 335, letnik l977, prodam. Tel. 740 21 59.
AVTO-RAK, UREDIMO KREDIT ALI LEASING DO 5 LET PRODAMO: AX, 1994, punto 60, 1994, kadet, 1990, kia pride, 1998, mercedes a 160, 1998, peugeot 106, 1997, R5, 1991, laguna, 1996, honda accord, 1996, smart, 1999, R 5 five, 1995, fiat palio 1.2 weekend, 2000, escort, 1993, mondeo, 1993, peugeot 405, 1990, volvo v40, 2000, škoda favorit, 1991, 1993, corsa, 1989, BMW 316, 2000, astra, 1992, astra, 1993, sephia, 1998, bravo 1.6, 1996, lantra 1.8, 1995, laguna 1.8 RT 1995, vectra 1.6, 1995. Gotovinski odkup vozil do 7 let starosti. Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 A, Ptuj, tel. 02/78-00-550!
RAZNO
KUPIM pez figurice, ponujam zelo visoko plačilo. Ponudbe na telefon 041 429-376 - Mario.
BUKOVA DRVA z dostavo prodam. Tel. 03 582 72 12 ali 041 544-270.
VULKANIZERSKI STROJ, različne velikosti zračnic, gumijaste krpe različnih velikosti, zračno dvigalo do 10 t ter razno poceni prodam. Tel. 781 53 01, od 7. do l0. ure.
PODPISANI Anton Volge-mut, lastnik dveh stanovanjskih hiš v Levanjcih 19, 2253 Destrnik, prepovedujem kakršenkoli vstop na naše zemljišče, dvorišče in hiše v Levanjcih 19 Majdi in Mojci Volgemut in Stanetu Grič-niku. V nasprotnem primeru bom sodno postopal.
OBČASNO POTREBUJEM moškega brez obveznosti za spremstvo, družbo ter kot telesnega stražarja v Ljubljani. Šifra "PROTIUSLUGA"
KUPIM razno starinsko pohištvo, tudi poškodovano (ure, slike, drobnarije), plačam takoj. GSM 041 897-675
NE ZBOLITE! Z aparati vam na domu, v pisarni, na zemljišču 100 % izmerimo vsa sevanja: elektromagnetno, radiaktivno, zemeljsko, kozmično, mobitelove in radijske antene, daljnovode, vodne tokove itd. Ne prodajamo ničesar, garan-
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno In ugodno. Izdelava betonskih tlakov In estrIhov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
DEMIT FASADE
in druge vrste izolacijskih fasad v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,
s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.
cija. Ivica Kocmut, s.p., Peršonova l7 a, 2250 Ptuj, tel.02 779-50-10.
REGAL ZA dnevno sobo 3,6 m in elektro akustično kitaro, malo rabljeno, za 30.000 sit prodam. Tel. 041 968-025.
VEČJO količino bukovih drv prodamo, možna dostava na dom. Grill, Vlado Medved, s.p., Dobrina 63, Žetale.
KMETIJSTVO
HLADILNI BAZEN za mleko - stabilni za 450 l prodam. Tel. 02 781-36-41.
NESNICE, rjave, črne, grahaste, pred nesnostjo, po 800 sit za kos prodajamo vsak dan v Babincih 49, možnost dostave. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582 14 01._
PIŠČANCE domače reje lahko naročite na tel. 584 80-73, Damjan Tibaut, Babinci 49 b, Ljutomer.
MLADE NESNICE pred nesnostjo, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, prodam. Jože Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
TELICO, brejo (simentalko ali črno-belo) in črne bikce prodam. Tel. 755-40-11._
TELICO simentalko v 8. mesecu brejosti prodam. Tel. 751-55-61, zvečer.
LESENE SODE za vino, malo rabljene, in betonske stebre za vinograd prodamo ter kupim traktorsko kabino za manjši traktor. Telefon 751-02-41.
TELICO, brejo, v devetem mesecu - simentalko prodam. Telefon 780-10 63^_
SILOS kombajn - Vihar 40, dobro ohranjen, prodam. Tel. 041 803-160
TRGATEV šmarnice na žici prodam. Tel. 753-10-71.
KUPIM BUČNICE, pridem na dom. Tel. 041 730-866.
OODOJKE in težka prašiča prodam. Tel. 75l 02 81 ali Graje-nščak 87 a.
BELO mešano vino prodam, cena 150 do 200 sit. Tel. 766 83 01.
RJAVE IN GRAHASTE jarkice, tik pred nesnostjo, prodajamo, prodaja bo potekla od 12. avgusta naprej. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Vel. Nedelji. Tel. 713 60 33.
NESNICE, rjave, cepljene, stare 13 tednov, prodam, 550 sit, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, Cir-kovce 792-35-71.
DOBRO belo vino ugodno prodam. Tel. 02 719-24-30, Vinko Toplak, Strjanci 15.
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborsld c.) tel.: 02 780 67 10
lUožnost plačila na obroke, gotovinsid popust _in popust za upol^ojence_
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 774 28 61
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
S^OntiH^
Strgar Majda s.p., Šhlld 38, 2250 Ptuj, tel.: 02/ 751 51 81
- Športna konfekcija za otroke In odrasle: trenirke, telovniki, maje, kratke hlače,.. ■ šivanje po meri (krila, bluze) iz vašega ali našega materiala -tudi za moinejše postave.
POSLOVNA SPOROČILA
STORITVE
POPRAVILO TV aparatov, viode-orekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, su{ilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Juri~, s.p., Borovci 56 B, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
NUDIMO UGODNA POSOJILA za zaposlene in upokojence, možna obremenitev preko 1/3 pla~e ali pokojnine, star kredit vam lahko popla~-amo. VIVA - Matej Praprotnik, s.p., Pivkova ul. 19, Ptuj, tel. 02 748-15-00 ali 041 325-923.
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.) Marijan KUJAVEC, s.p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
SUHA GRADNJA Knauf sistem -adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuščeni stropovi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux
-	od ideje do izvedbe. Ugodni krediti do enega leta TOM + 0%. Za informacije pokličite 02 78-83-110, GSM 041 675-972, Bojan Štumber-ger, s.p., Zg. Hajdina 157.
TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvorišč in parkirišč. Nizka gradbena in zemeljska dela Ibrahim Hasa-nagič, s.p., Jadranska ul.18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
IZDELUJEMO KVALITETNE BETONSKE zidake in vogalnike. Testirano, ugodna cena. MilTex,
d.o.o.,	Tepanje 59,3210 Slov.Konjice-
e.	Telefon 03 57 63 405 ali GSM 041 809 721, Šibanc.
KNAUf stene, stropovi, suhi estrihi, ometi, mansardna stanovanja na ključ, stropovi Armstrong in Dampa. Pleskarstvo Tomales, Tomaž Lep, s.p., Glavni trg 31, Muta, GSM 041 499-579 in 031 886-268.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja, zelo ugodno, možnost plačila na ček. Tel. 629-10-95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676-971, Prevozništvo Vladmir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
ELEKTRO STORITVE, elektroav-tomatika, elektroinštalacije, strelovodi, servisi gospodinjskih aparatov
-	Branko Kodrič, s.p., Naraplje 1, Majšperk GSM 041 617-077.
DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBro-kers, d.d., poslovalnice Domino, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 78-78-190.
IZDELUJEMO KVALITETNE BETONSKE zidake in vogalnike. Testirano, ugodna cena. MilTex, d.o.o., Tepanje 59, 3210 Slov. Konjice. Telefon 03 57 63 405 ali 041 809 721, Šibanc.
SLIKOPLESKARSKE IN ZIDARSKE STORIVE. Pleskanje stanovanj, fasad, demit fasad. Novogradnje, adaptacije, obnova kopalnic. Arifaj Jashar, s.p., Dobravska ul. 7, 2000 Maribor, tel. 040 583-637.
30 LET SOBOSLIKARSTVO-PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci 6. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje - kvalitetno delo - priporočamo se. Telefon 757-51-51, GSM 031 383-356.
NEPREMIČNINE
VIKEND na lepi lokaciji prodamo z 2 ha zemlje v eni celoti (vinograd, gozd, pašnik) ter vikend z 1,5 ha zemlje in parcelo z 20 ar vinograda. Telefon 756- 60-03.
PRODAMO:	poslovno-
stanovanjske in lokale - trgovske Zagrebška 110 m2; Osojnikova 315 m2; Grajena trgovsko-gostinsko-stanovanjski objekt; Orešje gostin-sko-stanovanjski zelo ugodno; Borovci; Brstje; Zamušani gostin-sko-stanovanjski; Skorba trgovsko-stanovanjska hiša, dobra lokacija, možnost menjave za manjšo hišo. Parcele: Dornavska cesta 2.000m2,
možnost tudi 3.500 m2; Dornava; Destrnik nadomestna gradnja; Trgo-višče; Maistrova; Rogoznica. Stanovanja: nova takoj vseljiva posl. center Drava; 4-sobn. Cankarjeva, urejeno, takoj vseljivo; 2-sobn. Gori-šnica; 2,5-sobn. 5. prekomorske; 3-sobn. Volkmerjeva itd. Stanovanjske hiše in vikendi na raznih lokacijah. Agencija Vikend, Biš 8/b, Trnovska vas, tel. 02 757-1101, GSM 041 955-402; Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 02 748-1013, fax 02 748-1014. www.vikend-sp.si
ZIDANO GARAŽO v Gregorčičevem drevoredu v Ptuju prodam. Tel. 041 664-929.
MANJŠO gradbeno parcelo v Zagojičih z vso gradbeno dokumentacijo prodam. Tel. 766-34 91, ob sobotah, ali GSM 0049 172-7734-709.
5 km iz PTUJA prodam hobi-ribnik in več parcel za gradnjo vikendov
ter kupim staro hišo ali vikend. Tel. 041 804 655
HIŠO (z opremo, lahko posamezno), dvostanovanjsko, nujno prodamo, cena po ogledu in dogovoru. Telefon 777 65 71, 041 753 103.
V JADRANSKI 20 in 22 oddam v najem več prostorov, primernih za trgovino, gostinstvo, servis ali pisarno. Inf. na tel. 745-26-51.
PARCELO 950 m2, z vikendom, na lepi razgledni lokaciji, 6 km izven Ptuja, prodam, gradbeno dovoljenje dovoljuje izgradnjo stanovanjske hiše. Komunalni priključki urejeni. Tel. 041 366-484.
DOM IN STANOVANJE
NAJAMEM ALI ODKUPIM manjšo hišo ali vikend na relaciji Ormož -Markovci. Tel. 041 840-368 ali 031
516-408.
NUJNO MENJAM enosobno stanovanje za dvosobno v Ptuju. Tel. 041 849 821.
DRUŽINA išče dvo- ali trosobno neopremljeno stanovanje na Ptuju ali v okolici za najem. Tel. 01 780 72 84 ali 041 494-195.
IŠČEM STANOVANJE na Ptuju, eno- ali dvosobno. Tel. 031 305-661.
GOLF 2, 1,3, benzinar, letnik nov./91, prodam. Tel. 031 764-358.
OPREMLJENO SOBO oddam, souporaba kuhinje in kopalnice. Tel. 041 876-912.
DELO
ČE ŽELITE delati in biti za svoje delo dobro nagrajeni, vam "Slovenske novice" in Delo" nudita delo
MUma Jakopec s.p.
POTAPLJAŠKA OPREMA
příZřu^
RAZPRODAJA BLAGA
VSAK METER 500 SIT
AVTO CELJE
REZERVNI DELI ZA AVTOMOBILE
Mariborska c. 15, Ptuj, Tel.: 02 783 73 81, GSM: 040 548 666

NAVTIČNA OPREMA
Smo največji prodajalec in montažer klimatskih naprav ^^ LG v Sloveniji!
ČE NAM ZAUPAJO MNOGI,
mlo
Franc UJVfíEC, sj)., VmarsU trg 3. Pù^
ZAKAJ NAM NE BI ŠE VI?
Montiramo tudi: - hladilne sisteme za vinske kleti - toplotne črpalke
tel: 02/78 06
zastopnika naročniškega oddelka na terenu (tudi mlajši upokojenci). Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh: "DIALOG", K mitreju 2, 2251 Ptuj!
INFOKOMERC Danica Male{ev, s.p., [ercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ro~nih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. na tel.041 747-121.
ZAPOSLIMO NATAKARICO v baru, možna redna zaposlitev. Tel. 041 817-185, Miro Pipenbacher, s.p., Kolodvorska ulica, 2325 Kidri~-evo.
ZAPOSLIM stavbnega kleparja -krovca. Krovstvo-kleparstvo, Brigita Pi{ek, s.p. Gere~ja vas 40/E, 2288 Hajdina.
OÂIO
€lMOMTd
'.o. o.
&
GRnDI3€Nn
MCHRNIZRCIJfl
CLCKTROMONTRŽn
RLCKSnNDťR GRBROV« s.p.
IZVnjRMO: - IZKOPC (bager, mini bager, JCB)
-	PR€BOJ6 C6STIŠČ
-	POLflGflNJC INFRASTAUKTUANIH VODOV (ifonalizadja, vodovod, plinovod)
-	KOMPRCSORSKC STORITVC
-	UTRJCVRNJC TCRCNR, RCZRNJC RSFRLTR
ŽNIDRRIČCVO NRBRCŽJC 12,2250 PTUJ, TCL: 02 / 748 18 90 FRKS: 02 / 774 21 51, GSM: 041 648 255,031 648 255
PC P4ia vam nudi ugoden nakup
Z IO% popustom za:
Stairbno pohištiro »Jcloiricacc Kovinska vrata »Novofcrm« Strešna okna
»Velux€€
Strešna okna »Fakro«
fermoizolacije »Urša -lif 40€< Knauf siistem Demit fasade »f im Laškocc
\ izključuje vse ostale popuste
Ponudba velja od 8. do Sl^vgusta1002.
METALKA TRGOVINA
Prodajni center Ptu]
Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00

Zakaj si moral nam ti umreti, s teboj nam je bilo lepo živeti. Ko sonce je za goro zatonilo, se tvoje srce je od nas za vedno poslovilo, v na{ih srcih za vedno bo{ ostal.
SPOMIN
Ivan Dovecar
BRESNICA 1
6. avgusta 2002 mineva eno leto, odkar je tih in prazen tvoj dom, dragi mož, ati in dedi.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in polagate cvetje na njegov grob.
Tvoji najdražji
	OGLASI IN OBJAVE
	
Oglase, osmrtnice in male oglase za objavo v naslednjem Tedniku zaradi praznikov sprejemamo do ponedeljka do 10. ure. Telefon: 02/749-34-10.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
(ob sobotah) - 10. avgusta Majda Zorko dr. stom.
ZA Lackova ulica, Ptuj
Meseca avgusta je bilo, ko sonce kmalu za goro bi šlo in 19. ura je odbila, ko kruta smrt iz na{ega naro~ja je Janka ugrabila. Hoteli smo nazaj ga priklicati in nikakor smrti ga predati, toda zmagala je ~rna smrt, ki ni hotela videti naših strtih src. Čeprav že leto dni v grobu spi, pa v naših srcih še vedno on živi in v mislih spremlja nas povsod, kjer vodi nas življenjska pot.
SPOMIN
11. avgusta mineva leto, odkar ni več med nami dragega
Janeza Erbusa
IZ PODLOŽ PRI PTUJSKI GORI
Hvala vsem, ki se spomnite nanj in postojite ob njegovem preranem grobu.
Sinova Gašper in Nikola z mamico Ireno
ZAHVALA
V družinskem krogu smo se poslovili od
Petra Bezjaka
IZ GORISNICE
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli ustno in pisno sožalje. Posebna zahvala gre gospodu župniku Ivu Holobarju za opravljen obred in pogrebnemu podjetju MIR za vse pogrebne storitve.
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
Vse matere so bogate, kadar ljubijo svoje otroke, njihova ljubezen je vedno najlepša od vseh radosti.
V SPOMIN Danici Bombek
IZ TIBOLCEV
V torek, 6. avgusta, je minulo pet let žalosti, odkar si nas za vedno zapustila, draga hčerka, mamica, sestra in botrca.
Z ljubeznijo in bolečino tvoji najdražji
SPOMIN
m
Ko vaše zaželimo si bližine, gremo tja v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjo~e, saj verjeti ono no~e, da vas ve~ med nami ni.
Anton
1904-1991
in
[tefanija
1920-1972
Laura
V življenju le skrb in delo si poznala, sedaj od vsega truda si zaspala, odšla si tja, kjer ni bole~in, a nate ve~no bo ostal spomin. Spo~ij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala Ti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, praprababice, tašče, tete in botre
Antonije Skrbin{ek
roj. Rajh
IZ POBREŽJA PRI VIDMU
se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, številne sveče, za sv. maše ter nam izrazili sožalje.
Iskrena hvala kolektivu Lekarne Ptuj, ga. Mariji za molitev, govornici ga. Veri za lepe besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino.
Prisrčna zahvala g. župniku Emilu in g. Benjaminu za lep pogrebni
obred in spremstvo ter patru Andreju za obisk na domu.
Iskrena hvala dobrim sosedom, vaščanom in sorodnikom, ki so naši
mami kakorkoli pomagali in jo spoštovali.
Hvala pogrebnemu podjetju MIR iz Vidma.
Vsem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob stani in nam
pomagali, prisrčna hvala.
Globoko žalujoči: tvoji najdražji
Vse mine... Ostane le tih, bole~ spomin
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta in brata
Alojza Mik{a
IZ DORNAVE 65
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, svete maše, prispevke namesto cvetja za dom starejših občanov Ljutomer, nam pa ustno ali pisno izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, hvala govornikom - ga. Anici Vrabl, g. Srečku Kondriču in Zvonku Furmanu, godbeniku za odigrano Tišino, JZ Lekarne Ptuj, kolektivu OŠ Dornava, gasilcem PGD Dornava, ribičem RD Ptuj, Zvezi RD Ptuj in Ribiški zvezi Slovenije, gospe Mariji Zorko za molitev, Mariji in Milanu Belšaku, članicam sekcije pri TED: Ani, Olgi, Sonji, Slavici in Viki ter pogrebnemu podjetju MIR.
Posebej se zahvaljujemo kolektivu doma starejših občanov Ljutomer in osebju internega oddelka bolnišnice Rakičan.
Vsi njegovi
Prazen dom je in dvoriš~e,
zaman oko te naše iš~e.
Ni~ ve~ ni tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih rok ostaja.
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi tvojega trpljenja,
bolezen je bila mo~nejša od življenja.
ZAHVALA
Težko in trdo življenje je iztrgalo iz naših rok našo drago mamo, taščo, babico, prababico in sestro
Terezijo Lovren~i~
IZ VINTAROVCEV 56, DESTRNIK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče ter svete maše, nam pa izrekli ustno sožalje. Hvala gospodu župniku Mihaelu Valthuberju za opravljen obred in sv. mašo, g. Zvonku za molitve, ga. Julijani Cernezel za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošema in pogrebnemu zavodu Jančič. Vsem, ki ste nam v trenutkih žalosti in slovesa kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Zbogom nisi ni~ nam rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prezgodaj, a v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče
Ivane Kostanjevec
IZ MALE VASI 1 A
(24. 05. 1937 - 27. 07. 2002)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Hvala g. župniku za opravljen obred, zahvala govornikom, pevcem in godbeniku. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Njeni najdražji
Prazen dom je in dvoriš~e,
zaman oko te naše iš~e.
Ni~ ve~ ni tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih rok ostaja.
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi tvojega trpljenja,
bolezen je bila mo~nejša od življenja.
V SPOMIN
5. avgusta je minilo leto žalosti in bolečine, odkar ni več med nami drage žene, mame, tašče in babice
Marije Predikaka
PTUJSKA GORA 67
Hvala vsem, ki ji prižigate sveče, ji prinašate cvetje ter postojite ob njenem grobu.
Tvoji najdražji
Je ~as, ki da in vzame, je ~as, ki nikdar ne mine, je ~as, ki celi rane, blaži bole~ine in ohrani samo lepe spomine.
SPOMIN
5. avgusta je minilo 10 let, odkar ni več med nami drage mame, tašče in babice
Neže Zelenik
rojene Lenart
27. decembra pa se bo izteklo 8 let, odkar ni več med nami dragega očeta, tasta in dedka
Jožeta Zelenika
LEVANJCI 5, DESTRNIK
Hvala vsem, ki se ju spominjate z lepimi mislimi.
Vajini najdražji
Ni ve~je bole~ine, kot v dneh žalosti nositi v srcu sre~nih dni spomine. (Dante)
SPOMIN
2. avgusta mineva eno leto, ko je prenehalo biti srce dragi mami in babici
Mariji Kova~i~
22. avgust mineva pet let, ko nas je zapustil dragi oče in dedek
Anton Kova~i~
IZ PRVENCEV 16
Hvala vsem, ki se ju spominjate in postojite ob njunem grobu.
Vajini najdražji
PLETERJE / STRELA ZANETILA POŽAR
Gospodarsko poslopje pogorelo do tal
V sredo, 31. julija, je na kmetiji Marije in Stanislava Drevenška v Pleterjah strela zanetila požar, ki je v nekaj urah popolnoma uničil leseno gospodarsko poslopje, zgorela pa je tudi streha hleva.
"Bilo je popoldan, petnajst čez peto," pripoveduje Valerija Drevenšek. "Strela je tre-
s~ila v gospodarsko poslopje in naenkrat se je ogenj bliskovito razširil. Poleg slame in krme, ki je bila spravljena v poslopju, so zgorela tudi vsa drva, ki smo jih imeli spravljena za zimo. Delovne stroje smo iz poslopja uspeli pravočasno umakniti, še pred prihodom policije in gasilcev iz
okoliških vasi, ki so na prizorišče požara prispeli po slabih dvajsetih minutah."
Po triurnem gašenju so gasilci uspeli ogenj ukrotiti, a je bilo žal prepozno. Leseno gospodarsko poslopje je pogorelo do tal. V četrtek, dan po požaru, je na pogorišču ostal še samo dim, nastala škoda pa po nestrokovnih ocenah znaša okrog 3 milijone.
Mojca Zemlfarii
GORCA / 90 LET ANE PLAJNSEK
Najraje bi zaplesala
25. julija je 90. rojstni dan slavila Ana Plajnšek z Gorce 59/a v občini Podlehnik. Najbližji svojci so ji pripravili veselo praznovanje, obiskala pa sta jo tudi duhovnika pri sv. Trojici v Halozah, p. Tina in p. Janez. Slavljenka pripoveduje, da je bilo nadvse veselo in da bi ob zvokih kitare najraje zaplesala, a se ne zanese preveč na noge.
Ana, z dekliškim priimkom Božičko, se je rodila leta 1912 v Spodnji Pristavi. Kljub devet-in križem je bistrega spomina in rada pripoveduje zanimive zgodbe iz svojega življenja. Najraje se spominja, kako lepo je bilo, ko je bila mlada in samska, spomni pa se tudi vseh življenjskih tegob in skrbi, ki jih je prinašalo življenje potem, ko se je poročila in ko
sta s sedaj že pokojnim možem kupila hišo in posestvo na Gorci. Trdo, takrat še v glavnem ročno delo na kmetiji jo je utrdilo, da je dokaj čila in
zdrava tudi še v poznih letih.
Rodila je pet otrok, od katerih danes živijo trije, njena družina pa se je v zadnjem obdobju obogatila z 10 vnuki in 13 pravnuki. Vesela je njihovega obiska, takrat je njene življenje bolj pestro. Sicer pa rada čita, redno prebira tudi Tednik, občasno pa gleda tudi televizijo. Največ je v družbi z
90-letna Ana Plajnšek z Gorce 59/a v občini Podlehnik
PTUJ / ŽIVAHEN OZBALTOV UTRIP
Kupiije so cvetele
živahen Ožbaltov sejem je v ponedeljek, 5. avgusta, na ptujske ulice in trge pritegnil številne obiskovalce.
Tudi letos je bilo na sejmu največ suhe robe in tekstila, na obrobju mestnega jedra pa so prodajalci ponujali tudi rabljena oblačila ter mnoge druge zanimive stvari - vse od rabljenih avtomobilskih delov in tehničnih pripomočkov do svetil, svečnikov, slik in podobnega. Strastni zbiralci starin so ob budnem očesu lahko prišli do kakšnega dobrega nakupa, več kot resnično pravih starin pa je bilo zarjavele šare. Prodajalci so
tudi letos bili iz krajev po vsej Sloveniji, največ iz Maribora in
okolice, veliko pa je bilo tudi tistih, ki v Mariboru ob nedeljah prodajajo na bolšjem sejmu. Ribničani, ki so ponujali svojo suho robo, pa so potožili, da Ptujčani ne kupujejo ravno veliko.
Mojca Zemlfarii
Suha roba ni šla najbolje v promet
Napoved vremena za Slovenijo
če je Lovrenca (10.) lepo, tudi jeseni ne bo srdo.
Napoved za Slovenijo
Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne možne posamezne plohe ali nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, na Primorskem okoli 19, najvišje dnevne od 22 do 27, na Primorskem do 29 stopinj C.
Obeti
V petek bo povečini sončno in topleje, popoldne in zvečer bodo posamezne nevihte. V soboto od zahoda znova pooblačitve z občasnimi padavinami.
vnukinjo Darjo, ki je prevzela glavno skrb za babico.
Ob visokem življenjskem jubileju iskrene čestitke in dobre želje tudi v imenu uredništva Tednika.
JB
CRNA KRONIKA
VLOM V DOLCE VITO
V noči z 31. julija na 1. avgusta med polnočjo in 4.30 uro je neznani storilec vlomil v gostinski lokal Dolce Vita na Čopovi ulici v Slov. Bistrici, odnesel predal blagajne s 5.000 SIT, računalnik in CD player ter lastnika S.R. oškodoval za okoli 250.000 SIT.
NEZNANEC PODTAKNIL OGENJ
1. avgusta ob 15.15 uri je neznani storilec povzročil požar na gospodarskem poslopju v Gruškovcu v okolici Gorišnice. Pogorelo je leseno ostrešje s salonitnimi ploščami, v notranjosti pa razni kmetijski predmeti in drva. Požar so pogasili gasilci. Lastnica A.B. je s tem oškodovana za okrog 2.500.000 SIT. Za neznanim storilcem policisti še poizvedujejo.
PIJANA POVZROČILA EKSPLOZIJO IN POŽAR
4.	avgusta okoli 21.30 ure je pijana J.F., stara 45 let, iz okolice Vidma v svoji stanovanjski hiši povzročila eksplozijo plina tako, da je v kuhinji v prvi etaži prerezala cev plinske jeklenke, nato pa še v kletni etaži. Odšla je v garažo in tam prižgala vžigalnik. Nastala je eksplozija in požar, v katerem je zgorela kuhinja, jedilnica in pred-prostor v kletnih prostorih. J.F. so zaradi poškodb z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico v Ptuj, nato pa v Maribor, kjer je ostala na zdravljenju. Na kraj so prišli tudi gasilci, požar pogasili in zaprli plinski jeklenki. Materialna škoda znaša okoli 1.000.000 SIT. Zoper J.F. bo podana kazenska ovadba.
Z MOTORJEM V AVTOMOBIL
5.	avgusta ob 17.08 uri se je v naselju Borovci zgodila prometna nesreča, ko je voznik motornega kolesa Honda B.M., star 41 let, iz Ptuja vozil iz smeri Ptuja proti Ormožu. Pričel je prehitevati pred seboj vozeči osebni avtomobil Citroen ZX aura, ki ga je vozila voznica M.M., stara 25 let, s Huma pri Ormožu; ta je že pred tem pričela zavijati levo, na parkirni prostor prodajalne MCK. S prednjim desnim delom motornega kolesa je trčil v levi zadnji del osebnega avtomobila, da ga je odbilo preko strehe in je obležal izven vozišča. Zaradi poškodb so ga odpeljali v bolnišnico Ptuj, kjer je ostal na zdravljenju. Škoda, ki je pri tem nastala, znaša po nestrokovni oceni 700.000 SIT.
Kulturni križemkražem
ORMOŽ * V petek, 9. avgusta, ob 20. uri bo na grajskem dvorišču v Ormožu koncert skupine Faraoni. Če bo deževalo, bo koncert v domu kulture.
BORL * V soboto, 10. avgusta, ob 20. uri bo v gradu drugi koncert iz cikla koncertov z degustacijo haloških vin Tamburanje ob večerih, na katerem bosta nastopila tamburaški orkester iz Vidma in Varaždina, s svojimi vini pa se bo predstavila kmetija Janže-kovič. Vstopnine ni. KOLNKIŠTA * V nedeljo, 11. avgusta, ob 21.uri bo projekcija filma Boter II. režiserja Francisa Forda Coppole. PTUJ * V restavraciji Lužnik je na ogled likovna razstava karikatur Aljane Primožič, v četrtek, 22. avgusta, pa bo v istem prostoru odprtje prve samostojne likovne razstave likovnega ljubitelja Ota Mesa-riča.
KOG * 15. avgusta ob 15. uri se bo s kulturnim programom, ki ga bodo pripravili učenci osnovne šole Kog, FS Kog, društvo upokojencev Zarja Kog in gostje - folklorni skupini iz Rečice pri Laškem ter Ljutomera, pričela prireditev Dnevi turizma na Kogu. Ta dan bodo tudi postavili klopo-tec.
ORMOŽ * V okviru Ormoškega poletja bo v petek, 16. avgusta, ob 20. uri na grajskem dvorišču s komedijo Mi-odraga Mitroviča Policija na pomoč gostoval Špas teater iz Ljubljane. Če bo vreme slabo, bo predstava v ormoškem domu kulture.
KOG * V petek, 16. avgusta, ob 20. uri bo v kulturnem domu na Kogu gledališka predstava Pripoved o malem človeku v izvedbi Vlada Novaka.
PTUJ * 16. avgusta ob 19.30 bo v viteški dvorani ptujskega gradu gostoval eden najboljših slovenskih zborov, Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane, ki ga vodi Stojan Kuret. Vstopnine ni, zaradi omejenega števila poslušalcev pa si lahko svoj sedež zagotovite z vizitko, ki jo boste dobili na sedežu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Jadranska 13.
OSEBNA KRONIKA
Rodile so: Aleksandra Pun-gartnik, Potrčeva c. 42, Ptuj -Nika; Jožica Emeršič, Krčevina pri Ptuju 72, Ptuj - Metko; Suzana Vidovič-Zavec, Mariborska c. 40, Ptuj -Nejo; Natalija Jerič, Zagorci 73/a, Juršinci - Tilna; Sil-vija Munda, Senik 19, Sv. Tomaž - [pelo; Karmen Plavec, Kvedrova 5, Ptuj - dečka; Dušica Frlež, Polenšak 53/a, Polenšak - deklico; Marta Glatz, Ul. Jožefe Lackove 11, Ptuj - deklico; Jožica Belšak, Sp. Ključarovci 17, Velika Nedelja - dečka; Renata Fergola, Ivanjkovci 40, Ivanjkovci - Blaža; Nives Petrovič, Zlatoličje 117, Starše - Josha; Simona Se-menič, Slavka Osterca ul. 12, Ljutomer - Mateja; Irena Moravec, Hum 31, Ormož -Tadeja; Vesna Kralj, Dravska ulica 7, Ptuj - Nika; Lidija Kodrič, Muretinci 36, Go-rišnica - Eneja; Petra Rašl, Kidričeva 80, Rogaška Slatina - Urbana.
Poroke Ptuj: Dušan Krajnc in Katarina Marin, Velenje, Kersnikova cesta 11; Anton Zelenik, Vintarovci 36 in Milena Fridl, Ločki Vrh 23; Danilo Kostanjevec, Lanco-va vas 16, in Brigita Ljubec, Ptuj, Langusova ul. 13; Roman Kociper in Sonja Gab-rovec, Videm pri Ptuju 13. Poroka Zavrč: Vladimir Križnjak in Natalija Zebec, Brezovec 21.
Umrli so: Karol Fideršek, Preša 16, roj. 1920, umrl 20. julija 2002; Alojz Zaj-šek, Ptuj, Trstenjakova ulica 9, roj. 1942, umrl 26. julija 2002; Marija Vičar, roj. Hoj-nik, Lasigovci 7, roj. 1926, umrla 29. julija 2002; Terezija Lovrenčič, roj. Belec, Vin-tarovci 56, roj. 1924, umrla
29.	julija 2002; Marija Tud-ja, roj. Kolarič, Ptuj, Rimska ploščad 8, roj. 1921, umrla
30.	julija 2002.
• TRGOVINA •VODOVOD

a.
• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812
	ĚPrstec Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj razpisuje prosto delovno mesto
	1 prodajalec rezervnih delov 1
	Pogoji: -	končana V. stopnja tehnične smeri -	5. let delovnili izkušenj -	poznavanje dela z računalnikom -	komunikativnost in dobra volja za skupinsko delo ter delo s strankami Vaše pisne prijave pričakujemo v 8 dneh od dneva objave.