1—PETDESETLETNI JUBILANT-1941
GESLO:
ZA VERO IN NAROD — ZA PRAVICO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE!
AMERIKANSKI
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
v
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH,
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 2.
chicago, ill., petek, 3. januarja — friday, january 3, 1941
LETNIK (VOL.) L.
Čaka ga velika
odgovornost
Istočasno z zaključitvijo starega zasedanja kongresa se ta petek otvori novo. — Glavno vprašanje v razpravi bo, v koliki meri se naj nudi pomoč Angliji.
Washington, D. c. — Ta
petek se sestane v Washingto-3iu novi kongres, ki je bil izvoljen meseca novembra. O zasedanju kongresa pa bi se težko reklo, da bo "novo," kajti lansko zasedanje je doseglo poseben rekord v tem, da se sploh končalo ni, in se bo torej takorekoč istočasno zaključilo staro zasedanje in otvorilo novo. Ker so bili pri volitvah izvoljeni po večini Prejšnji kongresniki, je torej razvidno, da položaj ne bo dosti izpremenjen.
FRANCIJA ČAKA ODGOVORA
Napeto razmerje med Francijo in Nemčijo.
Vichy, Francija. — V Fran ciji vlada dokajšnja napetost o tem, kako se bodo uravnali odnošaji z Nemčijo. Uradnega se sicer nič ne ve o tem, vendar pa trdijo govorice, da razmerje med obema država-
mehiko vznemiril predsednikov govor
Mexico City, Mehika. — Govor, ki ga je imel predsed-jjnik Roosevelt zadnjo nedeljo, je spravil Mehiko v prfecejšnje vznemirjenje, kakor se more sklepati iz izjave, ki jo je zapisal v ponedeljek neki tukajšnji list. V njem se namreč izraža mnenje, da je Roosevelt s svojimi besedami pokazal, da hoče spraviti Zed. države v vojno, in to je, pravi list, "strašno za tiste, kakor na pr. za nas, ki bi utegnili biti potegnjeni v njen krog." List dostavlja, da "včerajšnjo noč se je brez vsakega dvoma pod-vzela vesoljna vojna."
-o--
ropar pripravljen k poravnavi
Chicago, 111. — Nekega ve-
"Laž," da hočejo Nemci vladati svet
Hitler v svoji poslanici povdarjal, da Nemci ne mislijo na podjarmljenje sveta. —Tisti, ki so odgovorni za vojno, bodo uničeni, je dejal.
ma ni docela gladko. Pred ka-Irpgram y petek _bp kratek, k]m tednom dni je stavil Pe-
tain Hitlerju nove predloge in od odgovora, ki ga Zdaj pričakuje Francija, utegne biti odvisno, ali boste obe državi so-
Obstojal bo iz zaprisege novo izvoljenih članov, iz izvolitve kongresnih voditeljev in iz uradne obvestitve predsednika, da se je zasedanje začelo. Pravo delo se bo otvorilo začetkom drugega tedna in prvi na dnevnem redu bo osebni govor predsednika Roosevelta "o stanju države," kakor ga predpisuje ustava.
Dasi bo, kakor omenjeno, članstvo v novem kongresu, po večini isto kot v zadnjem, vendar pa bodo njega naloge dokaj drugačne, kakor jih je imel kongres v zadnjem desetletju. Dočim se je v tej dobi, zlasti še, odkar predseduje Roosevelt, bavil kongres po večini z domačo politiko in notranjimi socijalnimi reformami, bodo pa oči novega, kongresa obrnjene predvsem na dogodke v zunanjem svetu in se bo na podlagi teh uravnavala notranja politika. To se je vršilo sicer že tudi v zadnjem letu, vendar bo ta po program še bolj izrazit v na-j stoplem. In glavna točka v tem programu bo problem, v koli-' ki meri se naj nudi pomoč Angliji. Bo to skrajno kočljiva točka, kajti od nje rešitve 'bo Najbrž odviselo, ali se bo A-ttierika zapletla v vojno, ali bo ohranila mir. Sploh je lahko pričakovati, da se bodo v novem letu odigravali važni dogodki, in odgovornost, ki jo prevzema na se novi kongres, ne bo majhna.
napoveduje boljšo
protizračno obrambo
Ottawa, Ont. — Eden angleških zračnih poveljnikov, namreč maršal Dowding, se je ustavil zadnji ponedeljek tukaj na svoji poti iz Anglije v Zed. države, in je pri tej priliki podal izjavo, da njegova dežela izdeluje nove vrste protizračno obrambo. Po tej novi metodi, ki je pa ni opisal, bo omogočeno, kakor je dejal, preprečiti v veliki meri ponoč-ne bombne napade, podobno, kakor so protizračni topovi us-
KR1ZEMJVETA
—	Madrid, Španija. — Iz obmejnega mesta Algeciras je prispelo zadnji ponedeljek poročilo, da v angleško trdnjavo Gibraltar prihajajo te dni nove velike zaloge municije in, da se tudi drugače ta trdnjava živahno utrjuje.
—	Berlin, N,emčija. — V mestu Wiesbaden -se je neka ženska pregrešila proti pred-
čera zadnji teden je bili9 let-	s tem' da se .^ udeležila
vezbanja za umik ob slučaja
Iz Jugoslavije
Žalosten dogodek med leskovškimi fanti pri ličkanju koruze. — Usoden požar ob severni meji, ki je težko prizadel lesnega trgovca in veleposestnika Skrbinška. — Smrtna, kosa in drugo.
delovali, ali pa bo Nemčija zasedla še ostali del Francije, r. čimer bi ponovno prišlo do vojne med njo in francoskimi kolonijami.
-o-
zdravniki zašili dečku srce
New York, N,. Y. — Nenavadno operacijo je prestal zadnjo nedeljo neki 9 let stari deček, po imenu Rich. Guerin. Igral se je zvečer doma z iz-rezavanjem nekih slik iz časopisa, ko ga je njegov oče opozoril, da bo čas iti v posteljo. Deček je v resnici skočil v posteljo, pri tem pa so se mu ■ škarje zataknile v obleko na prsih in ga zabodle naravnost v srce. S vzkrikom je izdrl škarje, na kar se je onesvestil. Oče je odnesel dečka v bližnjo bolnico in tamkaj so ga zdravniki takoj položili na operacijsko mizo. Napravili so zarezo
v	prsih, dvignili srce iz votline ter iz te odstranili kri. Rano v srcu so nato zaprli s tremi ši-
vi	in položili srce nazaj na njegovo mesto. Sledila je nato še transfuzija krvi, katero mu je dal njegov oče, na kar se je dečkovo stanje itako izboljšalo, da so v ponedeljek s sigurnostjo upali, da bo prebolel.
-o-
deset let za tatvino iz nabiralnikov
Chicago, 111. — Federalno sodišče je zadnji ponedeljek izreklo ostro obsodbo, namreč deset leta zapora, nad nekim 50 let starim W. F. New.ua-nom. O možu se je namreč ugotovilo, da je izvrševal tatvine iz poštnih nabiralnikov, in je bil že prej zaradi takega prestopka zaprt.
ni Jos. Zweig, 4214 No. Pulaski rd., napaden od nekega moškega in oropan za $67. Pri tem je roparju omenil, da bo skrajno bridko občutil to izgubo, ker trdo potrebuje denar, na kar je ropar, ki je bil nenavadno prijazen, pripomnil, da gre tudi njemu trda, češ, da bi drugače ne izvajal tega posla. Priporočal pa mu je, naj mit potom oglasa v časopisu naznani svoje ime in naslov, in, ako se bodo zanj razmere izpremenile, mu u-tegne denar vrniti. Zweig je to tudi storil in zdaj čaka na rezultat.
zračnega uapa^Wf. Dobil« je za to dva meseca zapora, ko se je ugotovilo, da njen izgovor z boleznijo ni bil resničen.
— šanghaj, Kitajska. — To sredo je odplul od tukaj ameriški parnik President Coo-lidge, s katerim se je odpeljalo iz Orienta v domovino okrog 1000 Amerikancev. Na odhod se pripravljajo še številni drugi Amerikanci. -o-
Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče!	! i Df*
Spor zaradi Anglije
prihaja do viška
S svo-
tavili napade podnevi. Ome nil pa je, da preti povečana nevarnost zračnih napadov na .angleške ladje.
Washington, D. C.
jim povdarkom, da mora postati Amerika orožarna za demokratične države in, da se mora dati Angliji do skrajnosti vsa pomoč, ki ga je izrekel v svojem govoru zadnjo nedeljo, je predsednik Roosevelt dal inicijativo za nekako državljansko besedno vojno o tej sporni zadevi, ki po svoji srditosti prihaja do kritičnega viška. Obe struji, namreč tista, ki s predsednikom vred zahteva, cla se mora nekako dati cela Amerika, izvzemši njenega moštva, Angliji popolnoma na razpolago, in druga, ki dovoljuje pomoč Angliji le v okvirih obstoječih zakonov, ste očividno najeli za to besedno vojno svoje najboljše govorniške in pisateljske moči in obdelujete druga drugo z vsemi mogočimi obdolžitvami, celo z izdajništvom.
Eden tistih, ki so ožigosali predsednikov govor, je bil načelnik "America First" odbora, gen. Wood, ki se je izrazil, da je bil ta govor nekaka "osebna napoved nenapovedane vojne Nemčiji," ter povda-ril, da je Roosevelt s svojo "odklonitvijo miru potom poga-
janj prevzel del odgovornosti za nadaljevanje vojne. Drugi, ki je govoril v podobnem smislu, je bil senator Wheeler, ki je obenem rotil ameriško ljudstvo naj dvigne svoj glas, češ, da bo drugače kakor ovce pognano v klavnico: "Ako danes posodimo vojni materijal, bomo jutri posodili ameriške fante," je povdarjal. Na enak način se je oglasil senator Holt, ki je opozarjal ljudstvo, da je v teku gibanje za izzivanje osišča tako daleč, da bo to napovedalo Ameriki vojno, na kar, da bodo ti izzivači izjavljali, da je bila Amerika napadena in, da je itorej morala v vojno. •
Berlin, Nemčija. — V dveh novoletnih poslanicah, od katerih je prvo naslovil na nemško vojaštvo, drugo pa na pristaše nazijske stranke in na nemško ljudstvo sploh, je Hitler izrazil zagotovilo, da "leto 1941 bo prineslo izpolnitev največje zmage v naši zgodovini."
Med tem, ko je v prvi poslanici tizrazil pohvalo vojaštvu za njegove neprekosijive uspehe, ki jih je doseglo v zadnjem letu, in povdaril, da je armada pripravljena za bodoče dogodke, kakor še ni bila ■nikdar prej, je pa v svoji obj.i vi na ljudstvo očividno skušal dati Flihrer delni odgovor na Rooseveltov govor zadnje nedelje. Kakor znano, je Roosevelt tedaj povdaril, da je A-merika sama direktno ogrožena od nazijev, ako Anglija pade. Ne, da bi kaj imenoval Roosevelta, je Hitler povdarjal, da nimajo naziji nikakih namenov, da bi zagospodovali svetu, in je vse take izjave ožigosal kot "nesramne laži." Ravno nasprotno je res, je dejal, namreč, da tisite države, ki so doslej gospodovale svetu, "potrebujejo vojn, da bodo lahka žele večje obresti na svoj kapital kakor poprej." In zato so te države tudi napovedale Nemčiji vojno, je dostavil.
Hitler je omenil, da je že dvakrat ponudil Angliji mir, in sicer prvič po padcu Poljske, drugič po zmagi na zapa-du. "Val jeze je objel kapitalistične vojne dobičkarje" po drugi ponudbi, je podaril ter dostavil, da se mora zdaj vojna nadaljevati, dokler ne bodo uničeni tisti elementi, ki so odgovorni za. njo.
-o-
OBRAMBNO DELO POMAGA K ZAPOSLITVI Washington, D. C. — V po-
Istočasno pa dviga svoj glas tudi nasprotna struja in enako glasno poziva ameriško ljudstvo, naj se zaveda nevar nosti in naj zastavi ves svoj vpliv, da dobi Anglija neome jeno pomoč in, da ne bo prišlo do nikakih pogajanj za mir.
Kakor voditelji, tako je tudi ljudstvo čimdalje bolj razcepljeno v dva tabora in ta zadeva bo očividno povzročila še hude vihre v ameriškem javnem življenju.
ročilu, ki ga je izdala komisija za obrambo zadnji ponedeljek, je navedeno, da je pripomogel obrambni program, da je bilo tekom zadnjih dveh mesecev postavljenih na delo okrog en milijon ljudi. Obenem se pričakuje, da bo do prihodnjega novembra dobilo delo več nadaljnjih milijonov oseb.
Pri ličkanju mu je razparal trebuh
Krško, 16. okt. — V soboto zvečer so pri posestniku in gostilničarju Arhu v Leskovcu pri Krškem ličkali koruzo le-skovški fantje^ med katerimi je bil tudi 3(> letni delavec Jožef Arh iz Leskovca. Ves večer je potekel v veselem razpoloženju iii ni bilo nikakih prepirov. Okrog polnoči, ko so prenehali z delom, so še par trenutkov postali pred hišo. V tem pa je zaklical -Jože Arh, da je "štihmeser" že pripravljen, in da kdor se v petih minutah ne pobere izpred hiše jih bo dobil. Vsi so smatrali te besede za šalo, ki pa se je v trenutku spremenila v resnico. Jože je že zamahnil nad nič slutečim Francem Ar-hom ter mu prerezal trebuh, nato pa v borbi še ranil Alojzija Bizjaka, kateremu je prizadejal le majhno rano na prsih, ker se je nož ustavil na rebru, ter Jožeta Bogolina, katerega je trikrat ranil v levo roko. Franc Arh je bil takoj prepeljan v krško bolnico,kjei je bil še ponoči operiran, vendar je njegovo stanje precej resno. Kljub temu upajo zdravniki, če ne bodo nastopile komplikacije, da bo ostal pri življenju.
Kaj je pravi vzrok tega divjaškega napada, ni mogoče reči, ker trdi Franc Arh, da ni bil v nikakem sovraštvu z Jo-žetom. Vendar pa bo v tej za devi treba slišati še Jožetovo izpoved, da se bo z gotovostjo lahko reklo, kakšne račune sta imela med seboj.
Ogenj v Selnici ob Dravi
Maribor, 22. okt. — Selnica ob Dravi je doživela razburljivo noč. Gost dim je zajel pri jazno naselbino in oznanja nevaren, velik požar. Bilo je plat zvona, vaščani so se prestrašeni prebudili iz sna, gasilski rog studenških in mariborskih gasilcev je vabili k po-
varnost za vso Selnico'.
Skupna škoda znaša okoli 300.000 din. Skoda je le delno krita z zavarovalnino Vzroki požara še niso točno dognani. Verjetno ga je podtaknila zlobna roka, ni pa tudi izključena možnost, da je slučajno odvrženi cigaretni ogorek zanetil usodni ogenj. Požar v Selnici ob' Dravi je eden največjih kar jih je bilo po svetovni vojni ob naši severni meji.
-o--
Odlikovana
Z redom sv. Save V. stopi-nedavno odlikovana gdč. Ivana Logar, šolska upraviteljica na dvora z redni šoli na Trsteniku. '
-o-
Smrtna kosa
V bolnici usmiljenih bratov v Kandiji je umrl Janez Kr-hin, bivši dolgoletni šentjer-nejski župan in zaveden slovanski mož. — V Ljubljani je umrla Rozalija Zeleznik, rojena Bitenc. — V Celju je umrl Vincenc Gajšek, višji sodni oficial v pokoju.
-o-
Jubilej
Ob koncu,, leta 1910 so z vsemi slovesnostmi slavili 700 letnico katedrala v Trogirju.
-o--
Nesrečen padec S stola je padla ko je sna-žila strop in se močno poškodovala 34 letna posestnica Verona Gumilar iz Tropovec pri Soboti. Odpeljali so jo v bolnico.
katastrofalen požar v londonu
London, Anglija. — Napad z vžigalnimi bombami, ki so ga izvršili nemški aeroplani riad tem mestom, kakor je bilo pqročano včeraj, je imel za posledico tak požar, kakor ga ni mesto doživelo že od leta 1666 naprej. Trgovski del mesta je v veliki meri uničen.
moči. Ogenj je zajel gospodarsko poslopje, hleve lesnega trgovca in veleposestnika Alojzija Skerbinka iz Selftice ob Dravi. Plameni so se razselib na bližnjo hišo in so načeli tudi žago, ki so jo gasilci s požrtvovalnim gašenjem rešili uničenja. Ogenj je prešel tudi na skladišče lesa, kjer je povzročil veliko škodo. Zgorelo je 8000 kg oglja, 10 stotov slame, 50 stotov sena, 6 vozov, tovorni avto znamke "Opel," sani, več sodov in še drugi predmeti. Mariborski gasilci so o polnoči odbrzeli na kraj usodnega požara, kjer so ne utrudijo gasili do 4. ure zjutraj. Seveda je bila velika ne-
Nesreča pri delu
V kamnolomu v Trzinu se je vsulo kamenje na 33 letnega delavca Jožeta Košaka iz Trzina št. 19. Hudo potolčene-ga po glavi in rokah so odpe-, ljali v ljubljansko bolnico.
-o-
\ Izreden paradižnik 900 gramov težak paradižnik je zrastel na vrtu kmeta' Milutina Obradoviča v vasi Leovič pri Ljuboviji. Zanimivo je, da je ta zares velik paradižnik zrastel v kameniti in hriboviti zemlji. Na steblu, kjer je zrastel ta orjak, je bilo še deset' di-ugih paradižnikov, ki niso bili velik® manjši cd tega velikana.	N
Odlikovanje
Z ukazom kraljevih namestnikov in^na predlog pravosodnega ministra je bil odlikovan z redom Jugoslovanske krone II. stopinje Dr. Milan Škerlj, univerzitetni profesor v Ljubljani.
Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!"
Napisal: Edgar Rice Burroughs
(Metropolitan Newspaper Service)
srobSK^ssrtssiiist teJUtts
luNITED FEATURE SYNDICATE, Inc.
THE 8E'.VILDERE9 LITTLE FELLOW NLIZ-ZLE1) HIS MOTHER. WONDERING WHY SHE LAY SO STRANGELY STILL.
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za cclo leto........................................$5.00
Za pol leta ..........................................2.50
Za četrt leta ...................................... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto........................................$6.00
Za pol leta .......................................... 3.00
Za četrt leta ...................................... 1.75
Posamezna številka ........................ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ......................................$5.00
For half a year.................................. 2.50
For three months ............................ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ....................................$6.00
For half a year ................................ 3.00
For three months ............................ 1.75
Single copy ........................................ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Francija premišlja
zmago je vedno manj upanja. Poleg vsega tega pa je v Nemčiji, vedno manj kruha in že o uživanju pasjega mesa v Nemčiji se je pisalo in govorilo.
Ne Hitler, Nekdo drug bo odločil, kdo bo zmagal.
Po razsulu bojne fronte v Franciji so se Francozi znašli v naravnost obupnem položaju. Nemški naziji so zasedli skoro dve tretjini Francije. Le dobro tretjino ozemlja so jim pustili Nemci na jugu ob Sredozemlju z Vichejem, kjer se nahaja sedanja francoska vlada. A ne samo to, da so ji Nemci zasedli vse glavna industrijska središča, pokrajine, kjer ^e nahaja premog in ruda, vzeli so ji skoro vso zračno moč nad dva tisoč letal, več tisop topov, brez števila drugega orožja in velika skladišča mu-nicije. Po katastrofi, da bi francosko brodovje ne padlo v roke Nemcem, so ga Angleži napadli in večino brodov-ja uničili. Od vsega jim je ostal le še mal kos Francije ob Sredozemlju, milijone in milijone nepreskrbljenih vojnih beguncev iz severne in zapadne Francije, ki so bežali pred Nemci, ter kolonije v Afriki. Poleg vseh teh velikih zgub pa morajo Francozi plačevati Nemcem od časa, ko so podpisali pogoje premirja vsak dan 8 milijonov dolarjev za vzdržavanje nazijske okupacijske armade v Franciji. Naravnost obupen položaj je to. Nemci pa zahtevajo še več, namreč, da mora Francija izročiti Nemcem vse bro dovje, da bi ga uporabila proti Angležem v Sredozemlju.
Ni čuda, da je začel obupavati v takem položaju celo stari konservativni maršal Petain in v svojem franco skem srcu je gotovo preklican, da je boljše biti pod naziji mrtev, kakor živ. Francozi te dni resno premišljajo in zgleda, da so se že odločili. Nemcem bodo morda že preje, ko bodo tiskane te vrstice odgovorili odločno: Potrpežljivosti je konec, raje v smrt, kakor da bi robovali pod vami. Borili se bomo z mečem, da se rešimo vašega rob-stva, ali pa častno poginemo.
Kaj ima Francija za pričakovati od tega, če ponovno prime za meč? Dobrega nič, vsaj toliko časa ne, dokler Hitler ne pade. Naziji bodo v takem slučaju sigurno na valili na južno Francijo in isto zasedli. Toda Francija s tem še ne bo premagana. Francija ima v Afriki več, ka kor dva milijona oboroženih mož, ki jim poveljuje znani general Weygand. V osrednjem zapadnem delu pa ima general'de Gaulle svojo "svobodno francosko armado", o kateri govore, da.šteje od tri do štiri divizije. S to sode lujejo tudi angleške čete. Poleg tega ima Francija še dve petine svojega brodovja. Vse to predstavlja precejšno silo, ki bi v sedanjem času zelo prav prišla zlasti Angliji, ki se sedaj trudi, da zlomi Italijo v Sredozemlju in tako osami Nemčijo. Če bi pritisnili Francozi v Afriki je sigurno, da bi bila Italija izrinjena iz Afrike kaj kmalu. Italijanski teritorijalni škorenj pa bi bil izpostavljen uničujočim napadom iz zraka. Italija bi ne stala dolgo. Njeno obrambo ti morala prevzeti Nemčija, s čimer bi le obte-žila svojo vojsko, ako pa bi jo prepustila svoji lastni usodi, da bi Italija sklenila samostojen mir z zavezniki, bi bilo to pa še toliko slabše za njo.
Vse to so seveda le sama ugibanja na papirju, o katerih razpravlja prav te dni svetovna javnost. Toda ugibanja,: ali ne ugibanja. Francija je v strašnem položaju. Francozi so bili ob porazu tako zmedeni, da niso vedeli kaj/ so storili, ko so sprejeli nemške pogoje. Zdaj še le prihajajo k pameti, ko okušajo krutost nazijskega tiranstva. Mogoče je tudi, da se jim ne posreči odpor in da ga znajo Nemci v kali zatreti predno ga Francozi začno izvajati vsaj v Evropi na francoskem ozemlju, toda francoske kolonije v Afriki znajo pa le pokazati odpor, ki zna biti usoden za pofitiko osišča v Evropi. . ,
Kako se bodo še zbirale in delile sile evropskih narodov, predno pride do gotove končne odločitve v Evropi, danes ne more se nihče z gotovostjo trditi. Mogoča so prav velika iznenadenja, predno jih kdo pričakuje. A čim dalj se vojna zavlačuje, tem manj je upanja za končno n azijsko zmago.
Ko je izbruhnila zadnja svetovna vojna so v Berlinu prerokovali, da bo v šestih mesecih nemško orožje zmagalo. ; Malo manj, kakor za štiri leta so se uračunali glede trajanja vojne, glede zmage bo se popolnoma zmotili.,Hitler je brundal v juniju lanskega leta, da bo sredi avgusta vsega konec in da bodo v Londonu vihrale nemške zastave, nemški vojaki pa se bodo gostili in veselili doma pp svojih družinah. Od avgusta bo že kmalu pol leta in za
RAZNE NOVICE IZ LA SALLE
La Salle, 111.
Prelepi in sveti božični prazniki so šli zopet mimo nas v tem, da nismo imeli prav nobenega snega. Zjutraj pri polnočni sv. maši je izgledalo kakor da je zunaj pomlad, ne ■pa Božič. Naše jaslice, katere so bile postavljene pred cerkvijo na trati, so bile krasne in so predstavljale oni lepi trenutek, ko je bil naš Zveli-Čar kot malo dete prišel na svet na betlehemskih poljanah. To lepo sliko, oziroma ta lepi spomenik božičnega prizora je obiskalo na tisoče ljudi. Te
hvalo od itujcev in domačih ljudi.,
Naša slovenska pionirka Mrs. Louis Jerovec je bila odpeljana še pred prazniki v bolnišnico sv. Marije tu v La Salle. Upamo vsi, da se žena pozdravi in pride kmalu domov tam na četrti cesti in ji tudi iz srca želimo ljubega zdravja.
Zadnje dni decembra sem se mudil tam v prijaznem Oglesby, 111., po opravkih in sem med tem obiskal rojaka trgovca Mr. Fr. Kožela, ki ima lepo vrejeno trgovino različnih jestvin ter ga .tamošnjim rojakom toplo priporočam. Pomagajte fantu do dobrega na-
Članice, zelo vam priporočam, da obiščete naše bolne članice in jih tolažite v njih bolezni. Josephine Kamnikar se še nahaja v bolnišnici, ker je že bolna nad štiri mesece. Naša predsednica že tudi v boleha nad šest mesecev. Obema želimo, da bi kaj kmalu okrevale, ker naše društvo jih jako pogreša, ker sta obe zelo aktivni za društvo in cerkev. — Zdaj pa vam voščim vsem članicam zdravo, veselo in srečno Novo leto, da bi tako lepo cleiale roka v roki, kakor smo delale v letu 1940. Naj bi bilo tudi leto 1941 uspešno!
Matilda Skrener, tajnica
BOŽIČ — LEGENDA?
Cleveland, O.
jaslice, ki so zares lepo delo,11 predka.
Da se ne pozabi
sta napravila dva tukaj rojena Slovenca Mr. Joe Blaznik in Mr. Joe Piletich. Kaj enakega pri sv. Roku še ni bilo in to je bil prvi začetek. — Pa tudi v cerkvi smo imeli postavljene jaslice. Veliki oltar je pa bil nebeško lep in ves v srebr-noplavih lučkah in prelepih cvetlicah. Pomočniki pri oltra-ševanju štalice in smrek so bili sledeči slovenski fantje: Mr. Carl Urbanch, Mr. Louis Baznih, Mr. Joe Okleščen. Mr. Ed. Struna, Mr. Carl Killtar. Pri okraževanju oltarjev pa Mr. Joe Piletich, Mr. J. Baznik, Miss Rose Urbanch, Miss Albi Bregaeh in Miss Deill Kosha-ski. V imenu vseh faranov spa-dajočih k sv. Roku, vsem tem najlepša hvala za njih tako lepo delo in pa, da se tako radi žrtvujete za čast božjo. Tudi to med nami nekaj velja. No, pa to moram tudi povedati, da sta se zvonarja prav odlikovala z ubranim pritrkova-njem sv. večer za veliki praznik rojstva Gospodovega. To delo sita opravljala brata Stru kla. Pa tudi cerkveni pevski zbor zasluži vse priznanje in pohvalo za nebeško lepo petje pri sv. mašah. Zopet ste se postavili pevci in pevke pod vodstvom novim organistom Mr. Milwejenem Jordanom. Zbor cbstoji iz sledečih: Soprani so Mrs. Joseph Baznik, Mrs. Frank Savnik, Miss Albi Bre-gach, Miss Ettell Perss, • Miss Antoniete Pelko; alt o pa Mrs. Louis Hoffman, Miss Rose Urbanch, Mrs. Louis Spelich in Miss Beesi Tršalich. Tenor po-jo Mr. Joseph Piletich, Mr. Anton Jenko, Mr. Anton Klo-ščič,' Mr. Frank Kobilšek in Mr. Joseph Gi'egorich. Basisti pa Mr. Joseph Bratte, Anton Strukel, Mr. Louis Ahčin, Mr. Avgust Bratte, Mr. Frank Ravnikar, Mr. Anton Piletich. To so torej sedanji pevci pri sv. Roku v La Salle. Poleg teh pa imamo še dva mlajša pevska zbora, pa jim net vem imen, da bi jih tukaj omenil, zato oprostite za enkrat. Zbor, ki je pel pri polnočni sv. maši v jutro je dobil veliko po-
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
Smrt rojakinje
Cleveland, O. — Pretekli teden je umrla po dolgi in niučni 'bolezni tukaj poznana Mrs. Mary Mačerol, rojena Kostrevec, stara 58 let, ki je stanovala na East 73rd St. Doma je bila iz Hrušice, fara Stopče pri N,ovem mestu. V Ameriko je prišla pred 27. leti. Zapušča soproga, dve sestri
naše slovenske pridne žene naj omenim, da so prav lepo očistile našo cerkev za božične praznike. Tudi one zasluži jo vso pohvalo od strani nas vseh faranov. Te ženske so Mrs. Math Bildhawer, Mrs. Josephine Jančar, Mrs. An drew Urbanch, Mrs. Kristina Grdovich. — Prav iz srca vodeni vsem veselo in srečno Novo leto 1941.
Poročevalec
-o-
ČLANICAM DRUŠTVA KRŠČANSKIH ZENA IN MATER
Sheboygan, Wis.
Društvo Krščanskih žena in mater prosi, da bi se vse udeležile glavne letne seje ki bo v nedeljo 5. januarja v šolski dvorani, si bomo izvolile novi odbor za leto 1941, kateri bo delal v korist fare in cerkve. Drage članice, pridite na sejo in vsaka naj pripelje eno ali več novih članic. Tudi katera ni članica naj pride na sejo, katera bo brala te vrstice. To društvo, veste, kakšnega pomena je in veste, da se vas spominja ko bodo tudi domači že na vas pozabili. Za tisti mali prispevek, 15c mesečno, se plača cerkveno perilo, cvetlice za oltarje kinčati in če katera članica umrje, pridejo vse članice molit rožni venec; dalje se kupi venec in da se ji tudi častna straža pri trugi po številu šest članic, ostale članice pa svetijo v cerkvi in osmi dan se ji bere sedmina, za vse članice, žive in mrtve je pa vsaki mesec ena sv. maša. — Katera nima časa priti na sejo, pa naj pride na moj dom in jaz jo bom vpisala v društvo Krščanskih žena in mater. Ce se ne motim, nas je kakih 400 slovenskih družin v Sheboyganu. Prosim vas, pridite vse na sejo v nedeljo' 5. januarja, saj je ases-ment samo 15c na mesec, kar menda vsaka lahko pogreša in prispeva za cerkev. Po končani glavni seji bomo imeli go-rak prigrizek in vsaka se bo lahko porazgovorila in povese-lila.
(Piše Mr. A. Grdina)
Ljudje, kateri so pozabili ha vero v Boga in vse kar je duhovnega, radi pišejo o praznikih kot o — legendah. To pa zato, ker hočejo v sebi zadušiti očitek vesti, katera jim očita, da ni prav, ko tajijo božanstvo, rojstvo Boga Sina. Ker ne morejo mimo praznikov kar tako, da bi nič ne napisali, pa napišejo to v legendah, kakor da so prazniki samo legende, kar bi pomenilo kot — pravljice. Pa to je samo tolažba, s katero hočejo prikriti resnico in se skriti za legende. Katoličani odločno odklanjamo vse legende, tikajoče se božičnega praznika. Sveti večer in Sveti dan ne potrebujeta nikakšnih legend. To sta čista in polna svete resnice, katere ne more utajiti še tako zloben zavijalec. Sv. Pismo pove vse natančno, čas in kraj in imenik oseb, ki so bile takrat v vlogi božjega cilja, da so izvršile božji večni odlok. Slišali smo v evangeliju imena cesarjev in takratnih vladarjey, kateri so bili prav kakor so prejšnje prerokbe pred davnimi leti naznanjale. Zaradi tega katoličani odklanjamo vsako legendo o božičnem prazniku in o rojstvu Sina božjega! Za lias katoličane je to največji praznik, svet dan!
Prav zato je pa imenovan ta dan dan miru in veselja, za tiste namreč, kateri so dobre volje, to je, za tiste, ki imajo vero v Boga in namen njemu služiti, ga sprejeti in priznati, ko je prišel včlovečen na zemljo, ga niso sprejeli, ga niso priznali, ampak so ga začeli takoj preganjati in preganjali so ga celo njegovo življenje, dokler ga niso nazadnje križali in tako umorili. To delo pa še sedaj nadaljujejo njegovi sovražniki.
Božič je prvi in največji praznik v cerkvenem letu. — Katoličani smo udje svete cerkve in kot taki, se tega praznika zelo veselimo. Mi verujemo, živo verujemo v resnično rojstvo Sina božjega. Zato nam je božični dan svet in nad vse vesel, ker bi brez tega praznika ne mogli imeti nobenega upanja za posmrtno veselo in srečno življenje. Za nas ni dovolj nobena legenda. Mi hočemo jasnosti o življenju in o tem, zakaj se je moral sam Sin božji včlovečiti, se roditi in trpeti. Ce bi nam kdo trdil, da je to vse samo legenda, kakor so že tolikokrat tr-»clili naši ta "napredni," bi nas
užalostil, ker bi bil ves naš up brez pomena in brez podlage. Toda, nič strahu. Imamo dve strani, ki nam pojasnjujejo pomen božičnega praznika. Na eni strani so legende teh, ki jim je božični praznik samo legenda, na drugi strani je pa sv.' Cerkev z resničnim naukom in s čisto resnico svetega evangelija, ki je resnična božja beseda. S tem smo katoličani zadovoljni in odklanjamo vsako legendo, pa naj bo še tako lepo pojasnjevana in tolmačena.
LISTNICA UREDNIŠTVA:
Vse naše dopisnike prav u-ljudno prosimo, da se držijo kolikor mogoče predpisanega reda pri pošiljanju in dostavljenju dopisov in raznih člankov nujnega značaja. Na drugi strani, nad uvodnim člankom je v vsaki številki objavljeno, od kedaj je čas za dostavo dopisov in člankov uredništvu. Vsak lahko pogleda in vidi sledečo določbo: "Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira."
Mi drage volje postrežem? vsakemu, ako je dopis dostavljen pravočasno. Ako pa pride prepozno, pa tega ni mogoče. Red mora vladati pri vsaki stvari, ker brez reda nastane nered. Prosimo vse dopisnike da to blagohotno upoštevajo in pomagajo tiskarni držati red v takih zadevah.
FOTOGRAFSKI SNIMEK IZ-DAL TATU
V neki neapeljski cerkvi sta se poročila gospod Angelo Ca-prio in gospodična Amelia Avolio. Po končanih cerkvenih obredih je prihitel nevestin oče ves žalosten in razburjen naznanit na policijo, da mu je rned poročnimi obredi zginila denarnica ik žepa. Neki policaj je slučajno videl, kako je blizu cerkve neki fotograf slikal sprevod. Naročil je, naj fotograf slike takoj razvije in jih prinese na policijo. Glej čuda, ta poskus se je sijajno obnesel. Na sliki se je lepo videlo, kako je poleg okradene-ga stal neki gospod, se naslonil z eno roko nanj, z drugo pa tičal v njegovem žepu. Še več. Ta gospod je bil na policiji dobro znan kot prijatelj tujih žepov. Bil je neki znan: žepar po imenu Vern. Policija ga je takejj zaprla, nevestin oče pa je 'dobil še svežo denarnico nazaj.
in več sorodnikov, v starem kraju pa dva brata, tri sestre in več sorodnikov. Pokopana jo bila zadnja soboto.
Smrt kosi
Calumet, Mich. — Tukaj je 18. decembra umrl rojak pionir Michael Klobučar, v starosti 80 let. Doma je bil iz vasi Dobliče v Sloveniji in je prišel v Ameriko leta 1880. Zapušča soprogo ,sina Dr. Fred Klobi-čar, dve hčeri, sestro in več vnukov ter brata na zapadu. Pokopan je bil iz slovenske cerkve sv. Jožefa na Lakevifew: pokopališče.
Poroka
Cleveland, O. — Preteklo soboto zjutraj se je v cerkvi sv. Kristine poročila Miss Marie Sokach, hčerka Mr. in Mrs. Pete Sokach iz Ivan Ave.
Mr. Michaelom Boots iz East 72nd street.
Milwauski bolniki
Milwaukee, Wis. — Sin Mr. George Kotze boleha že več let. Hude bolečine je že prestal na nogi. Bil je že večkrat bolnišnici, sedaj je že zopet doma in se mu zdravje polagoma vrača. Fant je bil priden in dober do svojih staršev ter dobrega značaja. Želimo mu, da bi mu Bog skoro dodelil trdnega zdravja v letu 1941.
—	Močno je bila tudi bolna Mrs. Steiie na 1134 S. 7th Str. Zdravje so ji počasi obrača na bolje in ji želimo skorajšnjega okrevanja. — Prijateljski obiski bodo bolnikom prav gotovo dobrodošli. — Vsem veselo in srečno Novo leto 1941!
—	R. D.
1
Vest iz domovine
Cleveland, O. — Mrs. Ana Hrovat je pred kratkm dobila iz starega kraja žalostno sporočilo, da ji je tam umrl stric Anton Klobčar, v lepi starosti 72 let. Doma je bil v Gornjem Mraševem, fara Šmihel pri Novem mestu. Zapušča ženo, sina in hčer, tukaj v Ameriki sestro Ano Skufca, bratranca Johna Hrovata in več drugih sorodnikov tukaj in v stari domovini. Pred leti je živel v, Clevelandu, a je leta 1924 odšel v staro domovino.
Bolniki v Clevelandu
Cleveland, O. — V Glen-ville bolnišnico je bila odpeljana zaradi operacije Mrs. Josephine Trček, soproga tukaj poznanega trgovca in gostilničarja na Holmes Ave. Operacij« je srečno prestala. — Na bolniški postelji se nahaja Mrs. Mary Ajdišek iz East 80th Street. Spodrsnilo ji je na ledu in si je zlomila nogo. — V St. Vincent bolnišnici se nahaja Gertrud Skubec. Padla je pri delu v tovarni in pri tem dobila težke poškodbe. Omenjena je članica podružnice s2z. št. 49. — V St. Alexis i bolnišnici se nahaja Mr. Anton Pintar iz East 90th Street.	i
Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče!
MLAD SLON
TARZAN VIEWED THE VICTIMS OF THE IVORY RAIDERS AND BESIDE THEM A 8A3Y ELEPHANT SHRIEKING IN ANGUISH.
Tarzan .ic gledal na žrtve lovilcev, slonovt kosti, poleg katerih je obupno vreščal mlad- slon.
Mladi slon jc zbegan stopical okrog svoje matere, čudeč se, zakaj leži tako mirno na'tl«m.
AND NOW A MAN-THISIG CAME TOWARD'HIM - PERHAPS
TO BRING SOVS HARM To HIS "SLEEPING" MOTHER.
■ ' 1 1
In sedaj prihaja človek proti njemu — morda da bo njegovi "speči'" materi še kaj škodoval.
HE WA5 AN INFANT AMONG ELEPHANTS, BUT A SLOW OF HIS TRUNK COULD KILL. HE BELLOWED A CHALLENGE—AND CHARGED/ ]
Bil je še uilad v družini slonov,! toda zamah s svojim rilcem je zmožen ubiti. Zato se je pripravil k napadu.
teh Ž	AMERIKANSKI SLOVENEC	Petek, 3. januarja 1941' ^
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih ccnah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
• Telefon: 85 — Res. 4080-W
ummuumiiniiniMunimuiuiumi
Za $2.20................100 Din I Za6 $11.00............ 600 Din
Za $4.00................200 Din I Za $12,75............ 700 Din
Za $5.80................300 Din	Za $14.50............ 800 Din
Za $7.55................400 Din	Za $16.25............ 9QD Din
Za $9.25................500 Din	Za $17.75............1000 Din
Pri višjih zneskih poseben popust. Pošiljatelje prosimo, d.\ nakazujejo svoje pošiljatve v ravnih svotah v dinarjih, ravne sto in se poslužujejo zgorajšnjih cen.—Zgorajšne cen« v (J iste u pošiljatve po zračni pošti. Za BRZOJAVNA nakazila dodajte k vsaki pošiljatvi |,V00.
CENE LIRAM:
Za $5.00.................100 lir || Za $9.50..................200 lir
Za $22.50.........:........500 Ur
Pošiljatve naslovite na:
CHICAGO, ILLINOIS
1849 W. CERMAK ROAD,
Neki Jos. H. LaKriz iz Clevelanda je iznašel nove vrste plenice, pri katerih se ne uporabljajo varnostne zaponke, marveč samo pas. Mož je dal svojo iznajdbQ patentirati in gornja slika ga kaže, ko jo uporablja na nekem otroku.
BOMBNI AEROPLAN V DF.T.TT

Pod zgorajšnjim naslovom je objavil Kranjski "Gorenjec" zanimiv članek, ki kaže, da je nekaj panslovanske miselnosti tudi doma. Kaže pa tudi grdo sebičnost nekaterih slovanskih narodov, katerih dejanja razbijajo vzajemnost med Slovani. Članek se glasi:
"Pred nekaj dnevi smo čita-li v časopisih, da so se sedaj v Londonu sporazumeli voditelji Čehov in Poljakov, da bosta po tej vojni obe državi.— Češka in Poljska — tvorili eno državo, ki bo vodila enotno zunanjo politiko.
Kdor je čital to notico, se je moral bridko zasmejati. Torej v London so morali pribežati voditelji poljskega in češkega naroda, toliko gorja so morali pretrpeti, svoje države so morali izgubiti, da so prišli — k pameti. Šele ko so jim Nemci prav pošteno navili ušesa, so se streznili, žal za sedaj — prepozno!
Ko so Poljaki branili svojo državo pred boljševiško poplavo, so jim padli Čehi v hrbet in jim izpred nosa vzeli tešinsko ozemlje! Ko so Nemci razkosa-vali Češko, so pa Poljaki hitro in z velikim navdušenjem zasedali par čeških okrajev in pomagali pri razdejanju Češke države! Ko smo gledali to naravnost omejeno in bedasto politiko obeh slovanskih narodov, smo občudovali zaslepljenost, ki je morala privesti do kraha obeh držav. Danes bi- človek- kmalu padel v skušnjavo, da bi jim privoščil, da so jim Nemci pošteno nategnili ušesa in jih spravili k pameti. Čehi so bili proti Poljakom zvezani z boljševiško Rusijo, ki je izigrala češko politiko proti Nemčiji in Poljski. Kako sramotno so komunisti pustili na cedilu Čehe: Upamo, da so Čehi vsaj sedaj ozdravljeni, da ne bodo več lju-bimkovali s komunizmom in se ne bodo dali več slepiti od njega.
Ta "slovanski kri" je pač mnogo kriva tudi razmer med južnimi Slovani.
Kaj ni naravnost bedasto, da so se toliko desetletij krvavo borili med seboj Srbi in Bolgari za par okrajev. Saj je končno vseeno, ali jih imajo Bolgari ali Srbi, ali se ljudje tam pišejo Petrov ali Petrovič. Kdo je imel dobiček od teh preklarij?
In 20 letna borba v naši državi! Priznajmo kar odkrito, da precej krivde nosi tudi ta "slovanska kri", ki se prepira za žabjo volno, velike skupne interese pa pri tem pozablja. Če je na vrhu, je tiran in ne zna pridobiti svojega brata z ljubeznijo in popuščanjem. Če je v opoziciji, pa gre tako daleč, da razbija vse in v svojem odporu ne pozna nobenih mej in kliče od zunaj razsodnike in pomočnike, čemu je bila vsa 20 letna borbp v Jugoslaviji? Le malo dobre volje bi bilo treba, nekaj ljubezni, samozatajevanja in pravico-ljubnosti ter svobodoljublja napram bratom, pa bi nam bil prihranjen 20 letni bratski boj, ki je napravil toliko škode državi!
Žal se še sedaj nekateri ne morejo spametovati!
Mi bi si dovolili napisati na naslov hrvaške politike par odkritih besed.
Neredko prihajajo sedaj iz Hrvaške Slovenci, ki so bili u-službeni v javnih službah, kakor tudi pri privatnikih. Sedaj moledujejo za službe in pripovedujejo, da so jih vrgli na cesto na Hrvaškem zato, ker so Slovene}!
Morda nekateri pretiravajo, toda resnica je, da je moralo iz Hrvaške nemalo Slovencev zato, ker so Slovenci.
Pisec teh vrst je prijatelj Hrvatov, toda tako postopanje je protihrvašlp in protidržavno! Ali mislijo Hrvatje, da si s tem pridobivajo simpatije? Ali se ne zavedajo, da s takim postopačem delajo isto kakor so Poljaki napram Čehom ali Čehi napram Poljakom? Proti takemu šovinizmu bi morali nastopiti vsi hrvaški rodoljubi, in vsi, ki jim je na srcu dobrobit skupne
države.
Tudi mi Slovenci imamo precej slovanske krvi v sebi in morda precej malo smisla za skupnost, toda v tem oziru nam nihče ne more očitati, da smo napram Hrvatom ali Srbom šovinisti. Dasi je Slovenija za nas premajhna, posebno, ko smo morali sprejeti toliko bratov, ki so pribežali preko meja, vendar nismo podili iz svoje srede ne enega Srba, še manj pa kakega Hrvata. V Kranju se ti je poleti zdelo, kakor da si kje na Hrvaškem, toliko delavcev je služilo svoj kruh pri nas iz Hrvaške. V vseh poklicih so pri nas bratje Hrvatje in mislimo, da nam morejo vsi ti dati spričevalo, da niso pri nas nikogar podili iz službe ali pa izpodrivali koga zato, ker je Hrvat. Vsaj vsak mesec pobira kdo iz Hrvaške po Kranju in okolici nabirke za ta ali drugi namen: za sirote, za pogorelce, za po toči oškodovane, za cerkev in druge dobrodelne zavode, pa še nikogar nismo podili iz Slovenije zato, ker je Hrvat. | Slovenija je milijone izgubila na Hrvaškem, kamdr smo radi posojali odvišni denar. Iz Hrvaške ni prišla niti para v Slovenijo. Koliko milijonov je zabila samo Zadružna zveza v Dalmacijo! Slovencem ne more nihče o-čitati, da smo šovinisti, da ne moremo v svoji sredi trpeti Hrvatov! Mi bi želeli v interesu države, pa tudi v interesu Hrvatov, da bi Hrvatje vsaj tako postopali s Slovenci v hrvaški banovini, kakor Slovenci postopamo z brati Hrvati v Sloveniji!
Čas je, skrajni čas, da se slovanska kri spametuje! Čehom in Poljakom ni bilo prav nič treba, da so se šele v Londonu znašli po tolikem gorju in razsulu . . . '
-o-
DRAGO ZEMLJIŠČE
Na daljnih kokosovih otokih ima angleško kabelsko društvo svojo podružnico. Nahaja se na pustem koraljnem grebenu. Rodovitne zemlje ni dobiti. Osebje tega društva, ki živi na teh otokih, je moglo dobiti zelenjavo in hrano sploh le v konzervah. Večkrat so skušali narediti vsaj malo vrta za zelenjavo, pa je bilo vse zaman. Ljudje so čutili vse bolj potrebo po vitaminih. Ker so se ponesrečili vsi poskusi, dobiti vsaj malo rodovitne zemlje za vrt na skalnatih otokih, se je društvo odločilo, privažati rodovitno zemljo \z 800 kilometrov oddalje nega otoka. Zemljo so res na-vozili in nameščenci so se kmalu razveselili dragega ze lenega vrtička.
Na siiki se vidi notranjščina Northrup tovarne v Hawthorne, Cal,, kjer je ravno v delu neki velik
bombni aeroplan.

KAJ SE SLIŠI PO SVETU?
»IIUll!»lll!lllinKililliii!lll!lllilUUlUUI>lli:!l!>:
ELEKTRIČNO DREVO
Med najbolj čudna drevesa na svetu spada gotovo električno drevo, ki ga je dobiti poredko-ma v pragozdovih Srednje Indije. Listi tega drevesa so izredno občutljivi in tako nabiti z elektriko, da dobiš električni udarec, če se jih dotakneš. Kako močni so ti naboji, je najbolje razvidno od tega, da vplivajo še na daljavo nad 200 m na magnetno iglo. Električni'naboj i so v ostalem v raznih dnevnih časih različni, najmočnejši so opoldne, najšibkejši okrog polnoči. V vlažnem vremenu jih skoraj ni. Zelo umljivo je, da »se ptice tega drevesa izogibajo in da tudi žuželk niso nikoli videli na njem.
V nepalskih džunglah pa imajo drevo, ki druga drevesa — požira. To je tako zvani sajmal ali volneno drevo. Semena tega drevesa prenašajo ptice na druga drevesa, kjer včasih obstanejo in pričnejo kliti. Iz kali se spušča nekakšna korenina navzdol in požene vejo, ki vzraste iz nje spet nova veja. Tako prepletejo sajmalove veje počasi gostiteljsko drevo, ga izsrkavajo in uničijo, dokler ne ostane na njegovem mestu lep sajmal z žareče belo, gladko skorjo in čudno oblikovanim deblom.
-o-
TJULNJI
REŠEVALCI
Ljudje, ki imajo opravka na morju, vedo, da so tjulenji zelo brihtne živali; lahko jih je marsikaj naučiti. Novo je sedaj to, j da znajo biti tjulenji celo drago-"ŠIRITE AMER. SLOVENCA"!cena pomoč brodolomcem. Dve-
NOVI NAČIN POVIJANJA
ma norveškima ribičema je prišlo na misel, poizkusiti sledeče: vzela sta nekaj tjulenjev v ladjo in jima ukazala, naj v določenem trenutku skočita v vodo in prineseta konec neke vrvi na določeno mesto. To se je odločilno posrečilo. Na Norveškem imajo zdaj že postajo za reševanje brodolomcev z večjim številom v ta namen izučenih tjulenjev. Če se kaka ladja ponesreči ali ob nevihti udari ob skalo ob vhodu v fjord, skočijo tjulenji v vodo in hitro plavajo k ponesrečeni ladji. K ladji nesejo vrv, privezano trdno na zemljo na obali. Moštvo na ladji dobi po tej vrvi tudi jekleno sidro, vrv napno med obalo in ladjo, moštvo pa se drug za drugim spušča k obrežju. Pravijo, da se je poskus take rešitve že večkrat dobro obnesel.
-o-
SLADKOR IZ GROZDJA
V Franciji iščejo vsemogočnih načinov, kako bi preprečili veliko pomanjkanje sladkorja. Vrše že velike priprave, da bi lahko že to leto pridobivali sladkor iz grozdja. Namesto za pogubne alkoholne pijače naj jim služi grozdje za sladkor. Razumljivo je, da ne mislijo v te svrhe uporabiti vsega grozdja. Francozi so se sedaj zopet vrnili.na staro odkritje svojega rojaka Parmen-tiera, ki je po Napoleonovem naročilu izdeloval, sladkor iz grozdnega soka, da bi s tem odpomogel pomanjkanju sladkorja, ker so tudi .takrat Angleži zaprli dovoz na evropsko celino.
-o-
IZ IZKUŠNJE POZNA UBOŠTVO
Dallas, Tex. — Načelnik neke tukajšnje trgovine z oblekami, I. Rude, se še vedno spominja revščine, v kateri je živet v svoji rodni domovini, Avstriji, pred prihodom v Ameriko pred 44. leti. Iz izkušnje pozna revščino in zato tudi pomaga tistim, ki so od
nje prizadeti. Tako je za božič razdelil na stotine ženskih in otroških oblek, oouval in odej. To je bil že 29. božič, ko se je mož na ta način spomnil potrebnih v mestu.
-o-
ELEKTRIKA IN VINO
Neki fizik je odkril postopek, ki daje novim vinom in žganjem okus, kakršne dobe pijače šele po dolgem ležanju. Razne pijače, kakor whisky, liker, vino itd. je obravnaval z električnim tokom 2400 voltov in trdi, da so dobile po tej obravnavi lastnosti, kakršne bi dobile drugače šele po desetletnem ležanju.
-o-
NENAVADNA SMRTNA NEZGODA Pomožni delavec Jožef Gstingl iz Leobna je postal žrtev neobičajne nezgode. Med klesanjem se je z dleta odtrgal košček železa in ga zadel v prsi. Košček se mu je zadri na desni strani prs kakšna 2 cm pod kožo. Ta na videz neznatna rana je imela zavoljo notranje izkrvavitve za posledico smrt V nekoliko minutah.
PASTORJA ZADELA PRI OLTARJU SMRT
La Salle, 111. — Pastor tukajšnje episkopalne cerkve, Qu. Kephart, se je na božični d^n, ko je opravljal cerkvena opravila, pri oltarju mrtev grudil na tla. Bolehal je že prej nekaj časa, toda na božič je hotel biti kljub temu v cerkvi.
-o——
PISANJE JE OHRANJEVANJE
V eskimskem jeziku zastonj iščemo pojem pisava, pisati. Pisati se pravi v njihovem jeziku "ohranjevati besede s čitami."	i
-o-
Katoličani so tako močni kakor je močno njihovo katoliško časopisje.
Tekom zadnjih petih let se je ustanovilo več kot 8500 posojilnih zadrug v pomoč malim izposojevalcem.
Ustanovitev več kot 1000 novih posojilnih zadrug (credit unions) tekom I. 1939 — skoraj po tri na dan — jasno pokazuje, kak vzmah je dala federalna zakonodaja ideji takega zadrugarstva.
Podatki, nedavno priobče-ni od urada za delavske statistike, pokazujejo, da je bilo koncem 1. 1939 8,315 posojilnih zadrug, polovica izmed katerih je obratovala pod federalnim čartrom. Bilo so v vsaki državi, distriktu Columbia in Hawaii. V 1. 1939 so skupaj imele 2,400,000 članov, njihova skupna imovina je znašala 193 miljonov dolarjev, posodile so vsega skupaj 240 in pol miljona dolarjev in izplačale so svojim članom več kot 4,500,000 dolai'-jev dividendov.
Dasi kreditne unije so bile prvič legalizirane v Massachu-settsu pod državnim čartrom že 1. 1909 in je potem še drugih 42 držav uvedlo slično zakonodajo, vendarle jih je bilo ustanovljenih manj kot 5000 v vseh 25 letih pred federalnim zakonom, ki je bil sprejet 1. 1934 in se naziva Federal Credit Union Act. V prvih petih letih, odkar je ta zakon v veljavi, je bilo ustanovljenih več kot 3,540 novih kreditnih zadrug pod nadzorstvom Farm Credit Administracije.
Kreditne unije so se največ razvile v industrijalnih okrajih. Vsaka izmed držav Illinois, New York in Wisconsin jih je imela več kot 500 ob koncu leta 1939. Izmed 300 in 500 jih je bilo v državah C a 1 i f o rnia, Massachusetts, Minnesota, Missouri, Ohio* Pensylvania in '[Texas.
Kreditne unije nudijo svojim članom priliko toliko za štednjo kolikor za posojila. Sestavljene so na zadružni podlagi od delavcev ali skupine ljudi, ki se med seboj poznajo in ki so v kaki zvezi med seboj, kot je članstvo delavske unije, jednote, cerkvenega društva oziroma ki živijo v isti soseščini, občini ali poljedelskem okraju. Ta pogoj je potreben, kajti svrha zadruge je posojevati mala posojila dostikrat brez jamstva in je zato potrebno, da je
izposojevalec osebno znan drugim članom.
Prodaja delnic, navadno po $5 ali $10, zalaga z začetno glavnico kreditne unije. Člani smejo imeti več kot eno delnico, ne pa več kot en glas. Število delnic pa določa, koliko dividen-da bo član prejel. Federalni čarter ne dopušča, da bi dividend znašal več kot 6% vloženega kapitala. Na ta način imajo člani priliko vložiti svoje prištednje.
Posojila brez jamstva ne smejo presegati $50 pod državnim čartrom oziroma l$100 pod federalnim čartrom. Obresti, ki se nalagajo, znašajo redkoma več kot 1 odsto na mesec od neplačanega preostanka posojila, in dostikrat je obrestna mera še nižja, do pol enega odstotka. Komer-cijalne posojilnice in industri-jalne banke nalagajo od 1 do 3 in pol odsto in čim manjše je posojilo, tem več stane razmeroma. Kreditne unije pa morejo biti cenejše, ker imajo malo stroškov za upravo in dostikrat jim ni niti treba plačati najemnine. V običajinih posojilnicah so stroški preiskova nja precejšnji, pri zadrugah pa ne znašajo takorekoč nič.
Federalni čarter in tudi večina državnih čartrov dovoljuje posojila le za "previdne ali produktivne svrhe," ali .ta doloba je zadosti elastična, da obsega vse potrebe povprečne družine, kot hrano, oblačilo, najemnino, hišne potrebe, pohištvo, nakup avtomobila, počitnice in plačevanje malih dolgov naenkrat. Seveda le člani morejo dobivati posojila.
Federalne kreditne zadruge se morejo ustanoviti tudi le od sedmorice ljudi. Kadar take osebe, ki morajo imeti kake skupne interese, hočejo ustaviti posojilno zadrugo, napravijo prošnjo na Farm Credit Administracijo, da se jim podeli čarter. Kasneje novi člani smejo pristopiti, ki imajo iste pravice in dolžnosti kot izvirni člani. Ti novi člani morejo biti le taki, ki spadajo k isti skupini interesov oziroma sosedstva.
Common Ground — F.L.I.S. -o-—
Poklon. — "Ali vas dama ni nič vprašala, kdo vam je izročil šopek?"
"Postrešček: "N.ič, saj je morala že vedeti. Takoj je rekla: "2e spet stari osel!"
NOVI ROMAN
začne v kratkem izhajati v tem listu, ki se imenuje:
jubezen, ki u"....
in je vse skozi zelo zanimiv in napet, da ga čitatelj čita z največjim zanimanjem. Opozarjamo vse naše naročnike, da naj blagovolijo opozoriti na ta roman tudi svoje znance in prijatelje, da ga bodo oni čita-li. Vsem, ki jim je že ali jim bo v tem času potekla naročnina, pa opozarjamo, da naj ob času naročnino obnove, da, se jim ne bo med tem časom ustavilo
ZVEZE S STARIM KRAJEM
so z daj bolj neredne. Navadna pošta s parniki vzame včasih mesece, da pride na svoja nesto. Hitrejša je zračna pošta, ki stane za navadno pismo 30c. Pa tudi ta potuje neredno, včasih pride skozi od dva do tri tedne, včasih je kje zadržana, ali čaka na letalo in tudi zakasni. Kar se tiče pošljanja denarja v Jugoslavijo je za enkrat najbolj priporočljivo poslati po kablu brzojavno. To sicer stane 1 dolar ekstra, a je dostavljeno od pet do deset ali dvanajst dni.
NAŠE CENE DINARJEM SO ZDAJ:
Petek", t januarja isii1
Štran S
AMERIKANSfcl SLOVENEC
SLOVANSKA KRI
ŠTEVILO POSOJILNIH ZADRUG
NARAŠČA
t?ran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 3. januarja 1941
oočfoooooooo«?^^
SRCE V OKOVIH
ROMAN - NAPISAL MIRKO BRODNIK
Kregar ni odgovoril. Ves beden, zvit v dve gube, je sedel, kakor bi pritiskala težka skala na njegova ramena.
"Kaj boste odgovorili? Kako se boste opravičili?"
Kregarjeva roka se je trdo oprijela mize, da so se mu nohti zasadili v les.
"Ko sem ležal brez zavesti, ranjen na smrt, ste mi ukradli njeno sliko in njeno pismo. Kje je pismo?"
Kakor bi bil izgubil vso voljo, kakor bi bila zamrla v njem sleherna iskrica upora, je Kregar vstal in topo stopil k pisalni mizi. Odprl je predal in vzel iz njega pismo in sliko. Položil je oboje na mizo.
Mladi mož je vzel sliko v roko. Na njej so se še videli sledovi krvi, njegove krvi...
"Ni vas zazeblo, ko ste začutili na sliki kri? Ni vas bilo groza? Ni vas bilo sram svoje strasti, svoje zavrženosti?"
Pismo in slika sta mu zdrknili iz roke. Stopil je k oknu in hladno dejal:
"Velik je najin račun, Kregar. Danes je zanj napočila ura plačila. In tudi za vaše druge neporavnane račune. Za umor v igralnici. Za vaše sleparije, ki so stale nekaj ljudi življenje. Za napad na ruskega Inženjerja . .
Kregar se je stresel.
"Da, tudi to vem. Jaz sem bil tisti, ki sem ga rešil. In jaz sem vam takrat strgal krinko z glave."
"Kaj mi hočete?" je za jecljal Kregar. Njegov obraz se je bil v teh nekaj minutah postaral za deset let.
"Kaj vam hočem?" je ledeno odvrnil Branko. "Nič, gospod Kregar — to opravi sodišče."
Kregar je vztrepetal.
"Jutri pridejo po vas," je neusmiljeno nadaljeval Branko. "Upam, da jih boste počakali ..."
S težkim korakom je stopil k mizi.
"Oko za oko, zob za zob!"
Mladi mož je vzel klobuk in se obrnil k vratom.
"Tako bo najin račun poravnan. Ce pa ga hočete drugače poravnati... brez hrupa ... zaradi nje, ki ste jo onesrečil..."
Segel je v žep. V njegovih rokah'se je zasvetil revolver. Položil ga je na mizo. Nato je počasi stopil proti vratom.
"Zbogom, Kregar!"
Vrata za njim so se zaprla. Koraki v veži so naglo zamrli.
Kregar je ostal sam.
Listen to
PALANDEGH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST
Every Saturday, 1:30 to 2:30 P.M.
STATION WHIP
1480 kilocycles (First Station en Your Dial)
Featuring a program of
Yugoslav Folk Music
Osemnajsto poglavje SVIDENJE
»
Ko je Branko prišel po stopnicah dol, ga je v veži že čakal detektiv.
"Brž, skriti se moramo. Pravkar sem začul avtomobil, ki je zavozil na dvori-
v v ••
see.
Mladi mož si je segel z roko po čelu, kakor da hoče pregnati težke misli. Prav-karšnji razgovor je tudi na njem zapustil sledove.
"Kdo?" je kratko vprašal in instinktivno skočil k najbližjemu drevesu. Detektiv se je splazil za njim.
"Ne vem. Moram iti gledat."
Neslišno je smuknil v senci drevja k vrtnim vratom.
Preden je minula minuta, je bil že nazaj.
"Kregarjeva žena."
Branko se je stresel.
"Sama?" je zajecljal.
"Ne, neki moški je z njo."
V prvem trenutku je hotel mladi mož steči k njej in ji zastaviti pot, toda premagal se je.
Prihajala je po stezi. Skozi gosto vejevje je tu pa tam prodiral bled zrak mesečine.
Sredi poti je obstala, skoraj tik ob njem. Videl je njen trpeči obraz, njene drhteče ustnice. Njenega spremljevalca ni poznal.
"Kdo je oni?" je vprašal šepetaje.
"Mož njene sestrične," je prav tako tiho odgovoril detektiv. Branku je odleglo.
Ko je hotela, stopiti naprej, proti vratom, ga je nekaj prijelo, da se ni mogel več premagati. Skočil je iz sence proti njej.
"Zora!"
Mlada žena se je obrnila. Ni poznala njegovega glasu, tako ga je izpremenilo nenadno razburjenje.
"Kdo je?"
Njen spremljevalec mu je stopil nasproti.
"Kdo ste? Kaj bi radi?"
Posvetil mu je z žepno svetilko v obraz. Tedaj je Zora kriknila. Spoznala ga je.
Kakor v sanjah je stopila k njemu.
"Branko!" Komaj slišno je izrekla te besede. Zdelo se ji je, da se ves svet vrti okrog nje, in obšla jo je bolečina, da bi bila zavpila.
Potem se je zavedla. Njena drobna ročica se je nehote iztegnila proti njemu.
Branko jo je pobožno stisnil. S tem stiskom roke je povedal vse, česar je bilo prepolno njegovo srce.
(Konec prih.)
POSLUŠAJTE
■aner-
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles.
POŽURITE SE, DA NE BOTE PREPOZNI!
Stenski koledarji "Am. Slovenca" gredo letos hitro izpod rok. Le še komaj 200 jih je na roki. Takoj ga naročite zase, ali svojim domačim, dokler ga ne zmanjka. Letošnji stenski koledar "A. S." je pravi kras za vsako hišo. Stane s poštnino za tu in stari kraj le samo:	^
20 centov
Naročila je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, -:-	Chicago, Illinois.
VELIK BOREC PROTI UMAZANEMU ČTIVU
Francoski listi .so prinesli kratko poročilo, da je znani abbe Bethleem v starosti 72 let umrl v Perros-Guirec v Bretanji. Bil je to zelo zaslužen mož, katerega zasluge so začeli na splošno priznavati in ceniti šele danes po zlomu Francije. Vse svoje življenje je stvarno žrtvoval borbi proti umazanemu čtivu. Pariški listi so bili v povojnih letih prepolni opisov njegovih pogumnih dejanj, ko je lastnoročno razmetaval in trgal umazano por-nografične spise in ilustracije po pariških časopisnih kioskih in kolodvorskih knjigarnah. Bil je velik ljubitelj in ljubljenec mladine in mu srce ni pripuščalo, da bi dovolil, kako oblast dopušča da se francoska mladina, v najbolj nežnih letih načrtno zastruplja z u-mazanim branjem. Zbral je okrog sebe čete pogumnih fantov, ki so čestokrat šle čistiti javne knjigarne in časopisne prodajalne ter so prišle navzkriž s policijsko oblastjo, ki je — čudno — imela nalog, da v imenu nekih gnilih načel o
sv^odi vesti pobija in zapira mlldino, ki se je borila proti str$pu, zastrupljevalce pa ščitili'. Tudi on sam je bil večkrat pred sodiščem, kjer se je moral zagovarjati, da je v boju i-za čisti mladinski naraščaj trgal in razmetaval pornogra-fično spise in knjige. Tako borben je ostal vse do zadnjega in ga ničesar od njegovega delovanja ni moglo odvrniti. Objavljal je posebno revijo "Revue des lectures" (Revija čtiva,) kjer je skrbno zasledoval vsako novo objavljeno knjigo ter jo označil kot dobro ali kot slabo, kot takšno, ki jo starci lahko dado v roke otrokom, ali kot takšno, ki jo je treba zavreči. Ko bi 'bila Francija še v povojni dobi imela tisoč abbejev Bethleemov, je zapisal. sedaj ob njegovi smrti francoski časopis, bi ji danes ne bilo treba jokati ob razvalinah svoje domovine.
Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje.
Krasota za vsak dom!
Nekaj novega za vsak dom!
KCAUc^o&t
VRH 207
Na kateri doma rekordirate plošče!
RADIO IN VICTROLA SKUPAJ
krasno narejena, ki okrasi vsak dom tudi v pohištvenem oziru.
im
fejsl	1 ixmmOi
VICTROLA vam sama automatično spreminja 10
-I O___IV______1 vv	v v .	.	'
\
Plošče lahko sami rekordirate
RADIO APARAT je opremljen z najnovejšimi opremami. — Ima 10-RCA posebnih Victor tubov z magičnim očesom. — Močan 12-palčni "Loudspeaker". Praktično kontrolo, s katero se poljubno sprejema debelejši, tanjši, glasnejši ali mehkejši glas, kakoršen ton komu ugaja. Vsa oprema moderna najnovejšega izviifa.
■IF
...................m
palčne in 12-palčne plošče. Plošče igra glasno, ka- j kor bi vam svirala največja godba pred vami. — Glas se da poljubno regulirati, mehkeje, debeleje, tanjše, j kakor kdo želi.	|
SESTAV ima zraven pripravo, s katero rekordirate sami, tO je da napravite sami svoje lastne plošče. Moirda imate sina, hčerko, ki je pevka, morda znate sami zapeti kako domačo pesmico. Tu na ta aparat zapojete, ali zaigrate na kak inštrument, bodisi na harmoniko, gosle, kitaro, ali kar že in rekordirate sami doma. Plošča je takoj porabna in lahko isto {»otem igrate takoj, da čujete sami svoj lasten glas, kak glas imate, ali kako igrate. To je zelo zabavno in premnogi zdaj rekordirajo sami doma, pesmice, deklamacije, govore, itd. Tudi vi poskusite to. Obilo zabave bote imeli pri tem.
Vse to imate v skupnem (Combination) Radio in Victroli.
Za vaš stari Radio dovolimo zelo liberalen popust.
Pridite in oglejte si ta aparat pri nas predno si nabavite drugega kje drugje, da vidite kaj tu dobite.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
J. M. Trunk.
I
Tam doli v Albaniji se utegne še nekaj razviti. Trenotno je tam vrlo slabo za Italijane, dobro za Grke in posredno tudi za Angleže. Ali hoče Mussolini tam sam opraviti, ali pa mu Hitler noče malo priskočiti na pomoč, bo težko kdo mogel razvozlati.
Nekaj drugega nas bolj zanima tam v Albaniji. Zopet smo v letu 1912, ko je bila zlomljena moč nekdaj vsemogočnih Turkov. Srbi so v tsil-nem sunku prišli na morje. Ne gre toliko za kak vojaški prestiž, gre bolj za izhod zaledja, ako to nima izhoda na svetovno morje, in je kakor zadušeno pri sedanjem prometu. Angleško maslo je bilo, da so morali Srbi iti proč od morja, in v ta namen je bila sfiksana Albanija. Gol zapah, da Slovan ne pride do sape. Svetovna vojska' na tem ni dosti izpremenila, saj so Srbi za Srbijo dobili le nekaj vasi tam ob Strumici. Jugoslavija kot taka tu ne igra vloge, ker gre pri Albaniji za vse drugo zaledje.
Lah je tudi angleške račune prekrižal, ko je-Albanijo krat-komalo zasedel. Pridejo na vrsto Grki. V balkanski borbi i. 1912 so Grki stali bolj ob strani, pa le tudi želi. V svetovni vojski so Grki pustili Srbe na cedilu, cincali sem in tja, in se končno pridružili zmagovalcem ter dobili svoj velik, a ne prislužen kos. To jim je šlo v glave. Mislili so, da se povračajo stari časi grškega imperija in so šli v Malo Azijo nad Turke. Nepričakovano pa so jih Turki nakle-stili, da nič kaj, in iz Azije je moralo vse grško prebivalstvo, da je tam za Grke za vedno odklenkalo. Obdi-žali pa so, kar so jim prisodili na škodo Bolgarom, izhod na Egejsko morje, kar Bolgare hudo šče-mi, in jim ni zameriti, ker tudi oni morajo imeti na morje primeren izhod.
Tu smo zdaj. Lahu je bilo vse premalo, ko je vtaknil v žep Albanijo, padel je čez Grke. Vojna sreča pa je najbolj opoteča, in Lah hudo lovi sapo, in raka. Ne brijejo ga Grki sami. Angležem je na tem, da odvrnejo kolikor mogoče iz Sredozemskega morja laško nadležnost in baze v Grčiji jim dobro služijo.
Ni izključeno, da Grki potisnejo Lahe iz Albanije. Tu pa je lahko vroča točka. Grkom bo vzrastel greben. Zmaga zmeša glavo. Da ima v severnem delu Albanije Jugoslavija vitalne interese radi izhoda, tega bo zmagovitim Grkom težko dopovedati. V sili zlomek muhe hrusta. Ako bi Lahom šlo trdo, se umaknejo lahko na jugoslovansko ozemlje in se z Jugoslavijo radi Se-'
PREJELI SMO V RAZPRODAJO
RU-VUE
ter nove filme, v katerih vidite Norveško, Švedsko in druge razne slikovite kraje.
Tru-Vue gledalo
stane___________80c
Filmi vsak po______35c
Knjigarna \ "AMER. SLOVENEC"
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
verne Albanije nekako pogodijo, ker Jugoslavija ima marsikaj, česar ni v Italiji. Nikakor toraj ni izključeno, da trčita' Grčija in Jugoslavija v Severni Albaniji druga na drugo, in nov ples se prične. Še
dolgo ne bo konca.
*
Hitler je hudo odpiral usta,
ko je govoril pred municijski-mi delavci. Dosti je bilo zmag, ampak zmage še ni in zaveznik Mussolini zmaguje bolj rakovo. V Ameriki so najprej poročali, da je rekel, kakor bi bil gotov zmage nad vsem svetom. Menda pa je rekel le, da so nemški delavci, lahko kosajo z vsem svetom. Well, to se jim mora priznati, ker vsaj francoski delavci so tako dobro delali municijo, ko so sedeli in muzicirali v senci Juda Bluma, da do šestdeset od-stotko šrapnelov sploh ni eksplodiralo (glej S. E. Post od 14. dec. t. L). Cast, komur čast, in čast, ako je kdo dober delavec, kakršni so nemški delavci.
Drugo, kar je povedal Hitler, so bolj prazne marnje. Nemčija nima ničesar, drugi imajo toliko in toliko, Amerika ima seve silo veliko. Ampak prav ta bogata Amerika ima, kakor je Hitler povedal s poudarkom, do 12 miljonov nezaposlenih, Nemčija niti enega ne. Pa se mu le nekako sline cedijo po — Ameriki 1 Tudi tu gre bolj za lačne nemške oči, ker dobri nemški delavci bi imeli lahko dosti kruha, ampak Hitleru gre bolj za — zemljo, za oblast. Ko gre zdaj za pridobitev te oblasti, in gre vse nemško delo" le * za kanone, ki ne dajo kruha, bo pač treba pas še hudo stisniti, pa so sedanji Nemci sami tega krivi, ko imajo tako velike oči. ♦ * ,
Iz Berlina so nedavno od tega poročali, da se Jugoslavija priključi 'novemu redu.' Zdaj se poroča iz Beograda, da je Jugoslavija pripravljena delati s tem novim redom, ampak popolnoma neodvisno. To je vse kaj drugega. Svoboda je več vredna, kakor kak boljši kos kruha od novega reda.
Dosti se je pisalo in se utegne še pisati, kdo je zakrivil polom na Francoskem. Očitanja frčijo sem in tja, vsak sodi bolj po svojem stališču do politične stranke, katere privrženec je. Tudi med nami se je porabilo za ta prerekanja dosti prostora in ni manjkalo očitkov.
Ako je komu za to, da izve resnico, in le resnica lahko nekaj koristi za bodočnost, naj čita, kar je objavil iz dnevnika brez vsake kritične pripombe major Filip Gribble v magazinu "The Saturday E. Post." Drug od drugega so pričakovali, sami pa "rujno vince pili in cigarete kadili." Zdaj šele velja: tu Nemec, tam Anglež. Bomo videli, kakšen bo izhod.
Predstavite vašim prijateljem "Araer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče!
fill
I	DR JOHN J. SMETANA jj
OPTOMETRIST
II	Pregleduje oči in predpisuje očala g 23 LET IZKUŠNJE
1801 So. Ashland Avenue	P
Tel. Canal 0S23	«
Uradne ure: vsak dan od	9. p
■ zjutraj do 8:30 zvečer.	ji
EiiiiiBiiniBiniiiiiaiiiiBiuiiaiiiiiaiiiiiiiiiiiauiauMiiiini