Uredništvo inupravništvo: Kolodvorsko ulice itev. 16. Z urednikom bc »noro govoriti vaak dan od lt. do 12. ure. Rokopisi ho na vračajo. Inserati: &oat«topna potit-vrata 4 kr., pri ve6kratnoui ponavljanji dajo se popuat. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak: dan razen nedelj in praznikov ol> 55. uri zvečer. Velja za I^JublJano ▼ uprarništvu: 7.a oelo leto6gld., za pol lota S gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na raosoo 60 kr., pošiljatev na dom velja ino-hočuo 0 kr. več. Po poiti volja za oelo leto 10gl., s* pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden meieo 86 kr. Štev. 196. V Ljubljani v sredo, 22. oktobra 1884. Tečaj I. Svetopisemski Job. Duh psalmistov in prorokov obsenčil je našega časnikarskega tovariša iz „Ndrodne Tiskarn e v govorico njegovo se mu vpletajo spomini na mladostno dobo človečanstva in posebno mu ugajajo primere in imena iz sv. Pisma. Pripoveduje o očaku Jakobu ter o »lokavem11 Labanu, o „neljubljeni in starikavi" Liji ter o „brdki“ Raheli — in vsa ta tbeologična modrost ima le ta namen, najvišjo nezadovoljnost „Slov. Naroda" izražati lavno minolemu deželnemu zboru. Premišljali smo neprijetni položaj najstarejšega slovenskega dnevnika, in tudi nam se je dozdevalo, da mora silno boleti, ako se v vsem deželnem zastopu niti jeden poslanec ni zmenil za besedovanje in godrnanje »Slov. Naroda". I mi smo se tedaj trudili, da bi iz mračne dobe patrijarhov in sodnikov dobili kako primerno podobo, da ocenjamo vso bolest, vso togo oblastnega glasila „Nar. Tisk.", — ali pri najboljši volji nismo mogli dobiti druge, nego svetopisemskega trpina, gobovega Joba, katerega je bila božja modrost udarila s tolikimi usodnimi udarci. In kako ginljivo tarna in jadikuje naš Job pred pragom redutne dvorane! Vsa kritika njegova o zadnjem deželnozbonkem delovanji je jedna sama elegija, in če se je sem ter tj& urinila tudi kaka neresničnost ali kaka nedolžna zvijačica v njegovo oceno, je to zgolj — lieentia poetica, katera se pesniku nikakor ne more zabraniti. V to kategorijo spada pred vsem ona reminiscenca na nesrečni predlog testnega odbornika Hribarja zastran ob-bgatne slovenščine za nemške učence na realki. Zagovornik deželnega odbora bi se pač lahko skliceval na to, da deželni zastop ni imel uiti najmanjše prilike, baviti se s tem vprašanjem, da je celo pri peticiji šmartinske občine za odpravo obligatnega nemškega pouka se postavil na isto zakonito stališče, s katerega je 0 svojem času prof. ouklje ugovarjal nepre- Listek. Stepni kralj Lir. Kutiki spisal Ivan Turgenev, poslovenil * * * (Dalje.) X. Nekega dno — bilo je junija meseca, in dan se je nagibal k večeru — naznani sluga prihod Martina Petroviča. Mati moja se začudi: 'videli ga nismo uže več nego jeden teden in on nas ni nikoli tako pozno obiskaval. »Kaj se je neki zgodilo?" vsklikne mati polu-Klasno. Ko se privali Martin Petrovič v sobo, U!?ede se takoj na stolico poleg vrat, obraz J^gov je kazal tako nenavaden izraz, bil je tako zamišljen in celo bled, da je moja mati J>ehotč in glasno ponovila svoj vsklik. Martin Petrovič uprč vanjo svoje niale oči, pomolči, Vzdihne globoko, zopet pomolči in naposled spregovori, da je prišel zavoljo neke stvari, *atera . .. take stvari.. • z namenom. Ko premrmra to nejasne besede, hipoma vstane in odide. mišljenemu nasvetu. Emfatično je naglašal „Slov. Nar.“, krvni brat „Slovanu, izredno važnost te peticije. Toda ko se je zaradi te prošnje od strani deželnega zbora zgodilo vse, kar se je sploh zgoditi moglo, ko se je vladi odstopila s posebnim priporočilom, obmolknili so na enkrat vsi slavospevi, — kajti gospOda je s strahom uvidela, da je deželni zbor baš pri tej priliki po vsem odobril — motivacijo prof. Šukljeja pri tedanji debati v mestnem zboru! Tega mnenja mora biti uže z davna tudi mestni magistrat, kajti navzlic temu, da se je Hribarjev predlog sklenil uže lansko leto, ni do denašnjega dn6 deželni šolski svdt niti besedice prejel tega fulminantnega sklepa, kateri je bil svoje dni provzročil cel katarakt uvodnih člankov v narodnem novinarstvu. Niti izročili ga niso — toliko resnobe gre pripisati njih praznim demonstracij am! Globoko zdihuje novodfibni Job zaradi tega, ker je deželni zbor „odložil mestni statut do prihodnjega zasedanja". A kdo je kriv bil temu odlašanju? Morda nemarnost in nebriž-nost deželnih poslancev? Sigurno ne, kajti vsak nepristransk opazovalec pritrdil nam bode, da sta deželni zbor, in v prvi vrsti narodna njegova večina, redko kedaj toliko delala in toliko dognala, kakor baš v minolem zasedanji. Ali načrt mestnega statuta se je veliko prekasno izročil deželnemu zastopu! Mestnemu odboru bilo se je ravnati po na-svčtu, katerega je meseca novembra lanskega leta stavil tedanji mestni odbornik Šuklje, naglašujč, da mora načrt biti izgotovljen vsaj do februvarija 1884. Potem bi bilo možno najprej v mestnem odboru natančno pretresati paragraf za paragrafom ter dovršeno delo izročiti deželnemu odboru. In če bi tudi ta odvažna korporacija bila dobro pretehtala važni zakon, potem bi bilo možno deželnemu zastopu, še tekom te sesije dognati ta pomenljivi predmet. Toda rešiti kompendijozno postavo, sestavljeno iz 95 paragrafov, brez vsakih pri- Mati pozvoni in ukaže stopivšemu slugi, naj hitro leti za Martinom Petrovičem in naj ga nemudoma vrne; ali uže se mu je posrečilo sesti v svoje drožke in se odpeljati. Moja mati, katero je čudno postopanje Martina Petroviča in nenavaden izraz njegovega lica tako zmotil in vznemiril, pripravljala so je naslednjega jutra ravno, da bi poslala k njemu posebnega slil, kar se zopet sam prikaže pred njo. Takrat zdel se je nekoliko mirnejši. — Ali povej, očka, povej — vsklikne mati, ko ga zagleda — kaj se je s tabo zgodilo ? Prav zares sem včeraj mislila: „Za božjo voljo! sem mislila, saj vender naš starec ni prižel z uma?" — Ne, gospa, z uma nisem prišel, odgovori Martin Petrovič — jaz uisem tak človek. Ali jaz se moram z vami nekoliko posvetovati. — O čem? — Samo dvojim, da li vam bo to ljubo... — Govori, govori, oče, kar po domače. Ne vznemirjaj me! Kaj misliš z onim „to“ ? Ali te je zopet napala otožnost? Harlov se nahmuri. — Ne, ne otožnost; prav, kar mimogrede in v trdnem prepričanji o postavodajni zmožnosti njenega poročevalca v mestnem zboru bilo bi nedostojno, resne parlamentarne skupščine nevredno. Zakoni se ne pišejo tako, kakor plitvi uvodni članki ali vodeni podlistki, tu treba na zlato tehtnico polagati vsako besedo. In ker se je mestni odbor premalo oziral na to bistveno potrebo, na ta prvi pogoj vsega postavodajstva, ni ni-kakeršnega stvarnega pov6da, deželnemu zastopu podtikati krivdo, katere gotovo ou ni provzročil. (Konec prihodnjič.) Govor posl. Šukljeja o načrtu zakona, s katerim se prenarejajo nekatera določila deželnih zakonov z dne 19. decembra 1874 (št. 37) in 26. oktobra 1875 (št. 27). (Konec.) Naglašati mi je pa potem, da je izjema ljubljanskega mesta — in to govorim gotovo najbolj za pravičnost nasveta finančnega odseka — pravi unikum v naši državi, da nima več analogije pri nas. Povsod je glavno mesto glede šolstva na ravno istem niveauu, na ravno istem ravnoležji, kakor vsaka druga, bodi si tudi najzadnja šolska občina, in povsod tam, koder se troški šolstva pokrivajo ali po polnem ali vsaj deloma iz deželnega premoženja, povsod konkurira glavno mesto v isti meri in še v večji meri, kakor druge šolske občine. Deželni odbor je v tej zadevi letos pisaril drugim deželnim odborom ter jih vprašal za raz-jasnenje dotičnih razmer. Jaz sem preštudiral te odgovore in ako mi je dovoljeno, bodem le nekatera mesta tukaj imenoval, ki so v sličnem razmerji kakor Ljubljana. Tako na primer so nam pisali iz Šlezije, iz Opave (bere iz dopisa sileskega deželnega odbora dotični stavek, iz katerega se razvidi, da mesto Opava vzdržuje na lastne troške vse svoje šole, poleg tega pa še konkurira k troskom deželnega Šolstva). ta me napada samo o mladi luni; ali dovolite, da vas vprašam, gospa, kaj mislite vi o smrti ? Mati moja se preplaši. — O čem? — O smrti. Ali more smrt na tem svetu komu, bodisi kdorkoli, prizanesti? — O tem torej si začel misliti, očka moj ? Kdo iz nas je nesmrten? Če tudi si se porodil tak velikan — tudi tebe bo jedenkrat konec. -- Bo! oh, bo! povzame Harlov in povesi glavo. Imel sem v sanjah neko prikazen, reče naposled počasi. — Kaj praviš? vsklikne moja mati. — V sanjah sem imel prikazen, ponovi on. Jaz namreč v sanjah jako dobro vidim. — Ti? — Jaz! Ali tega niste vedeli? Harlov vzdihne. — No, čujte ... Ulegel sen) se bil, gospa! nekaj nad jeden teden bo tega, ravno pred Petrovim postom, ulegel sem se po obedu, da se nekoliko oddahnem, no, in zaspim; in kmalu vidim, kako je pribežalo k meni v sobo črno žrebč. In začne vam to žrebe igrati in zobč kazati. Kakor žužek je bilo črno to žrebfi. Harlov pomolči. Mi vidimo tedaj, da tudi v Šleziji konkurira glavno mesto, kakor vsaka druga občina. Še bolj je to razvidno iz dopisa solno-graškega deželnega odbora; mesto Solnograd plačuje kakor vsa druga dežela 35 °/0 deželne priklade, od katere gre 24% za šolske potrebščine, navzlic temu, da za Solnograd in njegove šole zadostuje 15°/0. (Klici: Oujte, eujte!) In tako, gospOda moja, bi vam še lahko navedel mnogo dopisov in iz vseh bi se uverili, da je v istini povsod glavno mesto v ravno takem razmerji nasproti troškom deželnega šolstva, kakor vsaka druga občina. Zaradi tega, gospdda moja, se finančnemu odseku nikakor ne more očitati nobena mržnja do ljubljanskega mesta, nobeno zanemarjenje mestnih koristij, ako zahteva za Ljubljano, ono razmerje, katero obstoji pri vseh glavnih mestih po celem našem cesarstvu. Gospod poslanec Grasselli je omenjal, da ima mesto ljubljansko na svojih šolah okoli 440 — če se ne motim — učencev z dežele. Jaz pritrjujem in sem sam uverjen, da to število ni pretirano, ali na zadnje, gosp6da moja, moramo vender le pomisliti, da ima mesto od teh učencev tudi svoje gotove koristi. Kajti v ljudsko šolo ljubljansko pošiljajo vender le premožnejši stariši svoja deca in ti učenci ostanejo večinoma tudi v mestu ter prestopijo pozneje v srednje šole, v gimnazijo in realko, in korist od tega ima vender le mesto. Potem, gospoda, ne smemo prezirati še enega momenta, kateri je tukaj silno važen, namreč — in to naglašam — ono notranjo, rekel bi skrivnostno pa vender iierazrušno zvezo, katera obstoji med duševnim razvojem deželnega prebivalstva in med materijalnim blagostanjem deželnega osredja, če bi dandanes duševna izobraženost našega prebivalstva po deželi se znižala, gotovo, gospoda moja, bi v prvi vrsti občutilo ta vdarec mesto ljubljansko, kajti ono je tisto naravno središče, v katero se stekajo vse življenjske arterije našega narodnega života. Kar se računa tiče, sem uže poprej dejal, da se s tem računom nikakor ne vjemam; njegove površnosti in nedostatnosti se prav lahko dokazujejo. Prvič je g. župan Grasselli za letos deficit previsoko izračunal: mi smo ga izračunali s 89541 gld., on je arondiral to svoto in je rekel: 100000 gld., tedaj skoro za 11 ali vsaj za 10 tisoč več. Potem moramo tukaj odtegniti davek od južne železnice in ta bode znašal gotovo 10 000 gld. na leto in poleg tega se bode pri pokritji deželnega zaklada nek nov davek priporočal, namreč davek na žganje, iu za tega pričakujem tudi finančni efekt kakih 30000 gld. Tedaj se znižuje vsa svota za celih 50000 gld., in vsled tega se razvidi, da bode ljubljansko mesto k večjemu — No in potem? vpraša mati. — In potem se to isto žrebč hipoma obrne in cebne me v levi laket prav tjil, kjer najbolj boli!.. . Jaz se zbudim in glej, z roko kar zganiti ne morem iu tudi z levo nogo ne. No, mislim si, zaspala mi je; vender je malo po malem zopet prišlo vanjo čutstvo; samo mravlje so mi dolgo časa lezle po udih in lezejo mi po njih še zdaj. Da le iztegnem roko, takoj zaČn6 z nova lezti. — Ali, Martin Petrovič, ti si gotovo kako na roki ležal. — Ne, gospa; prosim, ne govorite tega! To je posebno znamenje ... in pomeni gotovo mojo smrt. — No, ta bo lepa! reče moja mati. — Znamenje pač! Pripravi se, o človek! To mi je hotelo reči. In zato, gospa, hočem vam nekaj povedati, in sicer brez odlašanja. Ker nočem — zakriči Harlov nenadoma — da bi ta smrt mene, služabnika božjega, nepripravljenega zasačila, sklenil sem v svojem umu naslednje: da razdelim uže zdaj, ko sem še živ, vse imetje med svoji hčeri Ano in Evlainpijo, kakor mi o tem Gospod Bog dušo navdihne. Martin Petrovič se vstavi, vzdihne in pristavi: — in sicer brez odlašanja. imelo več plačevati davka za šolsko priklado za 15 000 gld. na leto. Toda, gospoda moja, tudi te svote velika množica davkoplačevalcev nikakor ne bode zelo občutila. Tukaj so vra-čunjeni kreditni zavodi, so vračunjena velika obrtna društva in ravno ti bodo najhuje zadeti. Kranjska hranilnica na primer bode imela več plačevati okoli 1200 gld. na leto, eskomptna banka okolo 600 gld., tudi kranjsko obrtnijsko društvo bode prizadeto, in tedaj lahko rečemo, da prosti davkoplačevalec, posebno nižji davkoplačevalec tega davka in te pomnožitve ne bode čutil v tako silni meri. Potem pa, gospoda moja, saj nismo nikakor ne sovražniki ljubljanskega mesta, saj smo tudi mi v deželnem zboru radi pripravljeni, pri vsaki priliki pripravljeni, vstreči njegovim zahtevam. V finančnem odseku se je že z ozirom na stvarne šolske potrebščine ljubljanskega mesta sprejel § 1. tega postavnega načrta, in šolnina, katera je sicer povsod odpravljena po deželi, ohranila se je tukaj, dasiravno se s pedagogič-nega stališča šolnina ne da zagovarjati. Potem pa, kadar bode Ljubljani treba graditi novo šolsko poslopje, uverjen sem, da bode deželni zbor jako rad konkuriral z izdatnimi podporami na korist ljubljanske šolske občine. Naslanjevaje se na vse te razloge, priporočam tedaj nasvet finančnega odseka, ki bode deželi naši prinesel letnega dobička 50000 gld. ter zmanjšal skupno priklado za normalni in deželni zaklad od 36% na31°/0, prav toplo visoki zbornici v konečno odobrenje. (Živahno odobravanje.) Pokrajinski ogled in premijiranje goveje živine na Dolenjskem (v Krškem) s predlogi, kako povzdigniti rejo goveje živine z napravo črednih zapisnikov. Spisal Toma VVirgler, c. kr. okrajni živinozdravnik v Krškem. (Konec.) Znano je, da po previdnem izbiranji pri plemenji živine le malo komadov treba, da se dobč dobra debla (stariši) in plemena. Za to naj bi se tudi pri nas za plemenje izbral najboljši materijal in se držalo načela: »Najboljše in najlepše naj se druži z najboljšim in najlepšim!" Potem naj se gleda, da je tudi poznejše plemenje potomcev isto tako pravilno po načelih umne živinoreje. Tako bi se potem napredovalo od rodu do rodu, korak za korakom brez velikih troškov in brez skrbi, da reja spodleti. Kdo naj pa tako umno govedorejo vodi? Kdo naj take pričetne zapisnike o plemenji priredi in dalje vodi? Pri srednjem ali manjšem kmetu, če ima več živine, kaj takošnega gotovo ne moremo — No? To ni napačno, opomni moja mati; samo zdi se mi, da po nepotrebnem tako hitiš. — In ker želim v tej stvari, nadaljuje Harlov z glasom še bolj povišanim — ker želim ohraniti red in postavnost, to prosim najpokornejše vašega sinčka, Dmitrija Seme-noviča — vas, gospa ne upam se nadlegovati — prosim onega sinčka, Dmitrija Semenoviča — svojemu sorodniku Bičkovu pa to štejem v dolžnost, da bi bil pri izvršitvi formalnega akta in pri izročitvi imetja mojima hčerama, omoženi Ani in neomoženi Evlampiji — pričujoč; ta akt ima biti izvršen pojutranjem, o dvanajsti dnevni uri, na mojem lastnem posestvu Jeskovu, tudi Kozjulkino nazvanem, v pričo sedaj uradujočih oblastnij in gospOsk, katere so uže povabljene. Martin Petrovič s trudom konča ta govor, katerega se je očividno naučil na pamet in ga večkrat prenehal z mnogimi vzdihi... V resnici se je zdelo, kakor bi njegovim prsim sape zmanjkavalo: obledeli njegov obraz je z nova zarudel in on si je nekolikrat obrisal z njega pot. (Dalje prihodnjič.) pričakovati. Za to so premalo zaupljivi in bi gotovo mislili, da tudi za to novotarijo tič povišanje davkov. Tudi so za to preokorni. Pri večjih in umno gospodarečih posestnikih bi se to uže lehko zgodilo; toda ti tega ne utegnejo, pa tudi bi se s tem razkrojilo ves sistem umne govedoreje. Iiadi tega bodo pač strokovnjaki se tega posla lotiti morali, kajti stvar zahteva časa, truda in razumnosti, ako se hoče, da se bode podjetje splačalo. To nalogo naj bi po mojem mnenji prevzeli okrajni živinozdravniki, ki so za to sposobni uže po svoji strokovni omiki, in ker si po svojem občenji s kmetovalci pridobč pregled o stanji živine in ker uže itak služijo državi ali deželi. Da se taka organizacija izvede, naj se dežela razdeli v rej ne okroge, kateri naj bi obsegali zemljino sodnih okrajev. V takem okrogu naj bi se po predlogu c. kr. okrajnega glavarstva volila iz kmetijskih podružnic ali družili strokovnjakov najmanj dva sposobnjaka, ki bi bila z okrajnim živinozdravnikom rejna komisija, katera naj bi leto za letom v svojem rejnem okrogu se posvetovala o licenciranji rejnih bikov, o preskušnjah rejnih vspehov pri moški iu ženski živini, o spisovanji rejnih zapisnikov ter o druzih zadevah umne živinoreje. Sklepi te komisije bi se izročevali c. kr. okrajnemu glavarstvu, da jih izvrši in kazni nalaga. Zapisnike o prvotni rejni živini (Staram-rollen) in sklepe ter druge predloge zbira pri c. kr. okr. glavarstvu nastavljeni živinozdravnik ter je pošilja po uradnem potu c. kr. kmetijski družbi, ki naj bi o svojem času sestavila čredne knjige (Herdebiicher). Po tem potu bi c. kr. kmetijska družba vedno vedela in povedati mogla, kje se dob6 požlahnena in za rejo sposobna goveda. To podjetje bi se s tem pospeševalo, da bi se delila vsakemu živinorejcu posebej darila takrat, kedar bi rejna komisija v okraji ogledovala živino in licencirala bike. Premije v denarji naj bi se dajale samo srednjim in malim kmetom, veleposestnikom pa svetinje in pohvalne diplome za zasluge umne živinoreje. Ta načrt nove organizacije umne živinoreje priporočuje se v daljno posvetovanje, do-polnovanje in izpeljevanje radi tega, ker je to važen predmet, in ker bode živinoreja veliko važnejša za Dolenjce uže le zdaj postala, ko bode trtna uš poglavitni dohodek po naših krajih uničiti utegnila. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Koroški deželni zbor zaključil je včeraj poslati peticijo vladi in državnemu zboru zaradi občinskih doklad, katere bi imele plačevati one železnice, koje prevzame država v svojo upravo. Predlog g!ed » srebru..................82'10 Zlata renta..................................103-15 5°/o avstr, renta...........................96'95 Delnice n&rodne banke....................... 860' — Kreditne delnice............................ 287- — London 10 lir sterling.......................121-95 20 frankovec.................................. 9-69 Cekini c. kr.................................. 5-78 Uradni glasnik z dnž 22. oktobra. Prostovoljne prodaje: V četrtek v dan 30. oktobra dopoludne ob 10. uri na Tržaški cesti tik tab. tovarne vrt (mestna lastnina) 613 Stir. sežnjev. Kupni pogoji na magistratu. Eks. javne dražbe: V Ljubljani graščina Šker-ljevo (Grailach) Rajm. Vašiča (25848 gld.; dn6 22. dec. 1.1., 26. jan. in 28. febr. 1885; zemljišče Dam. Kovačiča iz Stranske vasi dn6 22. oktobra. — V Kameniku zemljišče Matije Šusterja iz Studenc dnč 25. 6k-tobra. — V Ložu zemljišča Frančiške Vilarjeve dnfe 12. novembra. — V Logatci zemljišče Ant. Korošca (prej Lovr. Pirmanovo) iz Grahovega dn6 15. novembra. Tiijoi. Dn6 20. oktobra. Pri Maliči: Ricker, tovarničar, in Makesch, trgovec, z Dunaja. — Schiwitzhofen, zasebnica; Prandstetter. tajnik «Phiinixa>; Ulrich in Bauer, trg. potovalen, i'-Gradca. — Kliiber, častnik, s soprogo iz Baden-Badna. — Flis, učitelj, iz Šmartna. Pri Slonn: Grofica Crenneville s sinom in Bromer, trgovec, z Dunaja. — Schebath, trgovec, iz Trsta. — Ciscutti, lastnik gledišča, iz Pulja. Pri Južnem kolodvoru: Iloldelleiss, trgovec, iz Mišnic. — Koschier, graščak, iz VVartenberga, Umrli so: V civilni b61 nici: Dn6 19. oktobra. Egidij Kuhar, delavec, 53 1., jetika. Dn6 20. oktobra. Helena Leskovic, gostinja, 80 1., rak. Meteorologično poročilo. S Q Čas opazovanja Stanjo baro-motra v ram Tompo- ratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm M 7. zjutraj 74160 + 4-8 bzv. e- mg. O 2. pop. 741-70 +12-8 jvzh. sl. js- 000 »—< CM 9. zvečer 742-40 4- 8-6 szpd. sl. obl. Antirrheumon pripravljan od G. Piccolija, lekarja „pri angelju“ v Ljubljani, Dunajska cesta. Najboljše sredstvo zoper trganje, protin, otrpnenje čutnic, bolesti v križi in prsih, revmatični glavo- in zobobol. Steklenica 40 kr. Naročila z dežele se nemudoma izvršujejo po pošti. (105) 15-1 je v P odpisani si usoja s tem oznaniti, da Bayerjevi hiši v Slonovih ulicah otvoril, v kojem bode točil le najboljša in pristna prirodna vina. Tu se tudi razpečavajo vina v posodah od 56 litrov naprej v vsaki poljubni količini. Za promptno postrežbo je najbolje poskrbljeno, ter vabi k mnogobrojneinu obiskovanji najuljudneje (110) 3—2 odličnim spoštovanjem Ljubljana. Janez Hafner. Za prihodnje leto 188 V zalogi pri Ig. pl. Kleinmayr S Fed. Bambergu v Ljubljani je_izšla: Slovenska I kil za navadno leto 1885. Cena eni Pratiki 13 kr. — Bazpečevalcem dajemo našo Pratiko jako cenejše. Odgovorni urednik prof. Fr. Šu kij e, Tiskata in zalagata Ig. v. Kleiumayr & Fed. Bamborg v Ljubljani