Umrla je Francka Možina, rojena Marolt
Številni borci NOB in pred-stavniki družbenopolitičnih or-ganizacij iz Vnajnarjev, Janč, Gaberja, Volavelj, Tujega grma, Besnice, Most, Jevnice, Crnuč in iz drugih krajev so se 30. junija na pokopališču v Črnučah poslovili od svoje soborke in ak-tivistke OF Fraficke Možina, po domače Maroltove Francke iz Vnajnarjev.
Rodila se je v kmečki družini v hribovski vasi Vnajnarje pod Jančami. Oče Jernej in mati Ma-rija sta na svojem hribovitem po-sestvu preživljala osem otrok. Tudi otroci so morali trdo delati na kmetiji. Oče Jernej se je že pred vojno rad družil z napred-nimi delavci, člani KP iz papirnice Vevče in z delavci iz Zadvora. To je v njem utrdilo upanje, da v skupnem boju delavcev in kme-tov izbojujejo boljšo bodočnost.
Razumljivo je bilo torej, da se s kapitulacijo bivše Jugoslavije in z razdelitvijo Slovenije (»meja« med Italijo in Nemčijo je pote-kala približno dva km od njihove domačije) ta družina ni mogla pomiriti. Veliko družin s tega območja je z vso vnemo podpi-ralo narodnoosvobodilno giba-nje. Opravljali so naloge obveš-čanja, zaščite, preskrbe in vode-nja partizanov prek okupacijske meje. Pri tem je bila Maroltova družina med prvimi, še posebno pa Francka, ki je to sprejela kot svojo dolžnost in pravico, da se bojuje proti okupatorju in doma-čim izdajalcem.
Pri organi/n .iiiju odborov Oh", mladinske organizacije in Skoja na tem območju pozimi 1942-43
je bila Francka najbližja sode-lavka Franca Majškeica-Frenka, sekretarja litijskega okraja OF. Od tega časa je Francka vse svoje delo posvetila organiziranju OF, zlasti pa mladim v okoliških vaseh. Kot prava borka, ne glede na še tako slabe vremenske ra-zmere in nevainosti je bila stalno v akciji: organizirala je mladino, delovala v obveščevalni službi za enote NOB, pri zbiranju mladin-cev za odhod v partizanske enote, pri preskrbi posameznih enot, ki so se gibale na tem območju in pri oskrbi ranjencev.
Julija leta 1943 je bila sprejeta v SKOJ. Ker je v svojem kraju uživala velik ugled, je sovražnik dalj časa ni mogel odkriti. Po boju v bližini njenega doma v za-četku avgusta 1944, ko je sovraž-nik do tal požgal tudi Maroltovo domačijo, pa je bila izdana in ujeta od izdajalcev črne roke, ki so vedkrat vpadali na to območje. Odvedena je bila v njihovo opo-rišče Lipoglav, kjer je bila podvr-žena zasliševanju in mučenju, ki ga je hrabro prestala. To je bil velik adarec za tamkajšnjo orga-nizacijo OF in mladino. Vendar je terenska organizacija OF ve-dela, kdo so izdajalci in je sporo-čila črni roki, da se bodo mašče-vali, če Francko takoj ne izpusti-jo. Tako je bila po enajstih dneh izpuščena, nato pa je šla na dolž-nost v gospodarsko komisijo okraja Litija, kjer je delala do konca vojne.
Po vojni je bila zelo aktivna pri opravljanju mnogih odgovornih dolžnosti. Med drugimi je bila inštruktorica SKOJA za okraj Li-
tija in Ljubljana-okolica, vzgoji-teljica za vojne sirote v Poljčanah itn. Vse do svoje prerane smrti je bila zelo aktivna družbenopoli-tična delavka v raznih organizaci-jah. Bila je tudi članica komisije za zgodovino NOB litijskega okrožja in zbrala je mnogo dra-gocenega gradiva iz NOB na tem območju.
Čeprav je imela družino in jo je huda bolezen zelo prizadela, se je vedno pogosto vračala v svoj rojstni kraj na Vnajnarje in Janče, kjer je s svojimi nasveti in družbenopolitično aktivnostjo pomagala reševati žgoče pro-bleme v teh hribovskih vaseh. Zatosojoime/iljudjeradi in je to pokazala tudi njihova udeležba na njeni zadnji poti.
Za svoje plodno deo je dobila več priznanj, meJ drtgimi tudi red zaslug za narod s srebrno zvezdo.
F.