Vestnik. Osebne vesti. V Sori se je otvoril na tamošnji šoli drugi razred in je imenovana za učiteljico gospa Antonija Germek. — G. Josip Pleničar je nameščen za suplenta v Kropi toliko časa, dokler ima učiteljica gdč. Antonija O k o r n dopust. Učiteljski dobrotniki. Bratje Grubbauer v Lincu, tovarna šolskih zvezkov, so darovali Učiteljskemu konviktu za drugo polletje tekočega leta od izkupička 300 K. Pri tej priliki po geslu »Svoji k svojim!« zopet kar najtopleje priporočamo p. n. učiteljstvu Grubbauerjeve šolske zvczke. — Gosp. Dragotin Harmel, profesor v Idriji, je poslal 25 K 06 h, nabranih pri fantovskem večeru gospoda }¦ Bajžla, telovadnega učitelja na rnestni višji realki v Idriji. Živeli učiteljski dobrotniki in naslednikil Bog plati! Discipliniranje učiteljskih delegatov. »Slovenski Učitelj« piše: Disciplinarno preiskavo, ki jo je tako blagohotno naklonil učiteljskim delegatom c. kr. dež. šolski svet, smatra nadzornik g. Stiasny popolnoma resno. Vsled njegovega prizadevanja je okrajni šolski svet litijski baje sklenil priporočati discipliniranje ondotnih delegatov. Glasovala sta za to tudi. g. dekan Žlogar in g. Svetec. Ne vemo, ali sta to storila iz osebnih nagibov, ali sta pa tako pokorna c. k. vladi, kakor naši gg. nadzorniki, ki morajo taki biti. Lcpo to ni, naj bo že tako ali tako. Kdor išče — najde I O tem se je sedaj prepričal župan v Rudniku pri Ljubljani, Janez Babšek po imenu, ki je toliko časa ruval in hujskal proti ondotnemu vrlemu učitelju, tovarišu Petriču, da ga je ta tiral pred sodišče. csodišče je obsodila župana Babška na 14 dni, njegovega glavnega pomočnika pa na 8 dni zapora, vrhutega je dobil še vsak dva posta. Pravijo pa, da bi treba pravega krivca iskati v tamkajšnjem župnišču »Prosveta«, organ prijateljev srbske narodne prosvete, ki ga ureja Jovan P. Jovanovič, učitelj v Kragujevcu v v Srbiji, priobčuje iz urednikovega peresa članek »Jedna misao i jedan predlog«, ki je namenjen vsemu slovanskemu uČiteljstvu. Naš srbski tovariš piše, naj bi se vršili jugoslovanski učiteljski sestanki. Ob Prešernovi slavnosti smo imeli priliko govoriti z g. Jovanovičem in tedaj smo tudi razpravIjali o terrij kar sedaj priobčuje »Prosveta«. O tem članku bomo še obširneje razpravljali. Javna čitalnica in knjižnica v Celju. V Celju nameravajo sezidati »Sokolski dom« in v njem ustanoviti za celjske in okoliške Slovence javno čitalnico in knjižnico. Lepo in plemenitol Umrla je 22. t. m. pri svoji sestri v Ljubljani gdč. Viktorija Praprotnik, učiteljica dekliške šole v Kranju. Umrl je v Poljčanah dne 13. t. m. g. Franc Ranner, nadučitelj v pokoju. V Krškem so po inicijativi g. dr. Romiha in dež. potovalnega učitelja Gombača ter iz lastnega nagiba nekaterih mladeničev osnovali zimsko kmetijsko šolo za odrasle kmetske mladeniče ter jo otvorili s 1. novembrom. Poučevali bodo glavne predmete kmetijstva, dalje kemijo, fiiziko in računstvo ter splošno zdravilstvo. Pouk bo vsako nedeljo po 2 — 3 ure.T,Ukaželjni mladeniči od 18 let naprej se imajo glede vstopa obrniti na g. dr. Romiha v Krškem. Šola traje od novembra do marca. Pouk je brezplačen. Odsek idrijskega Sokola v Žireh se je sledeče konstituiral: Kavčič Ivan v Žireh, predsednik; Žakelj Tomaž na Dobračevi, njegov namestnik; Bizjak Fran v Zireh, tajnik; Sterlič Matevž na Dobračevi, blagajnik, Šubic Ivai. 'i Novi vasi, orodjar; Kogej Ivan v Novi vasi in Kržišnik Ivan v Stari vasi odbornika; Peternel Ivan v Žireh in Poi: .nšek Jakob na Selu, pregledovalca računov. Odsek šte>- o sedaj 31 članov. Za odsek je v celi žirovski dolini v-iasti med mladino posebno zanimanje. Krepki žirovski mladeniči komaj čakajo, da se prične z redno telovadbo. V ta namen se poda eden izmed njih v Idrijo, da se tu pri idrijskem Sokolu izvežba. V kratkem, ko si odsek pridobi dovelj denarnih sredstev, se nabavi potrebno telovadno orodje. Z ozirom na potrebne predpriprave je upati, da se na pomlad že prične s telovadbo. Med tem časom pa bo odsek prirejal več poučnih in izobraževalnih sestankov ter si ustanovi knjižnico. Da bo mogel žirovski odsek premagati ustanovitvene težkoče in uspešno vršiti svojo nalogo, je želeti, da ga z gmotno podporo podpro vsi prijatelji sokolske misli. Na zdar! Za nagrobni spomenik Jgnaciju Rozmanu, nadučitelju v Velikem Podlogu, so darovali : Ljudevit Stiasny, c. kr. okr. šolski nadzornik v Krškem, 5 K; J. Berlec, župnik v Srednji vasi v Boh. 10 K ; J. Piber, župnik v Boh. Bistrici, 2 K ; J. Kocijančič, učitelj v srednji vasi v Boh., 1 K ; A. Ažman, učitelj v Srednji vasi v Boh., 1 K; J. Rihteršič, nadučitelj v Srednji vasi, 2 K ; K. Trost, nadučitelj v Št. Jerneju 2 K; L. Trost, učiteljica v Št. Jernerju, 1 K, E. Tavčar, učiteljica v Št. Jerneju, 1 K; B. Globočnik, učiteljica v Št. Jerneju, 1 K ; I. Gantar, učitelj v Št. Jerneju, 1 K; K. Mally, nadučitelj v Toplicab, 4 K ; Fr. Kozjak, učitelj v Toplicah, 1 K; M. Pelko uč. v Toplicah, 1 K; O. Jenko, uča. v Toplicah, 2 K; Fr. Jankovič, učiteljica v Toplicah, 1 K ; R. Junis, učiteljica v Toplicah, 1 K; Fr. Lunder nadučitelj na Raki, 3 K ; Fr. Lunder, učiteljica na Raki, 3 K ; Giz. Lunder, učiteljca na Raki, 2 K; Vt. Peršl, učiteljica na Raki, 2 K ; A. Pavčič, nadučitelj v Kostanjevici, 2 K ; A. Kabau, učiteljica v Kostanjevici, 1 K ; M. Čerin, kaplan v Kostanjevici, 1 K; Fr. Erbežnik, učitelj v Kostanjevici 1 K ; Fr. Grainlad, učitelj v Kostanjevici 2 K ; Fr. Schweiger, dekan y Leskovcu, 2 K ; Marija Schweiger v Leskovcu, 1 K; V. Čibašek, kaplan v Leskovcu, 5 K ; Iv. Rupnik, nadučitelj v Leskovcu, 2 K ; M. Bavdek, učiteljica v Leskovcu, 2 K ; A. Bavdek, učiteljica v Leskovcu, 1 K; M. Prhavc, učiteljica v Leskovcu, 1 K ; Fr. Arnšek, učitelj v Leskovcu, 1 K; Fr. Verhovec, kaplan v Leskovcu, 2 K ; J. Bernot, nadučitelj v Vel. Podlogu, 2 K ; starši g. Ignacija Rozmana 10 K ; Adlešič Jun, nu. Krško, 3 K ; Florijan Rozman, u. Krško, 2 K ; Ana Schmidinger, u. Krško, 2 K ; Pavla Zierer, uč. Krško 2 K; Jos. Ambrožič, nu. Bučka, 1 K ; Mat. Brezovar, nu. Št. Rupert, 1 K ; Ivan Magrl, u. Svibno, 1 K ; Ivan Malnarič, nu. Sv. Križ, 1 K ; dr. Tom. Romih, uč. m. š. Krško, 1 K; Jos. Vrbič, uč. Št. Janž, 1 K ; Fr. Trtnik, u. Sv. Križ, 1 K; Iv. Lavtižar, nu. Šmartno, 3 K ; Al. Lunaček, nu. Št. Rupert, 1 K ; Mat. Brezovar, u. 1 K; Ivana Simončič, u. 1 K; Karel Humek, m. u. Krško, 2 K; Andr. Grčar, nu. Radovljica, 2 K ; Kar. Matajec, u. Radovljica, 2 K; Fr. Jaklič, u. Radovljica, 1 K ; J. Petrovčič, nu. Kranjska gora, 1 K; Agn. Bregar, uč. Kranjska gora, 1 K ; J. Zupančič, nu. Radeče, 1 K ; Mar. Bajer, uč. Radeče, 1 K; Jož. Medič, nu. Jesenice, 3 K; Milan Guštin, u. Jesenice, 2 K ; Mih. Salberger, u. Jesenice, 1 K; Bož. Coriari, u. Jesenice, 1 K ; Jos. Žirovnik, nu. Gorje, 2 K ; Fer. Strle, uč. Gorje, 2 K ; Kat. Drol, uč. Zasip, 2 K; Fr. Jeglič, nu. Dovje, 2 K ; Marija Janša, uč. Dovje, 1 K ; Ap. Fatur, uč. Mošnje, 2 K ; Fr. Pogačnik, uč. Ribno, 1 K; Ern. Oman, uča. Begunje 1 K; Edv. Markošek,'U. Ljubno, 1 K; Fr. Auser, u. Boh. Bela, 1 K ; Jos. Korošec, nu. Mošnje, 1 K ; Jan. Šemerl, u. Lesce, 1 K<; Sl. radovljisko uč. društvo, 20 K; Rih. Scbrey, c. kr. poštar, 1 K ; Ign. Fertin, župnik Zasip, 5 K ; Ant. Gabrijelčič, posestnik, 5 K ; Fr. Finžgar, c. kr. okr. šol. nadzornik, 10 K. Skupaj 182 K. Presrčna zahvala vsem velecenjenim darovalcem in darovalkam na obilih darovih ! V imenu »Pedagoškega društva« Florijan Rozman, blagajnik. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani nas prosi, naj objavimo oklic, ki je namenjen vsem njenim podružnicam: Dvajseto družbeno upravno leto 1905. se bliža svojemu koncu, in gotovo bi bilo častno za naše podružnice, ko bi mogli trditi: Družba je imela ob svoji dvajsetletnici 151 delujočih podružnic — niti ena izmed njih ni spala. Zal, da te sodbe glavno vodstvo ne more izreči še letos v »KoledarVestniku« za 1906. leto. A veliko pa nam je do tega, da se v prihodnjem »Koledar-Vestniku« za 1907. leto z večjimi prispevki, kakor je bilo to do sedaj, izkažejo vsaj one podružnice, ki so to letošnje leto delovale tako, kakor jim je velevala njih domorodna ljubav. Zato prosimo vse svoje podružnice in njih čestite odbore, da sigurno še pred potekom tega leta — to je pred 31. decembrom 1905 — vpošljejo vse svoje prispevke, ki so jih nabrale za letos in svoje eventualne blagajniške preostanke od prejšnjih let v vodstveno blagajnico s položnico c. kr. poštno-hranilnega urada. Preostajajoče položnice pa naj se ohranijo blagovoljni prihodnji vporabi. Skušnjo učne usposobljenosti je napravil tudi gosp. Fran Jaklič, provizorični učitelj v Radovljici, karjezadnjič v tozadevnem našem poročilu pomotoma izostalo. Usoda g. Ivana Lapajneta, ravnatelja meščanske šole v Krškem. Ker smo o tem slovenskem šolniku svoj čas že poročali, kako so z njim postopali, naj povemo zdaj svojim čitateljem, v katerem štadiju je nameravano njegovo upokojenje. Zadeva je prišla namreč tudi v deželnem zboru kranjskem na razgovor; reklo se je namreč: »27 let je bil dober za ravnatelja. Leta 1900. je bil še naziran od tedanjega deželnega šolskega nadzornika, ki je potrdil, da mož ugaja in odgovarja zahtevam, katere so do njega stavljene. Kar naenkrat tekom letošnjega leta dobi od deželnega šolskega svela, oziroma, od predsedstva deželnega šolskega sveta dekret, da je na podlagi znanega kavčug-paragrafa našega Šolskega zakona penzijoniran. To se je zgodilo brez navajanja katerihkoli razlogov meni nič tebi nič čez noč. Naravno, da se je mož pritožil in da je bil potem deželni šolski svet vsled ukaza ministrstva primoran, naznaniti ravnatelju tudi razloge tega penzijoniranja. In ti razlogi kažejo ravnatelja v tako čudni luči, da moramo reči da je kvalifikacija, katera se mu je dala, objektivno neresnična. Če bi se bilo dotično poročilo na katerem stoji odločba deželnega šolskega sveta, omejilo na nekatere stvari, bi bil morebiti mogoč kak dvom, da je vendarle kaj resnica v dotični kvalifikaciji. Ali pomisliti je treba, da v tistih razlogih stoji na primer to, da učitelj Lapajne ne zna slovenski. Ravnatelj Lapajne, ki je pisatelj slov. in od katerega je že vsakdo izmed Slovencev, gotovo pa vsak učitelj že kaj čital] in se prepričal, da piše pravilno slovenščino, o tem stoji uradno izdano od deželnega šolskega sveta, da mož ne zna slovenski! Iz tega samega zgleda izpreTidno, koliko vere je dati vobče tozadevnemu poročilu, zakaj če je v enem oziru tako gorostasno, potem se lahko sklepa na druge neresnice, ki se nahajajo v dotični rešitvi deželnega šolskega sveta kranjskega. V navedenem dopisu dežel. šolskega svetaje je tudi rečeno, da ravnatelj Lapajne nemški ne zna. Tedaj kateri jezik ta mož pravzaprav znaf Rečeno je v onem dopisu, da irna slab nemški slog. Ravno tisti odlok deželnega šolskega sveta je pisan v jako slabem nemškem slogu. Zadeva glede Lapajneta visi inštančnim potom in bo rešena od ministrstva. Šišensko šolstvo. Piše se nam iz Šiške: Spodnja in Gornja Šiška, imata neznosne šolske razmere, ki vpijejo po saniranju. Vsled preobilice otrok in premajhnega šolskega poslopja imata zdaj I. in II. razred le po dve uri na dan pouka, ki nikakor ne more zaznamenovati tistih uspehov, ki bi na otroke ugodno vplivali, zlasti če se še pomisli, da je n. pr. v prvem razredu 114 otrok! Prizadeti starši prosimo torej vljudno merodajne osebe, kdaj se odpravijo te kričeče šolske ra7mere. Razgled po šolskem svetu. — V šolskem odseku kranjskega deželnega zbora, tako piše »Domovina«, se je razpravljalo o Hribarjevem predlogu, naj se zvišajo učiteljske plače za 25%. Ugovarjal je dr. Šusteršič in izrekel, da bi bil njegov klub samo za 25% draginjsko doklado rodbinskim očetom med učiteljstvom. Mnenje dr. Šusteršiča je zastopal tudi poslanec Jaklič, ki je sam — učitelj. Takšne zagovornike ima kranjsko učiteljstvo v — lastnem stanu. — V štajerskem deželnem zboru je dne 14. t. m. poslanec Resel utemeljeval svoj predlog, naj se odpravijo olajšave pri šolskem obisku. Dokazoval je, da se čimdalje bolj kaže škodljivost takih olajšav za šolo in otroke. Grajal je klerikalce, češ, da so tozadevno novelo izdali le njim na ljubo, in da uporabljajo avstrijske vlade vse — torej tudi šolo — kot kupčijski predmet. Reslov predlog so izročili naučnemu odseku. — Poslanec baron Rokitansky je predlagal, naj se deželni zbor odločno izreče proti novemu šolskemu in učnemu redu, ker odgovarja le reakcijonarnim željam ter sili učitelje in učence brez razlike veroizpovedanja, da prisostvujejo verskim vajam. Celo nameščenje učiteljev je odvisno od vere. Ker te določbe nasprotujejo državnim osnovnim zakonom, naj se takoj prekličejo. — Ustanovitev slovenske kmetijske šole za Štajersko. O tej je poročal v štajerskem deželnem zboru dne 16. t. m. poslanec grof Lamberg. Sprejet je bil predlog, ki naroča deželnemu odboru, da kupi v Št. Jurju ob južni železnici okolo 40 ha obsežno zemljišče, ako je mogoče dognati kupčijo. V prihodnjem zasedanju naj stavi glede ustanovitve šole deželni odbor konkretne predloge. — V koroškem deželnem zboru je dne 17. t. m. poročal v imenu finančnega odseka o izboljšanju učiteljskih plač poslanec dr. Steinwender. Predlagal je, da se urede plače po plačilnih razredih za učitelje: 1200, 1400, 1600, 1800 in 2000 K, za učiteljice pa: 1000, 1150, 1300, 1450 in 1600 K, za podučitelje in podučiteljice 800 K, za meščanske učitelje 2000 in 2200 K, za meŠčanske učiteljice 1600 in 1800 K. Pri tem naj se uvrsti 25% vsega stalnega učiteljstva v 1. in 2. plačilni razred, 20% v 3., po 15°/? pa v 4. in 5. plačilni razred. Petletnice za ljudskošolsko učiteljstvo se določijo po 200 K, za meščansko učiteljstvo pa prve tri po 200 K, zadnji dve po 300 K. Občine se primorajo, da priskrbe vsaki učni osebi ali prosto stanovanje ali pa primerno stanarino. Finančni odsek zahteva prenarcdbo disciplinarnega zakona po željah učiteljstva. Ta regulacija plač naj stopi v veljavo s 1. januarjem 1907. — V debati so poudarjali razni govorniki, da regulacija premalo nudi za sedanje razmere, drugi so zopet naglašali, da se je treba za sedaj zadovoljiti s predlaganim izboljšanjem, dokler ne bodo razmere ugodnejše ali dokler ne da morda država podpore v ta namen. Slovenski poslanec Grafenauer je dejal, da ne bo glasoval za regulacijo, ker še ni poskrbljeno za pokritje. — Pri glasovanju je bil predlog finančnega odseka sprejet. — V goriškem deželnem zboru jednr 11. t. m. utemeljeval dr. Gregorčič svoj nujni predlog glede učiteljs k i h p 1 a č. Iz lanskega načrta je premenil člen II. v smislu svojega lanskega predloga, da se v pokritje večje potrebščine pri šolskih zalogih zviša deželni prispevek od 250.000 K na 400.000 K tako, da bi okrajni šolski zalogi ne bili primorani višati naklad na izredne davke. Izvoli naj se deputacija, ki naj gre k centralni vladi, da izposluje od nje: da se dovoli 4 K davščine od hektolitra na drobno prodanega piva ter da vlada ali obdrži pobiranje užitnine na vino, mošt in meso še v svoji režiji ali jo odda deželi pod ugodnimi pogoji. Nujnost je bila sprejeta in predlog odkazan šolskemu odseku. — Boj za kruh na Hrvaškem. Dne 16. t. m. je prišlo v Zagreb preko 200 hrvaških učiteljev, da intervcnirajo pri pristojnih oblastvih v prid izboljšanju gmotnega položaja hrvaškega učiteljstva. Deputacija, ki so vanjo izbrali 30 učiteljev, je šla pod vodstvom predsednika »Saveza učiteljskih društev«, prof. Basarička, k banu grofu Pejačevicu in oddelnemu predstojniku Chavraku. Deputacija je dobila vtisk, da vlada nima namena, predložiti že večkrat obljubIjenega zakonskega načrta o izboljšanju učiteljskih plač saboru že v tem zasedanju, temveč šele novoizvoljenemu saboru. Jasno je, da neče vlada hrvaškemu učiteljstvu, ki strada v pravem pomenu besede, izboljšati plač pred splošnimi saborskimi volitvami, ker se boji, da bi šlo učiteljstvo v boj za opozicijonalne kandidate. — V moravskem deželnem zboru je dne 19. t. m. volilni odsek sprejel dva zakonska načrta poslanca dr. Fuxa glede delitve šolskih oblasti po narodnostih in glede stroškov za šolstvo. — »Učiteljska Zora« je začela izhajati v Mostaru enkrat na mesec. Ureja jo g. A. Jukic. Lastnik in izdajatelj je učiteljsko društvo v Mostaru. Uredništvo pravi, da se je učiteljstvo samo odločilo stopiti v borbo za svoj obstanek, ker vidi, da ni pomoči odondot, odkoder bi morala priti. List prinaša peticijo učiteljstva na finančno ministrstvo za povišanje plač, ki naj bodo enake plačam državnih uradnikov XI., X. in IX. plačilnega razreda. — Javne telovadbe so se udeležile v Karlovcu učiteljske kandidatinje. Občinstvo je njih nastop živahno aklamiralo. — V dalmatinskem deželnem zboru je hrraški poslanec dr. Tresič-Pavičič izjavil, da imajo Italijani pravico zahtevati svoje vseučilišče v Trstu.