v , , .se/e ć/t-. X ■ '£*■; *£/£■ ' ...r, . r •.... ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO STATISTIČNO GRADIVO Št. 11 /71 LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1970 LJUBLJANA, OKTOBRA 1971 ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO STATISTIČNO GRADIVO Št. 11 /71 LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1970 LJUBLJANA, OKTOBRA 1971 SESTAVILI: dipl .ing.Mari ja ANDOLJŠEK, referent za statistiko kmeti Jstva dipl .ing.Zvone KOVIČ, referent za statistiko kmetijstva Podatkr o kmetijstvu so bili objavljeni v tehle zvezkih "StatistiSnega gradiva" KMETIJSTVO - pregled za leto 1951 za LRS, Ljubljana, ZSE LRS 1952 Letni pregled kmetijstva LRS 1952, Ljubljana, ZSE LRS 1953 Letni pregled kmetijstva LRS 1954, Ljubljana, ZS LRS 1955 Letni pregled kmetijstva 1955 za LRS, Ljubljana, ZS LRS 1956 Letni pregled kmetijstva 1956, Ljubljana, ZS LRS 1957 Letni pregled kmetijstva 1957, Ljubljana, ZS LRS 1957 Letni pregled kmetijstva 1958, Ljubljana, ZS LRS 1960 Statistično gradivo: "Letni pregled kmetijstva 1959 in I960", Ljubljana, ZS LRS 1962 Statistično gradivo SR Slovenije št. 4: "LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1961", Ljubljana, ZS SRS 1963 Statistično gradivo SR Slovenije št. 13: "LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1962", Ljubljana, ZS SRS 1964 Statistično gradivo SR Slovenije št. 2/1965: 'LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1963", Ljubljana, ZS SRS 1965 Statistično gradivo SR Slovenije št. 21/1965: 'LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1964", Ljubljana, ZS SRS 1965 Statistično gradivo SR Slovenije št. 19/1966: "LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1965", Ljubljana, ZS SRS 1966 Statistično gradivo SR Slovenije št. 15/1967: "LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1966", Ljubljana, ZS SRS 1967 Statistično gradivo SR Slovenije št. 16/1968: "LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1967", Ljubljana, ZS SRS 1968 Statistično gradivo SR Slovenije št. 15/1969: "LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1968", Ljubljana, ZS SRS 1969 Statistično gradivo SR Slovenije št. 11/1970: "LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1969", Ljubljana, ZS SRS 1970 Podatki o kmetijstvu po občinah so objavljeni tudi v teh publikacijah "Statistični podatki po občinah SR Slovenije": Osnovni statistični Osnovni statistični Statistični podatki Statistični podatki Statistični podatki Statistični podatki Statistični podatki Statistični podatki Statistični podatki Statistični podatki Statistični podatki Statistični podatki Statistični podatki Statistični podatki podatki po občinah LR Slovenije 1956, Ljubljana, ZS, SRS 1957 podatki po občinah LR Slovenije 1958, Ljubljana, ZS SRS 1959 po občinah LR Slovenije 1959, III.zvezek, kmetijstvo po občinah SR Slovenije I960, III.zvezek kmetijstvo,gozdarstvo po občinah SRS 1961, III.zvezek kmetijstvo,gozdarstvo po občinah SRS 1962, lil.zvezek kmetijstvo,gozdarstvo po občinah SRS 1963, III.zvezek (kmetijstvo,gozdarstvo) po občinah SRS 1964, IV.zvezek - kmetijstvo,gozdarstvo po občinah SRS 1965, IX.zvezek: Kmetijstvo,gozdarstvo po občinah SRS 1966, VIII,zvezek: Kmetijstvo,gozdarstvo po občinah SRS 1967, VIII.zvezek: Kmetijstvo,gozdarstvo po občinah SRS 1968, IV.zvezek: Kmetijstvo,gozdarstvo po občinah SRS 1969, VII.zvezek: Kmetijstvo,gozdarstvo po občinah SRS 1970, III.zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo Uporaba in objava podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena le z navedbo vira Izdal in tiskal /avod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana, Vožarski pot št, 12 (iskano v 17f) izvodih, oktobra 1971, Gona 20 din. Kmetijska statistika je specifično področje, ki za razliko od drugih statistik spremlja dogajanja v prirodi. Zato je razumljivo, da so ti procesi poleg človekovega dela in usmerjanja odvisni od nešteto naravnih 51 ni tel Jev, ki vplivajo na samo proizvodnjo. Ker je eksaktno merjenje v statistiki kmetijstva povezano z velikimi finančnimi sredstvi in organizacijskimi napori, sloni spremljanje proizvodnje na ocenah, ki nam pravzaprav nakažejo smer v razvoju kmetijstva. V statistiki kmetijstva spremljamo rastlinsko in živalsko proizvodnjo ter nekaj važnejših agroekonomskih kazalnikov s področja kmetijstva in sicer za družbeni in zasebni sektor posebej. V letnem pregledu kmetijstva objavljamo podatke o rastlinski in živalski proizvodnji, nekaj važnejših finančnih podatkov ter nekatere podatke o osnovnih fondih v kmetijstvu SR Slovenije. Podatki so rezultati rednih letnih,četrtletnih in mesečnih statističnih raziskav in popisov, ki spremljajo kmetijsko proizvodnjo ter dogajanja v kmetijstvu vse leto. V prvem delu publikacije smo prikazali vse pomembnejše podatke v časovnih serijah. V drugem delu pa so nadrobnejši podatki za leto 1970 in sicer ločeno za zasebna kmečka gospodarstva in za družbene kmetijske organizacije. Ljubljana, oktobra 1971 Direktor Franta Komel STATISTIČNA ZNAMENJA: ni pojava . . . ni podatka 0 podatek manjši od 0,5 (polovice) dane merske enote 0,0 podatek je manjši od 0,05 (pet stotin) dane merske enote (/ poprečje 1) označba za opombo pod tabelo ali pod črto VSEBINA Stran Pojasnila Komentar 1. Splošni podatki o kmetijstvu ................................................................,................ 15 1-1. Kmečko prebivalstvo ........................................................................................ 15 1-2. Družbene kmetijske organizacije ............................................................................ 15 1-3. Zasebna kmečka gospodarstva po velikostnih skupinah ........................................................ 35 1 - A. Verižni indeksi kmetijske proizvodnje .................................................................. 1g 1-5. Delež področij v družbenem in narodnem dohodku ............................................................. 16 1-6. Vrednost proizvodnje, družbeni produkt in narodni dohodek kmetijstva ..................................... 17 1-7. Struktura družbenega produkta v družbenem sektorju kmetijstva .............................................. 17 1-8. Struktura narodnega dohodka v družbenem sektorju kmetijstva ................................................ 18 1- 9. Družbeni produkt in materialni stroški po vrstah družbenih kmetijskih organizacij .................... 18 1 - 10. Narodni dohodek za zasebni sektor gospodarstva ........................................................ 19 2.. Rastlinska in živalska proizvodnja v SR Sloveniji 1966-1970 20 2- 1. Pregled zemljiških kategorij za SR Slovenijo 1966-1970 ............................................... 20 2-2. Zemljiške kategorije po lastništvu ......................................................................... 21 2-3. Sestava zemljiških kategorij po lastništvu ................................................................. 21 2 - A. Skupine zemljiških kategorij po uporabnosti ............................................................ 22 2-5. Skupine njivskih posevkov po lastništvu ........................................................... .... 23 2-6. Struktura skupnih njivskih posevkov ........................................................................ 23 2-7. Posejana površina glavnih posevkov ......................................................................... 2A 2-8. Pridelki posevkov .......................................................................................... 25 2-9. Pospravljene površine in pridelek njivskih posevkov ........................................................ 26 2 - 10. Pospravljene površine in pridelek travišč ........................................................ . . 30 2 -11. Sadna drevesa in pridelek sadja ..................................................................... 30 2 - 12. Površina in pridelek jagodičevja....................................................................... 33 2 - 13. Domača predelava sadja ......................................................................... ... 32 2 - 1A. Površina vinogradov, trte, pridelek in predelava grozdja .............................................. 32 2 - 15. Porabljene količine umetnih gnojil .................................................................... 33 2 - 16. Število in delež živine po lastništvu .............................................................. 34 2 - 17. Živina in plemenska živina po lastništvu............................................................... 34 2 - 18. Število in sestava živine po spolu in starosti ........................................................ 2 - 19. Prirast živine........................................................................ 2 - 20. Količina mesa ......................................................................................... 35 2 - 21. Živalska proizvodnja................................................................................... 35 2 - 22. Zakol živine v klavnicah ............................................................................... ^ 2- 23. Oddaja pitane živine z družbenih in zasebnih gospodarstev ........................ . ............. , ^8 2 - 2A. Ulov rib, rakov in školjk (morskih in sladkovodnih rib) ......................................... 39 2 - 25. Prodaja nekaterih pridelkov z družbenih kmetijskih gospodarstev . ..................................... 40 2 - 26. Odkup nekaterih pridelkov od zasebnih proizvajalcev ................ , ................. . ......... . 41 3. Pregled važnejših kazalnikov za leto 1970 A2 3- 1. Površina in posevki v letu 1970 42 3-2. Površine posevkov in pridelki (po lastništvu) .............................................................. 43 3-3. Travišča - površina in pridelek .......................................................................... 44 Stran 3-4. Drevesa in pridelek sadja.................................................................................45 3-5, Pridelek sadja s plantažnih sadovnjakov , . .............................................................. 45 3-6, Površine In pridelek jagodičevja ......................................................................... 46 3-7. Površina vinogradov, število trt in pridelek grozdja .......................... . ........................ . 46 3-8. Pridelek s plantažnih sadovnjakov ........................................................................ 46 3- 9. Domača predelava sadja v letu 1970 ................................................................ 47 3 - 10, Domača predelava grozdja ................................................................... ..... 47 3 - 11. Število živine v letu 1970 ........................................................................ 48 3 - 12. Število živine po vrstah družbenih gospodarstev ............................ . ........................ 48 3 - 13. Bilanca živine........................................................................................49 3 - 14. Bilanca živine pri družbenih kmetijskih posestvih, farmah in kombinatih ............................. 49 3 - 15. Število živine pri zasebnih gospodarstvih ob popisu prebivalstva po občinah ......................... 50 3 - 16. Poprečne odkupne cene..............................................................................52 3 - 17. Izvoz 1n uvoz kmetijskih pridelkov In živine .............................................. 53 4. Proizvodno sodelovanje družbenih kmetijskih organizacij z zasebnimi kmeti .................................. 54 4- 1. Opravljena dela zasebnim kmetom v letu 1970 ........................................................ 54 4-2. Oskrbovanje kooperantov z reprodukcijskim materialom v letu 1970 ................................ 55 4-3. Površine in pridelki nekaterih posevkov v proizvodnem sodelovanju v letu 1970 ... ........................ . 55 POJASNILA Kmečko prebivalstvo Pri popisih prebivalstva so se menjale definicije kmečkega prebivalstva. Po popisu prebivalstva leta 1948 je kot kmetovalec definiran tisti, ki se redno in pretežno preživlja s svojega posestva, katerega sam obdu-luje in vodi delo na posestvu, bodisi da je posestvo njegovo ali ga ima v najemu. Za člane gospodinjstva se štejejo člani kmetovalčeve družine stari nad 14 let, gospodinja in vzdrževane osebe, kamor se v kmetijstvu štejejo vse osebe mlajše od 14 let, nezmožni za delo in prevžitkarji. Pri popisu leta 1953 imamo tri variante za opredelitev kmečkega prebivalstva: po panogi kmetijstva, po kmečkem poklicu in kmetovalce iz panoge kmetijstva, h katerim so prišteti še kmetovalci po poklicu, ki so začasno izven dejavnosti. Pri obdelavi popisnih rezultatov je bila za določitev pojma kmečkega prebivalstva uporabljena tretja varianta. Za kmečko prebivalstvo so bile štete vse osebe, ki so opravljale svoj glavni poklic v panogi kmetijstva, in osebe iz skupine "izven dejavnosti", ki so prej opravljale kakšen kmečki poklic.Vzdrževano prebivalstvo je razvrščeno po dejavnosti oziroma poklicu vzdrževalca. Popis prebivalcev leta 1961 je določil kriterij, da se poklic določa po vrsti dela,ki ga kdo opravlja, da bi si pridobil sredstva za preživljanje. Če kdo opravlja več poklicev, se določi poklic po poslih, za katere uporablja večji del časa.Za kmečko prebivalstvo so bile torej štete osebe, ki so večji del časa uporabile za kmetijsko dejavnost. Za leti 1962 do 1970 so podatki vzeti iz registra stalnega prebivalstva. Za kmetovalce so bile štete osebe,ki so zaposlene v kmetijstvu, in ki opravljajo osnovna kmečka dela, kot so oranje, setev, delo z živino, delo v sadjarstvu, vinogradništvu in podobna dela. Ne štejejo pa se za kmetovalce osebe, ki so zaposlene v kmetijstvu, vendar ne opravljajo kmečkih del. Za leto 1971 so podatki o številu prebivalcev iz popisa prebivalstva in stanovanj 31.111.1971 (predhodni podatki). Indeksi kmetijske proizvodnje Verižni indeksi kmetijske proizvodnje so izračunani iz podatkov rastlinske in živalske proizvodnje ter premičnih triletnih poprečnih odkupnih cen po metodologiji Zveznega zavoda za statistiko. Pomembnejši finančni kazalniki Narodni dohodek in družbeni produkt sta obračunana po proizvodni metodi. Obračun dohodka za družbeni sektor temelji na podatkih iz zaključnih računov gospodarskih organizacij. Podatki so razčlenjeni po čistih dejavnostih. Od leta 1961 se podatki za obračun narodnega dohodka zbirajo s kompleksnimi letnimi poročili gospodarskih organizacij. Obračun narodnega dohodka in družbenega produkta za zasebni sektor kmetijstva temelji na ocenah podatkov rednih statističnih služb,deloma pa na oceni strokovnjakov. Izdelajo ga vsako leto občinske skupščine. Rastlinska proizvodnja Podatki o rastlinski proizvodnji so zbrani po rednih statističnih službah, ki spremljajo rastlinsko proizvodnjo vse leto. Za družbeni sektor in za proizvodno sodelovanje z zasebnimi gospodarstvi so podatki zbrani neposredno od družbenih kmetijskih organizacij. Za zasebni sektor pa so jih ocenili cenilci po cenilnih okoliših. Po metodologiji Zveznega zavoda za statistiko so od leta 1961 dalje senožeti opuščene kot samostojna zemljiška kategorija. Boljše senožeti so vključene med travnike, slabše pa med pašnike. Vsi podatki o zemljiščih in posevkih so prikazani po ekonomskem principu. To pomeni, da so zemljišča prikazana v tistem sektorju, ki jih obdeluje in uživa (uporablja) ne glede na lastništvo. V tabelah o površinah in pridelku travišč so pri skupini neorganizirani družbeni sektor všteta zemljišča, gozdnih gospodarstev, neoskrbovana občinska zemljišča, vaški pašniki, ceste, železnice itd. ter ocenjeni podatki za zemljišča tistih enot družbenega sektorja,ki niso dolžna pošiljati statističnih poročil. Živalska proizvodnja 0 številu živine v zasebnem sektorju so bili podatki zbrani z anketo, ki je zajela 5* zasebnih kmečkih gospodarstev s stanjem 15, januarja vsakega leta, za družbeni sektor pa so podatki vzeti iz letnih poročil družbenih kmetijskih organizacij s stanjem 31. decembra. V tabeli 2-18 smo v Letnem pregledu za leto 1970 izpustili podatek o številu plemenskih bikov v zasebnem sektorju. Vzrok je bil v velikem zmanjšanju števila v primerjavi s prejšnjimi leti. To zmanjšanje števila je povzročilo preimenovanje te skupine govedi. V obrazcih Ankete o števila živine 15.1.1970 smo za to skupino govedi namesto - biki za pleme - zapisali ustreznejše -plemenski biki Prirast živine je izračunan po metodologiji Zveznega zavoda. Račun temelji na bilančnih podatkih ankete o številu živine 15.1. za zasebna kmečka gospodarstva in letnih poročil družbenih gospodarstev (31.XII.) Pri količinah mesa so upoštevane vse količine, ki jih da zakol živine v klavnicah in na kmečkih gospodarstvih, ne glede na to ali je živina za zakol domača ali uvožena iz drugih republik. 0 zakolu so podatki vzeti iz četrtletnih poročil vseh klavnic, 0 pitanju živine na družbenih gospodarstvih so podatki vzeti iz poročil družbenih kmetijskih organizacij; o pitanju živine v kooperaciji pa iz poročil enot, ki pitajo živali v proizvodnem sodelovanju z zasebnimi kmečkimi proizvajalci. Podatki o ulovu rib so vzeti iz letnih poročil družbenih kmetijskih organizacij in zasebnih ribičev. Podatki o živalski proizvodnji so za družbene kmetijske organizacije vzeti iz letnih poročil, za zasebna kmečka gospodarstva pa temeljijo na ocenah, deloma pa na bilančnih podatkih letnih služb živinoreje (izračuni pa temeljijo na metodologiji Zveznega zavoda za statistiko). Podatki o številu živine pri zasebnih gospodarstvih po občinah so bili zbrani ob popisu prebivalstva 31,111. 1971. Odkup, izvoz, uvoz Podatki o prodaji in odkupu pridelkov ter živine so iz rednih statističnih služb statistike blagovnega prometa; prav tako podatki o izvozu in uvozu. Kooperacija Proizvodno sodelovanje družbenih kmetijskih organizacij z zasebnimi kmeti je povzeto iz letnih poročil o kooperaciji. KOMENTAR KMETIJSTVO V LETU 1970 RASTLINSKA PROIZVODNJA Zemljišča Slovenija meri malo preko 20 000 ,sm2. Ha tem ozemlju je precej visokega gorskega sveta,hribovja in kotlin, dobršen del je kraškega sveta, manj je ravnine. Geografska raznolikost se zrcali v njenem podnebju, to pa bistveno vpliva na razvoj kmetijstva. Vsako podnebno območje ima svojo karakteristiko. Za kmetijstvo so važne: vrsta tal, količina padavin,talna vlaga in temperatura. Vpliv teh se kaže v razširjenosti kmetijskih rastlin, oziroma razvitosti kmetijskih panog. Slovenija je po velikosti peta izmed šestih sociali:-: stičnih republik. Od skupne površine odpade na Slovenijo slabih 8?. Po namenu in načinu uporabe delimo zemljišče v kmetijski statistiki v osem zemljiških kategorij. To so njive in vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, travniki,pašniki, trstičja in močvirja, gozdna ter nerodovitna zemljišča. V kmetijski proizvodnji koristijo le kmetijske površine. Teh je v Sloveniji 9AA 928 ha ali AS,7?. Od zgoraj naštetih kategorij ne štejemo sem gozdnih in nerodovitnih zemljišč. Med obdelovalne površine štejemo njive, sadovnjake in travnike. Teh je 65A 873 ha ali 32,3? od vseh površin v Sloveniji. V Jugoslaviji je delež kmetijskih in obdelovalnih površin večji. Delež kmetijskih površin je 57,5?,delež obdelovalnih površin pa 37,7? od celotne površine.Najin-tenzivnejših zemljiških kategorij - njiv, sadovnjakov in vinogradov - ima Slovenija 16,A?, Jugoslavija pa okoli 32,2? Če podatke o skupnem deležu njiv, sadovnjakov in vinogradov primerjamo s podatki drugih evropskih držav oz. naših sosedov, vidimo, da je naš delež v resnici nizek: tako je ta delež v Bolgariji A1,1?, Romuniji AA,5?,Madžarski 60,3?, Danski 62,9?, Italiji 50,A?, Albaniji 17,A?, Avstriji 19,0?. (Izračunano iz FA0 - Production Yearbook 1969; definicija za te površine je v Letopisu FAO-orna zemlja in zemlja zasajena s trajnimi rastlinami - nasadi. V Sloveniji je 70? vseh površin v zasebni lasti, 30? površin ima družbeni sektor. Po zemljiških kategorijah je to razmerje različno. Pri njivah in vrtovih: zasebni okrog 91?, družbeni 9? - pri sadovnjakih zasebni 13?, družbeni 77? - vinogradi družbeni 16?, zasebni 74?. Njivske površine 1n posevki Pri podatkih o njivah in vrtovih preseneča majhen odstotek njivskih površin (13,6?), ki je v Sloveniji več kot enkrat manjši od deleža v SFRJ (29,5?). Po ocenah redne kmetijske statistike so bili podatki za njivske površine po drugi svetovni vojni od 280 do 290 tisoč ha. Zadnja leta vidimo, da se površine manjšajo. Še leta 1965 smo jih imeli 290 042 ha, v letu 1970 pa le 275 032 ha. V Sloveniji gojimo okoli 50 njivskih rastlin,ki jih delimo v A rastlinske skupine: žita, industrijske rastline, vrtnine in krnske rastline. Razen teh imamo še skupino, ki jo označujemo z "drugo"; to so trsni-ce, drevesnice in neobdelane njive. Poleg teh glavnih posevkov imamo še vmesne posevke, naknadne in strniščne posevke. Medsebojno razmerje skupin glavnih posevkov na njivskih površinah je zelo pomembno ter sestavlja kmetijski kolobar. Z njim dosegamo večje pridelke, uravnavamo ekonomičnost gnojenja, se borimo proti rastlinskim boleznim in škodljivcem. Intenzivno napredno kmetijstvo pomeni kolobar z velikim deležem krmskih rastlin in vrtnin. Pregled strukture njivskih posevkov za Slovenijo po sektorjih lastništva za leto 1970 Vsi njivski posevki zasebna družbene SRS gospodar- stva kmetijske organizacije ? ? ? Vsi njivski posevki 100 100 100 Žita Industrijske ra- 51,A 51,3 52,4 stline 1,3 0,8 6,8 Vrtnine 20,8 22,4 A,2 Krmske rastline 24,0 23,8 25,6 Drugo 2,5 1.7 11,0 Razločki med kolobarjem v Sloveniji in v vsej državi so značilni. V Jugoslovanskem kolobarju prevladujejo žita z 68,*#, krmske rastline le 10,5?, vrtnine 8,3?, industrijske rastline 5,8? in drugo 7,0?, Delež vrtnin v slovenskem merilu dviga krompir,na katerega odpade 82,0? površin. V Sloveniji posadimo okrog 14? vsega krompirja v državi. Industrijske rastline zavzemajo v Sloveniji le 1,3? njivskih površin, v SFRJ pa celo 5,8?, Ugotavljanje kmetijskih pridelkov je v kmetijski statistiki dokaj težavno. V strukturi našega kmetijstva dominira zasebno kmetijstvo nad družbenim. Pridelek pri zasebnih kmečkih gospodarstvih ocenjujejo cenilci po cenilnih območjih (v Sloveniji 301 cenilnih območij). Ocena površin in pridelkov je bolj ali manj subjektivna. Točnost statističnih podatkov ni preverjena. Podatke za družbeni sektor pošiljajo družbeno kmetijske organizacije. VREME IN PRIDELKI V LETU 1970 Poleg semena, agrotehnike in zemlje ima na letino največji vpliv vreme s svojima najvažnejšima komponentama: temperaturo in padavinami. Zmanjšanje pridelka pšenice v letu 1970 je bilo predvsem zaradi slabega vremena v času zorenja, posledica tega pa je bilo poleganje in osipanje pridelka. V prvi dekadi avgusta leta 1970 je bilo zelo vroče,in nekateri kraji so imeli sušo vključno v juliju in avgustu (Koprsko in Bela krajina - 4 tedne suše).Ob zaključku prve dekade v avgustu smo imeli dež skoraj v vsej Sloveniji. Med 21. in 31, avgustom pa je bilo zelo hladno, saj se je srednja dnevna temperatura spustila na 17-18 C°. Dne 24, avgusta je bilo najbolj mrzlo, saj se je dnevna temperatura znižala na 12-14 C. Deževno in hladno vreme je slabo vplivalo na tiste rastline, ki so bile na zaključku vegetativnega razvoja in bi potrebovale toplote in sonca (koruza, vinska trta itd.). Krompir je dozoreval prisilno zaradi močnega napada fi-toftore. Košnja otave je bila zaradi deževja v avgustu prekinjena, in se je nadaljevala v septembru. Po hladnem in zelo deževnem vremenu v tretji dekadi avgusta smo imeli v prvih desetih dneh septembra nadpo-prečno suho in precej sončno vreme, Vreme v prvi polovici septembra je zelo ugodno vplivalo na zorenje koruze, sadja in grozdja, saj je bilo tako toplo kot normalno v prvi polovici avgusta. Oo sredine mesca je bila najvišja dnevna temperatura še okrog 25 C, včasih celo 30°C. Nato je temperatura občutno padla in se je srednja temperatura znižala na 10 do 12 C. Ob koncu mesca se je temperatura ob dotoku hladnega vremena še bolj znižala. Prve dni oktobra je bilo malo dežja in zemlja se je primerno namočila. Ob koncu prve dekade oktobra se je suho vreme spet ustalilo in temperatura se je dvignila nad dolgoletno poprečje. Srednja dnevna temperatura je dosegla 16 do 17°C, mestoma celo 28°C (9. in 11,10. v Ljubljani na 25 in 27°C). Ob trgatvi je bilo zelo lepo vreme in ni bilo nevarnosti, da bi grozdje začelo gniti zaradi poznega obiranja. Pridelek grozdja je bil po količini dober,kakovost je bila slabša. Sladkorna stopnja je bila nizka, na Štajerskem le 15 do 19?. Pogoste oktobrske slane so zgodaj uničile listje vinske trte. Vsebina sladkorja v grozdju se kljub pozni trgatvi ni dosti povečala. Ugodni sta bili kislinska stopnja in vsebina aromatičnih snovi, (Podatki povzeti iz dekadnih poročil Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije), ŽITA Pregled deleža žit v Sloveniji in Jugoslaviji od vse njivske površine pred vojno in po drugi svetovni vojni nam prikaže povečanje deleža pšenice in koruze ter zmanjšanje deleža ječmena in ovsa. Žita zavzemajo v Sloveniji polovico njivskih površin, v Jugoslaviji pa okrog 68?. V Sloveniji je na prvem mestu pšenica z 21,7?, sledi koruza 16,7?, medtem ko imajo rž, ječmen in oves okrog 4?. V Jugoslaviji je med žiti na prvem mestu koruza z 31,8?, sledi pšenica z 26,8?, rž z okrog 2?, ječmen in oves tako kot v Sloveniji (okrog 4?). PŠENICA je v Sloveniji in zlasti v Jugoslaviji zelo razširjena poljščina. Ob slabih letinah smo morali pšenico zaradi primanjkljaja uvažati. V zadnjih letih pa je domač pridelek zadostil potrebam Jugoslavije. V letu 1970 smo v Sloveniji pridelali 133 413 ton, kar je 9? manj od pridelka leta 1969. Slovenija je pridelala od jugoslovanskega pridelka le okrog 4? in sicer od tega 17? v družbenem in 83? v zasebnem sektorju. 78? površin pšenice je v Sloveniji zasejanih z bogatorodnimi sortami (v SFRJ 89?), Pridelek pšenice 1. 1970 v SFRJ je bil 3 790 tisoč ton ali skoraj za eno četrtino manjši kot leta 1969. Pridelek pšenice je bil manjši zaradi zmanjšane površine pod pšenico in zaradi nižjega hektarskega pridelka. V vsej SFRJ je bilo v letu 1970 požetih kar 188 tisoč ha manj kot leto prej,hektarski pridelek je pa bil manjši za 3,5q. Pridelek pšenice v letu 1970 v SFRJ in po republikah Požeta površina 000 ha Indeks požete površine (1969-100) Proizvodnja 000 ton Indeks proizvodnje (1969* 100) SFRJ 1 831 91 3 790 78 Bosna 1n Her- cegovina 201 93 273 70 Črna gora 7 100 12 92 Hrvaška 408 98 858 75 Makedonija 137 88 303 105 Slovenija 59 102 134 91 Srbija Ožje podroš- 1 019 87 2 210 77 Je 474 80 843 76 Vojvodina Kosovo in 453 98 1 166 74 Metohija 92 84 201 97 RŽ V Sloveniji smo v letu 1970 poželi 10 556 ha rži, kar je približno ena šestina površin pšenice. Rž sejejo pri nas le v zasebne« sektorju. Na teh površinah,kjer smo pridelali 15 648 ton rži s 14,8q pridelka, smo ugotovili kar 11? manjši pridelek kot v letu 1969. JEČMEN Ozimnega in jarega ješmena smo imeli skupaj 11 655 ha in sicer 7 071 ha ozimnega in 3 584 ha jarega. Pridelek ješmena v Sloveniji je bil v letu 1970 okrog 12? nižji od pridelka prejšnjega leta; 20 729 ton skupaj. Ozimni je manjši za 11?, a jari celo za 15?, hektarski pridelek ozimnega je bil 17,2q, a jarega 19,1q. OVES Letošnji pridelek ovsa je znašal 1^ 751 ton. Oves Je bil požet na 11 152 ha. Tudi oves gojijo pretežno v zasebnem sektorju. Kakor pri drugih žitih je tudi tu ocenjen za 55? nižji pridelek kot v letu 1969. Ha pridelek je bil 15,9q, KORUZA Po končanih ocenah smo v letu 1970 v Sloveniji pridela- li 146 166 ton koruze, kar je 4? ali 5 500 ton veš kot v letu 1969. Ker je delež pridelka koruze Slovenije v SFRJ majhen (okrog 2?), pridelek koruze ne krije potreb niti po krmi, hrani, pa tudi ne potreb predelovalne Industrije, smo vezani na uvoz 1z drugih republik. Letošnji pridelek v Jugoslaviji v primerjavi s pridelkom leta 1969 je manjši za okrog 11?, ali kar za okrog 850 tisoš ton. Najvešje zmanjšanje pridelka koruze je bilo v Vojvodini (okrog 500 tisoš ton), v ožji Srbiji (okrog 250 tisoš ton), v Hrvaški (okrog 90 tisoš ton) ter v Bosni in v Hercegovini (okrog 60 tisoš ton). Oa bi lažje o-cenili višino pridelka 1970 moramo pogledati pridelek v Jugoslaviji za nekaj let nazaj: Pridelek koruze v SFRJ - tisoš ton 1965 .... 5 920 1968 .... 6 810 1966 7 980 1969 .... 7 821 1967 .... 7 200 1970 .... 6 961 Od leta 1964 se pridelek koruze giblje okoli 7 milijonov ton, razen v letu 1965, ko je bila proizvodnja koruze 5,9 milijonov ton. Proizvodnja 1970 je bila na ravni leta 1964. Na svetu smo po zadnjih podatkih FA0-Yearbook 1969 v le letu 1968 pridelali 251 119 tisoš ton koruze; v svetovnem merilu je Jugoslavija po pridelovanju koruze na sedmem mestu. KROMPIR Pridelek krompirja glavnega posevka je 6 196 215 q In vmesnega 24 542 q, kar je skupaj 6 220 757 q. Pridelek leta 1970 Je bil manjši od pridelka 1969 za 4? In je bil pod dvajsetletnim poprešjem pridelka krompirja. Hektarski pridelki krompirja precej variiralo. V po-prešjih zadnjih 20 let smo imeli najslabši pridelek leta 1951 (100 q/ha), najvešjl pa leta 1960 (178 q/ha). Zadnjih pet let se poprešnl hektarski pridelek gibi je okrog 130 q. Letošnji pridelek krompirja je bil 132 q/ha. Najvešjl delež krompirja v letu 1968 v Evropi od obdelovalne; površine in površin zasajenih z vešletnimi rastlinami imajo v Poljski (l7,7?), v Holandiji (15,9?), v Zahodni Nemšiji (13,5?), v Švici (8,2?), Vzhodni Nem- 1 čl ji (8,1?), Avstriji (7,8?), Češkoslovaški (6,9?) Itd. V Jugoslaviji Je s krompirjem zasajeno 4? površin (FA0-Yearbook 1969), PRIDELEK SADJA IN GROZDJA Sadovnjaki in vinogradi zavzemajo v Sloveniji 56 456 ha ali okrog 6? kmetijske površine (35 818 ha sadovnjaki - 20 638 ha vinogradi). Površina sadovnjakov ni vedno merilo za razvoj in razširjenost sadjarstva. Mnogo sadnega drevja imamo izven strnjenih nasadov. Naši sadovnjaki so zlasti v zasebnem sektorju močno zastareli, negnojeni, skratka nenegovani. Posledica je zelo veliko nihanje pridelkov in izmenična rodnost, ki se javlja zlasti pri jablanah in hruškah. Obnova in naprava novih sadovnjakov se ni Izvedla v večjem obsegu.Do lanskega leta smo imeli le 4 5 73 ha plantažnih sadovnjakov (tj. 12,8? od vseh sadovnjakov). Pri vinski trti imamo poleg čistih nasadov tudi nasade v mešani kulturi (na Koprskem). Tudi pri vinski trti je pridelek odvisen od starostnega sestava. Večina naših vinogradov je po oceni vinogradniških strokovnjakov močno ostarelih (starih nad 50 let), in so že presegli mejo ekonomske rentabilnosti. Novo osnovanih plantažnih vinogradov je v Sloveniji le 3 728 ha ali 18,1? od vseh naših vinogradov. Ker sadovnjakov navadno nimamo v čistih sestojih,v sadjarstvu bolj pogosto govorimo o številu sadnih dreves kot'o površini: Vrsta dreves Tisoč sadnih dreves Delež v ? Jablane 4 195 52,7 Hruške 1 265 15,9 Češplje in slive , , 1 120 14,1 Marelice 47 0,6 Breskve 604 7,6 Če šn j e 369 4,6 Višnje 42 0,5 Orehi 245 3,1 Kutine 9 0,1 Kakiji 15 0.2 Mandeljni 10 0,1 Smokve 39 0,5 V Sloveniji smo imeli lani 102 865 tisoč vseh trt, od tega žlahtnih 78 961 tisoč (77?) in 23 904 tisoč hibri v dov (23?). Rodnih je malo manj. Ker predstavljajo resnično produktivno površino plantažni sadovnjaki (vinogradi), prikažimo površino plantaž po vrstah sadnih dreves po stanju v letu 1970: Površina Površina ha ha jablane 3 221 breskve 729 hruške 528 češnje 7 češplje in višnje 23 slive 43 orehi 5 marelice 7 vinska trta 3 728 Pridelek sadja v letu 1970 ni bil velik. Grozdja smo po količini pridelali veliko, kakovost je bila slabša. Pogoste oktobrske slane so izredno zgodaj uničile listje vinske trte, in se zato vsebina sladkorja kljub pozni trgatvi ei veliko povečala. V Sloveniji smo v letu 1970 pridelali naslednje količine sadja in grozdja: Vrsta sadja Pridelek ton Indeks 1969-100 jabolka 46 085 55 hruške 11 089 86 češplje in slive . . . 6 150 143 breskve 5 929 128 marelice 524 136 češnje 3 627 126 fige 284 101 kakiji 279 132 kutine 52 103 mandeljni 46 88 orehi 1 596 81 grozdje 93 927 133 Čeprav imamo pri nas le okrog 12,8? plantažnih nasadov sadovnjakov, predstavlja pri nekaterih vrstah sadje s plantaž že dokaj velik pridelek: jabolka 25,8?, breskve 66,5?, hruške 29,4?. Plantažni vinogradi zavzemajo 18? vseh vinogradov. Plantažni pridelek grozdja je udeležen v skupnem pridelku z 29?. Če se omejimo na glavni pridelek sadja, to je pridelek jabolk, ugotovimo, da je bila letina 1970 podpoprečna. V povojnem obdobju 1949-1970 je poprečni letni pridelek 59,4 tisoč ton. V obdobju zadnjih 10 let 1961-1970 pa je pridelek približno isti 60,2 tisoč ton. Lanski pridelek 46,1 tisoč ton jabolk je bil podpoprečen (za skoraj polovico manjši kot v letu 1969). Poprečni letni pridelek grozdja 1949-1970 je bil v Sloveniji 75,3 tisoč ton grozdja. V obdobju zadnjih 10 let (1961-1970) znaša ta popreček 74,4 tisoč ton.Pridelek leta 1970 je bil 93,9 tisoč ton, in je bil največji v zadnjih 10 letih. V Jugoslaviji smo v letu 1970 pridelali 277 tisoč ton jabolk, 112 tisoč ton hrušk, 895 tisoč ton češpelj in sliv in 1 101 tisoč ton grozdja. Če primerjamo pridelek leta 1970 s pridelki 1969, je pridelek jabolk manjši za okrog 43?, češpblj in sliv za 31?, grozdja za o-krog 23?. V zadnjem letopisu FA0-Yearbook-1969 imamo podatke o pridelku v svetu za leto 1968. Po teh podatkih smo pridelali na svetu leta 1968 20 189 tisoč ton jabolk, 7 300 tisoč ton hrušk, 4 547 tisoč ton sliv, 1 776 tisoč ton češenj, 5 791 tisoč ton breskev, 1 230 tisoč ton marelic in 53 678 tisoč ton grozdja Na Evropo odpade 65? pridelka jabolk, 62? pridelka hrušk, 7$ sliv, 81? češenj, 47? breskev, 56? marelic in 62? pridelka grozdja. V Jugoslaviji smo v letu 1968 pridelali 2,3? evropskega pridelka jabolk, 2,2? hrušk, 19,9? sliv, 3,5? češenj, 1,8? breskev, 2,3? marelic in 3,8? grozdja ŽIVALSKA PROIZVODNJA V lanskoletnem komentarju Živalske proizvodnje smo obdobje od leta 1965 do 1969 označili za obdobje štirih "sušnih" let v Živinoreji. Za to obdobje je bilo značilno zmanjševanje števila in prirasta Živine.Prišlo je tudi do raznih drugih nekvalitetnih sprememb. Predvidevali smo, da bo leto 1969 zadnje slabo leto. Do neke mere nam številke iz leta 1970 to potrjujejo. Število živine se je v glavnem v tem letu povečalo, dvignil se je tudi prirast Živine. Sicer pa si oglejmo spremembe pri posameznih vrstah Živine nekoliko podrobneje. GOVEDOREJA Ob koncu leta 1970 smo našteli v Sloveniji pri druž-benih gospodarstvih 41 362 glav govedi in 465 905 glav v reji pri zasebnih gospodarstvih. Skupno torej 507 267 glav govedi. Od skupnega števila je bilo največ krav in brejih junic - 50,9?, mlade govedi je bilo 25,8?, telet - 16,2? in najmanj je bilo volov -6,9?. V letu 1970 je bilo prirejeno 207 158 telet. V pitanju smo imeli pri družbenih gospodarstvih in v kooperaciji zasebnih kmetovalcih ob koncu leta 42 883 glav govedi. V tem letu je bilo oddanih s teh gospodarstev 61 785 glav govedi v skupni teZi 20 808 ton. V klavnicah smo zaklali 138 289 glav v Sloveniji prit rejene govedi. Poleg tega pa smo za zakol iz drugih republik uvozili še 43 206 govedi, Lani smo izvozili v tujino 7 650 glav žive govedi in 5 418 ton govejega in telečjega mesa. Letna proizvodnja oziroma prirast črede govedi je znašal 59 343 ton. Za okvirni prikaz v govedoreji smo navedli le nekaj najvaZnejših številk, ki nam več povedo, če jih primerjamo s podatki iz prejšnjih let. Skupno število govedi se je v tem letu 1970 povečalo za 3,8?. Povečanje res ni veliko, je pa prvo po letu 1965, Pri zasebnih gospodarstvih se je število govedi povečalo za 3,2? Pri druZbenih gospodarstvih pa za 11,9?. To je posebno zanimiv preobrat, če upoštevamo, da se je število goveje črede pri druZbenih gospodarstvih v letih od 1965 do 1969 zmanjšalo za več kot polovico (za 56?), V primerjavi s podatki ob koncu leta 1969 se je do kbnca leta 1970 povečalo število telet za 6,2?,mlade govedi od 6 mescev do 1 leta starosti za 22,2?,mlade govedi v starosti od 1-2 let za 10? in mlade govedi v starosti nad 2 leti za 12,7?. Povečanje je znatno,vendar je število mlade govedi še precej manjše od števila ob koncu leta 1965, ko smo imeli v Sloveniji najštevilnejšo čredo. Tako velja za leto 1970 pri teletih indeks 98 (število v začetku leta 1966*100), pri mladi govedi v starosti od 6 mescev do 1 leta je indeks 69, pri mladi govedi v starosti od 1-2 let je indeks 59 in pri mladi govedi v starosti nad 2 leti je indeks 72. Število krav in brejih junic se je v primerjavi z letom 1969 nekoliko zmanjšalo (za 1?), prav tako pa tudi število volov (za 3?). Razumljivo je, da so spremembe v številu posameznih vrst govedi povzročile tudi spremembe v strukturi črede. Tako se je deleZ mlade govedi od 39,1? v začetku leta 1970 povzpel do konca leta na 42?. To pa je še vedno za 7,5? manj kot ob koncu leta 1965. DeleZ krav in brejih junic se je zato zmanjšal od 53,4? na 50,9?. Zmanjšal se je tudi deleZ volov od 7,4? na 6,9?. Iz pitališč pri druZbenih organizacijah in iz kooperacije z zasebnimi kmetovalci smo v letu 1970 oddali manj pitanih govedi (za 9?) kot v letu 1969. Vendar moramo upoštevati, da se je v letu 1969 čreda pitanih govedi zmanjševala, kar je oddajo povečalo. Nasprotno pa se je letos število pitanih govedi povečalo od začetka do konca leta za 41?. Rezultati tega povečanja v oddaji Živine pa bodo opazni šele v letu 1971. V letu 1970 je bilo v klavnicah zaklanih kar 27? manj govedi vzrejenih v Sloveniji kot v letu 1969. Za 29,5? se je zmanjšal tudi zakol živine, ki jo uvozimo iz drugih republik. Padec je izreden, saj je težko uskladiti povpraševanje po mesu v letu 1970 z zakolom živine, ki je na nivoju leta 1960 (129 698 glav) in leta 1964 (147 649 glav). Vzrokov za zmanjšanje zakola v letu 1970 je več, vendar je razjasnitev tega problema stvar temeljitejše študije. Močno se je v letu 1970 zmanjšal tudi izvoz živih govedi. Izvozili smo 7 650 glav govedi, To je le 30,5? izvoza v letu 1969. Govejega mesa pa smo izvozili v 1970.letu 5 418 ton, kar je v primerjavi s prejšnjim letom za 22? več. Omeniti velja, da prikazujejo številke izvoza za Slovenijo tudi precejšen del izvoza iz drugih republik. Kolik pa je ta delež, ne moremo ugotoviti. Po nekaterih ocenah znaša približno 30?. Skupen prirast govedi se je povečal za 6,7? predvsem zaradi pozitivne razlike v teži goveje črede med začetkom in koncem leta (element za izračun prirasta). V letu 1969 je bila ta razlika negativna (-11 530 ton), v letu 1970 pa pozitivna (♦4 105 ton). Nasprotno pa se je tržni višek (drugi važni element za izračun prirasta) v letu 1970 močno zmanjšal (za 17?), kar je povzročilo le manjše povečanje prirasta v primerjavi s prejšnjim letom. V tabelah navajamo tudi podatke o proizvodnji mleka. To proizvodnjo ocenjujemo v zasebnem sektorju na podlagi poprečnega števila molznic v letu in poprečni molznosti ene molznice. Ocena števila molznic je zanesljiva. Ne moremo pa tega trditi za poprečno molznost ene molznice, ker je individualna ocena strokovnjakov. Torej je 356 900 tisoč litrov mleka .kolikor je ocenjena proizvodnja mleka pri zasebnih gospodarstvih le približna številka. Pri družbenih gospodarstvih so v letu 1970 namolzli 44 638 tisoč litrov mleka. PRAŠIČFREJA Tudi za rejo prašičev v letu 1970 velja, da je bila uspešnejša kot leto poprej. Ob koncu leta 1970 smo našteli 471 145 prašičev. Pri družbenih gospodarstvih jih je bilo 89 575, pri zasebnih gospodarstvih pa 381 570. To pomeni, da se je v "letu 1970 povečalo število prašičev pri zasebnem sektorju za 3,9?, pri družbenih gospodarstvih pa za 9,1?. Skupno število prašičev se je povečalo za 4,9?. V strukturi črede ni prišlo do bistvenih sprememb.Največ smo našteli pujskov v starosti od 2-6 mescev - 42?, nato prašičev za pitanje - 17?, pujskov v starosti do 2 mescev - 15?, mladih prašičkov v starosti nad 6 mescev - 13,5?, plemenskih svinj - 12? in merjascev -0,3?. Za 9,4? več pa je bilo v letu 1970 živorojenih prašičkov. Našteli smo jih 569 064. V skladu z dvigom števila prašičev v teku leta se je povečal tudi zakol. V klavnicah je bilo v letu 1970 zaklanih 353 230 prašičev. Od teh smo jih iz drugih republik uvozili 151 970. Pri gospodarstvih pa so zaklali še 227 988 prašičev. Skupno torej 581 976 prašičev, kar je za 2? več kot leto poprej. Ker se uvoz iz drugi h republik ni bistveno spremenil (zmanjšal se je za 0,7?), je povečanje zakola le rezultat povečanja^ domače proizvodnje. Skupni prirast prašičev v Sloveniji se je v letu 1970 dvignil na 56 372 ton, in je bil za 6,1? večji kot v letu 1969. Na ta dvig je izmed treh elementov (1.razlika v teži črede med začetkom in koncem leta, 2.tržni višek, 3.domač zakol), na podlagi katerih računamo prirast, največ vplival tržni višek, ki je bil za 17,9? večji kot v letu 1969. Oomač zakol je bil le neznatno manjši od zakolhiv letu 1969 in na dvig prirasta ni vplival. Razlika v teži črede med začetkom in koncem leta je bila pozitivna (*1 430 ton), vendar je njen vpliv na skupni prirast majhen. K0NJTREJA, OVČEREJA Za leto 1970 velja, da pri teh panogah ne moremo zapisati nič novega. Število konj in ovc se je zopet zmanj- šalo. Ob koncu leta 1970 smo imeli v Sloveniji 42 127 konj, torej za 7? manj kot v začetku leta. Ker se je predvsem zmanjšalo število kobil in brejih žrebic (za 14,1?), žrebcev in kastratov pa le za 2,6?, lahko pričakujemo, da se bo število konj tudi še v naprej dokaj hitro zmanjševalo. Isto velja tudi za čredo ovc. Po podatkih Ankete o številu živine z dne 15.1.1971 smo našteli v Sloveniji le še 24 235 ovc. To pa je za 21? manj kot leto prej.Padec je zelo velik, saj se je število ovc v prejšnjih 9 letih (od 1960 do 1969) zmanjšalo le za polov1co(51?). PERUTNINARSTVO Tudi pri reji perutnine v letu 1970 se gibanje iz prejšnjih let nadaljuje. Število perutnine je naraščalo. Podatki ankete pri družbenih gospodarstvih nam prikazujejo, da je bilo ob koncu leta pri družbenih gospodarstvih 3 022 317 glav perutnine; to pomeni, da bi se naj število perutnine pri družbenih gospodarstvih povečalo za 53?. Po prvi presoji podatkov se nam zdi, da je tolikšen skok prevelik. Za dokaz te trditve bo potrebno obiskati vse poročevalske enote, ki nam poročajo o reji perutnine. Za utemeljitev dvoma o kakovosti podatkov pa naj navedemo, da so iste poročevalske enote prikazale v dveh različnih poročilih (PO-51-2a in PO-54), podatke o številu brojlerjev z dne 31. 12. 1970 enkrat o številu 1 491 527, drugič pa v številu 2 308 896. Pri zasebnih kmetovalcih smo 15. 1. 1971 našteli 2 466 127 glav perutnine. To je 11,6? več kot leto prej. Omeniti pa moramo, da je anketa, s katero zbiramo te podatke, osnovane na osnovi vzorca in zajema skoraj izključno le perutnino, ki je namenjena za domačo uporabo. Torej bi lahko prišteli perutnino (brojlerje), ki jo zasebni proizvajalci v svojih pitališčih redijo za trg. Te perutnine pa je bilo ob koncu leta 2 678 242 komadov. Dejali bi lahko, da je bilo ob koncu leta 1970 pri zasebnih kmetovalcih 5 1A4 369 glav perutnine ali 23? več kot v letu 1969. Iz pitališč družbenih gospodarstev je bilo oddanih 12 536 ton žive perutnine, kar je za 33,7? več kot v letu 1969. Zasebni proizvajalci pa so oddali 18 992 ton žive perutnine in v primerjavi z letom 1969 je to več za 39,7?. Vsa ta povečanja so vplivala tudi na Izračun prirasta perutnine v letu 1970. Izračunali smo prirast 37 741 ton. Bil je za 41,8? večji kot v letu 1969. Povečala se je tudi proizvodnja jajc. Družbena gospodarstva so sporočila, da so v letu 1970 pridobila 87182 tisoč kosov. Od tega je bilo 40 726 tisoč val 11 ni h jajc. Skupno so jih pridobili za 27,6* več kot v prejšnjem letu. Za zasebna gospodarstva pa lahko navedemo le okvirno oceno proizvodnje jajc, ki je za 1970 leto 221 951 tisoč kosov. S točnejšimi podatki ne razpolagamo. V letošnji tabelarni prikaz živalske proizvodnje smo vključili tudi tabelo s podatki o skupnem številu govedi, prašičev, konj in ovc, ki ;mo jih zbrali pri popisu prebivalstva na dan 31. 3. 1971. Te podatke uvrščamo v letni pregled predvsem zato, ker so edini uporabni podatki o številu živine v občinah po letu 1960, Opazijo se razlike med podatki popisa prebivalstva in podatki ankete o številu živine. Ti podatki so pri govedu in pri prašičih nekoliko nižji, nasprotno pa so pri ovcah in konjih višji. Razlike so nastale predvsem zaradi različnih metod zbiranja podatkov in časovnega razmaka. Za zaključek poskušajmo dati še oceno za celotno živinorejsko proizvodnjo v Sloveniji za leto 1970. Podatki, ki smo jih navedli, nam prikazujejo, da se je v tem letu obrnilo na bolje. Število živine se je povečalo z izjemo konj in ovc. Zlasti je povečanje pomembno za govedorejo, kjer smo prekinili z letnim zmanjševanjem črede. Vendar smo še daleč od stanja črede v letu 1965, ko je bila najštevilnejša. Zaradi podražitve osnovnih krmil ob koncu leta 1970 in v letu 1971 pa obstoja resna bojazen, da podobnega stanja goveje črede še dolgo ne bomo dosegli. Poleg tega pa bo to neugodno vplivalo tudi na rejo prašičev in perutnine. 1. SPLOŠNI PODATKI O KMETIJSTVU 1-1. Kmečko prebivalstvo po popisih prebivalstva in po registu (31. 3.) Prebivalci Delež kmečkega prebivalstva v % vsi kmečki 1953 1 504 427 618 074 41,1 1962 1 597 911 491 883 30,8 1963 1 609 434 487 811 30,3 1964 1 625 933 461 399 28,4 1965 1 645 481 448 841 27,3 1966 1 664 453 436 444 26,2 1967 1 686 373 429 937 25,5 1968 1 700 635 425 127 25,0 1969 1 710 618 414 562 24,2 1970 1 723 323 391 853 22,7 19711 ^ 1 725 088 - - 1-2. Družbene kmetijske organizacije po vrstah gospodarstev Vsa družbena gospodarstva Kmetijska posestva, farme, kombinati Kmečke delovne zadruge Kmetijske zadruge Druga gospodarstva 1964 163 26 1 88 48 1965 157 26 1 82 48 1966 137 22 1 76 38 1967 136 27 1 69 39 1968 136 27 1 69 39 1969 134 27 1 63 43 1970 132 27 - 62 43 1-3. Zasebna kmečka gospodarstva po velikostnih skupinah Po popisih živine Vsa Zasebna kmečka gospodarstva po skupni površini Kmečka gospodinj- stva do 2 ha nad 2-5 ha nad 5-8 ha nad 8-10 ha nad 10-15 ha nad 15 ha brez lastne zemlje 1949 230 355 29 476 39 962 24 115 11 153 18 746 22 869 5 399 78 635 1950 220 097 33 028 42 038 23 738 10 858 17 822 20 923 5 119 66 571 1951 221 860 39 287 42 650 23 703 10 688 17 666 20 167 4 786 62 913 1952 227 054 27 218 39 444 23 0 74 10 602 17 496 20 217 1 606 87 377 1953 235 676 26 655 40 303 23 623 11 042 18 361 21 241 2 048 92 403 1954 23 8 6 28 27 252 40 921 24 049 11 242 38 573 3 625 92 966 Po popisu kmetijstva Zasebna kmečka gospodarstva po skupni površini Vsa do 0,5 ha nad 0,5-1 ha nad 1-2 ha nad 2-3 ha nad 3-4 ha nad 4-5 ha nad 5-8 ha nad 8-10 ha nad 10 ha * 19602) 1969 1 194 855 180 234 25 106 23 431 15 551 14 472 24 002 2 2 930 19 756 19 667 16 355 15 487 13 304 11 933 27 017 24 859 12 113 11 447 41 651 36 002 1) Prvi podatki popisa prebivalstva in stanovanj 31.111.1971 2) Podatki po popisu kmetijstva 1969 so podatki vzorca preračunani za vso republiko 1-4. Verižni indeksi kmetijske proizvodnje 66/65 67/66 68/67 69/68 70/69 KMETIJSTVO 105 103 101 99 104 Rastlinska proizvodnja 115 95 99 101 98 poljedelstvo 115 92 102 100 97 žita 114 102 97 102 95 industrijske rastline 117 91 103 103 106 vrtnine 128 90 106 98 97 krmske rastline 106 85 99 95 97 sadjarstvo 186 157 80 117 68 vinogradništvo 86 104 108 98 127 travništvo 108 87 98 103 104 Živalska proizvodnja 99 102 103 97 109 govedoreja 95 99 101 91 102 prašičereja 95 108 99 96 106 ovčereja 98 92 99 97 102 perutninarstvo 131 107 118 119 128 'čebelarstvo 72 231 100 87 100 Domača predelava 75 103 107 97 125 1-5. Del e ž področij v družbenem in narodnem dohodku po čistih dejavnostih Gostinstvo in turizem Obrt in komunala Kmeti j- Gozdar- stvo Gradbeni štvo Promet družbeni produkt 1964 Narodni dohodek 1964 v tisoč din Vrednost proizvodnje Materialni stroški Družbeni produkt Amorti- zacija Narodni dohodek Osebni . dohodki Akumulacija in skladi Vsi sektorji 1964 2 276 780 1 105 880 1 170 900 60 350 1 110 550 881 470 229 080 1965 2 926 420 1 400 400 1 526 020 73 4 70 1 452 550 1 173 81 0 278 740 1966 3 552 413 1 745 945 1 806 468 84 766 1 721 702 1 401 434 320 268 1967 3 626 356 1 879 036 1 747 320 93 417 1 653 403 1 346 138 307 265 1968 3 5 73 3 9 8 1 853 269 1 720 129 106 696 1 613 433 1 148 527 464 906 1969 3 669 207 1 855 666 1 813 541 115 670 1 697 871 1 187 042 510 829 Družbeni 1964 636 370 369 640 2 6 6 730 33 230 233 500 110 550 122 950 1965 796 470 446 330 350 140 38 190 311 950 140 220 171 730 1966 1 006 453 612 913 393 540 42 381 351 159 163 990 187 169 1967 1 058 427 674 617 383 810 53 012 330 798 168 405 162 33" 1968 998 832 610 540 388 292 66 741 321 551 167 997 153 554 1969 936 702 563 527 373 175 72 459 300 716 163 314 137 402 Zasebni 1964 1 640 410 736 240 904 170 27 120 877 050 770 920 106 130 1965 2 129 950 954 070 1 175 880 35 280 1 140 600 1 033 590 107 010 1966 2 545 960 1 133 032 1 412 928 42 385 1 370 543 1 237 445 133 098 1967 2 567 929 1 204 419 1 363 510 40 905 1 322 605 1 177 733 144 872 1968 2 574 566 1 242 729 1 331 837 39 955 1 291 882 980- 530 311 352 1969 2 732 505 1 292 139 1 440 366 43 211 1 397 155 1 023 728 373 427 1-7. Struktura družbenega produkta v družbenem sektorju kmetijstva Družbeni produkt ves Amortizacija Osebni dohodki Akumulacija in skladi Družbeni sektor 1964 100 12,5 41,4 46,0 1S6S 100 10,6 38,4 50,9 1966 100 10,8 41,7 47,5 1967 100 13,8 43,9 42,3 1968 100 17,2 43,3 39,5 1969 100 19,4 43,8 36,8 1) Osebni dohodki v zasebnem sektorju kmetijstva ne predstavljajo samo sredstev za osebno potrošnjo, temveč tudi tista sredstva za ražirjeno reprodukcijo, ki rezultirajo iz dohodka zasebnega kmetijstva. 1-8. Struktura narodnega dohodka v družbenem sektorju kmetijstva Narodni dohodek ves Osebni dohodki Akumulacija in skladi Družbeni sektor 1964 100 47,3 52,7 kmetijstva 1965 100 44,9 55,0 1966 100 46,7 53,3 1967 100 50,9 49,1 1968 100 52,2 47,8 1969 100 54,3 45,7 1-9. Družbeni produkt in materialni stroški(po organizacijskem načelu)1^-po vrstah družbenih kmetijskih organizacij , Družbeni produkt Amorti-zacija Narodni dohodek Materialni stroški ves neto osebni dohodki akumulaci a in skladi vsi investicijsko vzdrževanje vsa davek na promet Družbene kmetijske 1965 504 710 53 628 451 080 193 980 257 110 11 040 829 980 26 220 1966 622 866 56 882 550 984 241 401 324 583 17 619 1 073 579 29 339 1967 623 126 72 687 550 439 257 309 293 1 30 21 504 1 200 247 30 419 1968 623 194 87 476 535 718 246 891 288 827 25 205 1 118 372 ' 28 011 1969 674 468 96 606 577 862 277 001 300 861 32 668 1 279 164 - Kmetijska posestva, 1965 310 230 35 310 274 920 114 870 160 040 3 800 581 430 16 820 farme,kombinati 1966 388 892 . 37 868 351 024 145 327 205 697 4 910 782 084 19 542 1967 404 827 50 126 354 701 166 936 187 765 7 785 910 767 22 020 1968 415 594 66 937 348 657 161 629 187 028 8 992 882 696 21 796 1969 445 700 75 210 370 490 180 458 190 032 10 648 1 017 204 - Kmečka delovna 1965 50 10 40 30 10 0 10 zadruga 1966 69 5 64 34 30 0 15 1967 69 8 61 36 25 0 15 1968 33 7 26 37 11 0 13 1969 37 6 31 18 13 0 8 Kmetijske zadruge 1965 183 010 17 750 165 260 73 410 91 850 7 200 243 310 9 250 1966 214 736 18 504 196 232 86 225 110 007 12 623 283 806 9 647 1967 195 381 21 561 173 820 78 624 95 196 13 676 278 423 8 180 1968 181 021 19 472 161 549 71 699 89 850 16 011 223 251 6 000 1969 202 174 20 302 181 872 81 355 100 517 21 714 248 694 - Druge kmetijske 1965 11 420 550 10 870 5 660 5 210 40 5 230 140 organizacije 1966 19 169 505 18 664 9 815 8 849 86 7 664 150 1967 22 849 992 21 857 11 713 10 144 43 11 042 219 1968 26 546 1 060 25 486 13 525 11 961 202 12 412 215 1969 26 557 1 088 25 469 15 170 10 299 307 13 258 - 1) Družbeni produkt in narodni dohodek po'organizaciJskem načelu sta izračunana po načelu zajetja gospodarske organizacije kot celote. Pri tem so gospodarske organizacije razvrščene po svoji pretežni dejavnosti. 1-10, Narodni dohodek za zasebni sektor gospodarstva po panogah dejavnosti: ti so S din Ves Kmetij- stvo Gradbeni štvo Promet Trgovi-na Gostin- stvo Obrt SR SLOVENIJA 1962 838 180 683 510 30 540 9 960 - 14 900 99 270 1963 896 310 731 660 34 960 11 700 - 16 350 101 640 1964 1 098 710 877 050 49 300 18 360 - 19 600 134 400 1965 1 457 870 1 140 600 86 070 26 980 - 29 490 174 730 1966 1 890 782 1 370 543 163 108 38 855 - 49 491 268 745 1967 1 956 198 1 322 604 205 718 59 276 - 67 497 301 103 1968 2 115 873 1 291 882 284 029 76 655 - 83 929 379 378 1969 2 389 536 1 397 155 342 835 91 349 570 101 275 456 352 Delež v % SR SLOVENIJA 1962 100 81,5 3,6 1,2 1,8 11,8 1963 100 81,6 3,9 1,3 - 1,8 11,4 1964 100 79,8 A, 5 1,7 - 1,8 12,2 1965 100 78,2 5,9 1,9 - 2,0 12,0 1966 100 72,5 8,6 2,1 - 2,6 14,2 1967 100 67,6 10,6 3,0 - 3,4 15,4 1968 100 61,1 13,6 3,0 - 4,0 17,9 1969 100 58,5 14,4 3,8 0,0 A,2 119,1 2. RASTLINSKA If ŽIVALSKA PROIZVODNJA V SLOVENIJI 1966-1970 2-1. Pregled zemljiških kategorij za SR Slovenije 1966-1970 Površina zemljiških kategorij - ha 1966 1967 1968 1969 1970 VSA POVRŠINA 2 025 268 2 025 268 2 025 2851) 2 025 285^ 2 025 4001' Njive in vrtovi 286 361 284 134 280 275 277 984 275 032 Sadovnjaki 34 308 34 863 35 850 35 876 35 818 Vinogradi 20 616 20 352 20 399 20 644 20 638 Travniki 311 631 307 887 307 957 315 906 323 385 Pašniki 289 560 289 179 288 945 281 465 286 852 Ribniki.trstičja in močvirja 2 521 3 247 4 009 2 826 3 203 Gozdna zemljišča 951 542 955 916 960 035 961 348 949 604 Nerodovitno 128 729 129 690 127 815 129 236 130 868 Struktura zemljiških kategorij % VSA POVRŠINA 100 100 100 100 100 Njive in vrtovi 14,2 14,0 13,8 13,7 13,6 Sadovnjaki 1.7 1,7 1,8 1.8 1,8 Vinogradi 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 Travniki 15,4 15,2 15,2 15,6 16,0 Pašniki 14,3 14,3 14,3 13,9 14,2 Ribniki.trstičja 1n močvirja 0,1 0,2 0,2 0,1 0,1 Gozdna zemljišča 46,9 «7,2 47,4 47,5 46,9 Nerodovitno 6,4 6,4 6,3 6.4 6,4 1) Podatki za "Vso površino" za SR Slovenijo za leto 1970 po reviziji površin katastrskih obči n po stanju 31. 12. 1969 (Statistično gradivo št. 17/70), za leto 1968 In 1969 so povzeti po dokumentaciji Geodetske uprave SRS.Leta je zbrala podatke od katastrskih uradov odnosno zavodov. Podatki za vso površino prejšnjih let so po reviziji katastra 1z leta 1962. Podatki za zemljiške kategorije so po vsakoletni oceni služb rastlinske proizvodnje. ha 1966 1967 1968 1969 1970 VSA POVRŠINA 2 025 268 2 025 268 2 025 285 2 025 285 2 025 400 družbeni 620 847 628 750 632 1 67 631 573 615 154 zasebni 1 404 421 1 396 518 1 393 118 1 393 712 1 410 246 Njive in vrtovi 286 361 284 134 280 275 277 984 275 032 družbeni 27 817 26 839 25 706 25 178 23 591 zasebni 258 544 257 295 254 569 252 806 251 441 Sadovnjaki 34 308 34 863 35 850 35 876 35 818 družbeni 5 786 5 764 5 468 5 318 4 636 zasebni 28 522 29 099 30 382 30 558 31 182 Vinogradi 20 616 20 352 20 399 20 644 20 638 družbeni 3 209 3 183 3 133 3 322 3 223 zasebni 17 407 17 169 17 266 17 322 17 415 Travniki 311 631 307 887 307 957 315 906 323 385 družbeni 48 202 44 082 45 498 45 919 45 247 zasebni 263 429 263 805 262 459 269 987 278 138 Pašniki 289 560 289 179 288 945 281 465 286 852 družbeni 76 275 84 370 86 047 84 839 85 473 'zasebni 213 285 204 809 202 898 196 626 201 379 Ribniki,trstičja in močvirja 2 521 3 274 4 009 2 826 3 203 družbeni 1 593 2 302 3 074 1 851 2 143 zasebni 928 945 935 975 1 060 Gozdna zemljišča 951 542 955 916 960 035 961 348 949 604 družbeni 361 286 367 608 365 907 366 902 348 205 zasebni 590 256 588 308 594 128 594 446 601 399 Nerodovitno 128 729 129 690 127 815 129 236 130 868 družbeni 96 679 94 602 97 334 98 244 102 636 zasebni 32 050 35 088 30 481 30 992 28 232 2-3 Sestava zemljiških kategorij po lastništvu vsi sektorji-10D) ^ 1966 1967 1968 1969 1970 VSA POVRŠINA družbeni 30,7 31,0 31,2 31,2 30,4 zasebni 69,3 69,0 68,8 68,8 69,6 Njive in vrtovi družbeni 9,7 9,4 9.7 9,1 8,6 zasebni 90,3 90,6 90,8 90,9 91,4 Sadovnjaki družbeni 16,9 16,5 15,3 14,8 12,9 zasebni 83,1 83,5 84,7 85,2 87,1 Vinogradi družbeni 15,6 15,6 15,4 16,1 15,6 zasebni 84,4 84,4 84,6 83,9 84,4 Travniki družbeni 15,5 14,3 14,8 14,5 14,0 zasebni 84,5 85,7 85,2 85,5 86,0 1966 1967 1968 1969 1970 Pašniki družbeni 26,3 29,2 29,8 30,1 29,8 zasebni 73,7 70,8 70,2 69,9 70,2 Ribniki,trsti šj a in močvirja družbeni 63,2 70,3 76,7 65,5 66,9 zasebni 36,8 29,1 23,3 34,5 33,1 Gozdna zemljišša družbeni 38,0 38,5 38,1 38,2 36,7 zasebni 62,0 61,5 61,9 61,8 63,3 Nerodovitno družbeni 75,1 72,9 76,2 76,0 78,4 zasebni 24,9 27,1 23,8 24,0 21,6 2-4. Skupine zemljiških kategorij po uporabnosti 1966 1967 1968 1969 VSA POVRŠINA 2 025 268 2 025 268 2 025 285 2 025 285 2 025 400 družbeni 620 847 628 750 632 167 631 573 615 154 zasebni 1 404 421 1 396 518 1 393 118 1 393 712 1 410 246 Obdelovalna^ 652 916 647 236 644 481 650 410 654 873 družbeni 85 014 79 868 79 805 79 737 76 697 zasebni 567 902 567 368 564 676 570 673 578 176 2) Kmetijska 944 997 93 9 662 937 435 93 4 701 944 928 družbeni 162 882 166 540 168 926 166 427 164 313 zasebni 782 115 773 122 768 509 768 274 780 615 3) Rodovitna 1 896 539 1 895 578 1 897 470 1 896 049 1 894 532 družbeni 624 168 534 148 534 833 533 329 512 518 zasebni 1 272 371 1 361 430 1 362 637 1 362 720 1 382 014 1) Obdelovalne površine so: njive z vrtovi, sadovnjaki, vinoaradi in travniki. 2) Kmetijsko površino dobimo, še k obdelovalni prištejemo še pašnike s planinami ter ribnike,trstišja in moCvirja. 3) Rodovitno površino dobimo, še h kmetijski površini prištejemo gozdna zemljišša. 1966 1967 1968 1969 1970 VSE NJIVE 286 361 284 134 279 261 277 037 275 032 družbeni 27 817 26 839 24 692 24 231 23 591 zasebni 258 544 257 295 254 569 254 569 251 441 Žita 141 537 142 083 142 558 142 128 141 355 družbeni 10 840 11 597 12 614 12 530 12 362 zasebni 130 697 130 486 129 944 129 598 128 993 Industrijske rastline 4 168 4 069 3 872 3 705 3 623 družbeni 1 691 1 736 1 680 1 611 1 612 zasebni 2 477 2 333 2 192 2 094 2 011 Vrtnine 61 225 58 476 58 410 57 863 57 285 družbeni 1 606 1 363 1 242 1 306 981 zasebni 59 619 57 113 57 168 56 557 56 304 Krmske rastline 73 702 73 4 6 8 68 786 67 004 65 873 družbeni 11 387 9 848 7 601 6 668 6 036 zasebni 62 315 63 620 61 185 60 336 59 837 Nasadi 1n drugo 4 975 5 177 5 635 6 337 6 896 družbeni 1 545 1 434 1 555 2 116 2 600 'zasebni 3 430 3 743 4 080 4 221 4 296 2-6. Struktura skupin njivskih posevkov po lastništvu ! 1966 1967 1968 1969 1970 VSE NJIVE 100 100 100 100 100 družbeni 9,7 9,4 i 8,8 9,1 8,6 zasebni 90,3 90,6 91,2 90,9 91,4 Žita 100 100 100 100 100 družbeni 7,7 8.2 8,8 8,8 8,7 zasebni 92,3 91,8 91,2 91,2 91,3 Industrijske rastline 100 100 100 100 100 družbeni 40,6 57,3 43,4 43,5 44,5 zasebni 59,4 *2,7 56,6 56,5 55,5 Vrtnine 100 100 100 100 100 družbeni 2,6 2,3 2,1 2,3 1,7 zasebni 97,4 97,7 97,9 97,7 98,3 Krmske rastline 100 100 100 100 100 družbeni 15,5 13,4 11,1 10,0 9,2 zasebni 84,5 86,6 88,0 90,0 90,8 Nasadi in drugo 100 100 100 100 100 družbeni 31,1 27,7 27,6 33,4 37,7 zasebni 68,9 72,3 72,4 66,6 62,3 2-7, Posejana površina glavnih posevkov ha 1966 1967 1968 1969 1970 VSA NJIVSKA POVRŠINA 286 361 284 134 279 261 277 037 275 032 Pšenica 54 753 55 634 57 680 59 049 59 630 Rž 11 393 10 959 11 475 11 129 10 559 Ječmen 14 055 13 232 12 951 12 467 11 780 Oves 13 265 13 066 11 888 11 643 11 188 Soržica 2 402 2 247 1 447 1 414 1 268 Koruza 43 730 45 589 45 846 45 458 45 979 Ajda 264 230 226 207 190 Proso 255 1 156 871 698 670 Lan 54 47 39 28 25 Konoplja 28 21 25 21 22 Sirek 27 24 22 16 15 Sladkorna pesa 41 28 18 12 7 Oljna repica 11 162 1 006 882 842 823 Hmelj 2 415 2 485 2 499 2 485 2 459 Sončni ce 203 198 161 158 149 Tobak . . _ • Zdravilna zelišča in dišavnice 40 30 29 27 17 Krompir 50 969 48 311 48 339 48 024 47 090 Fižol 1 171 1 200 1 223 1 224 1 303 Grah 349 369 344 314 327 Vrtno korenje 524 396 424 433 478 Čebula 1 036 1 003 1 052 1 027 1 125 Česen 359 343 357 389 441 Paradižnik 958 957 950 881 898 Zelje in ohrovt 2 670 2 699 2 642 2 607 2 679 Paprika 352 310 295 296 295 Melone in lubenice 8 11 12 11 9 Črna detelja 26 383 27 096 25 471 23 957 24 415 Lucerna 18 356 18 660 17 918 18 130 17 615 Grašiča 480 453 500 426 379 Druge detelje 1 434 1 096 800 720 1 069 Mešanica trav in detelji 6 230 6 563 6 074 6 098 6 189 Silažna koruza in pitnik 5 821 4 679 4 758 4 502 4 733 Mohar 8 8 3 3 4 Krmska pesa 7 583 7 422 7 356 7 161 6 619 Krmsko korenje 2 563 2 554 2 400 2 233 1 989 Drevesnice,trsnice,matičnjaki 162 197 176 165 152 Maline, jagode,ribez 940 876 797 602 798 Ledine in trznine (praha) 1 941 2 252 2 586 2 825 2 808 Neobdelane njive 2 718 2 593 2 703 3 226 3 670 2-8. Pridelki posevkov^ q 1966 1967 1968 1969 1970 Pšenica 1 314 733 1 422 252 1 308 939 1 467 830 1 334 132 Rž 193 260 186 233 189 941 176 636 156 481 Ječmen 276 185 264 811 237 472 235 492 207 287 Oves 215 299 224 410 189 153 187 725 177 509 Soržica 41 354 42 915 24 485 25 846 20 230 Koruza 1 501 156 1 421 261 1 532 440 1 412 539 1 462 365 Ajda 40 762 47 337 47 156 48 676 50 391 Proso 36 318 37 704 3 9 807 30 807 29 615 Lan-vlakno 1 134 846 999 734 710 Konoplja-vlakno 955 476 518 605 362 Sladkorna pesa 9 532 6 850 4 550 2 750 1 480 Oljna repica 12 357 10 409 8 470 8 492 7 703 Hmel j 32 810 29 788 30 495 31 973 34 314 Sončnice 10 232 10 766 14 363 10 523 8 675 Tobak - - - - - Krompir 6 880 146 6 119 559 6 510 798 6 522 002 6 220 757 Fižol-zrnje 82 038 73 483 68 696 63 749 67 012 Grah-zrnje 2 728 2 103 1 951 1 871 2 026 Vrtno korenje 39 927 36 984 37 743 37 297 40 036 Čebula 99 913 102 528 105 522 104 683 111 241 Česen 18 043 19 261 19 977 21 205 21 790 Paradižnik 131 363 116 870 112 641 82 977 81 995 Zelje in ohrovt 619 608 628 315 658 567 547 036 559 183 Paprika 19 000 15 548 15 310 11 391 11 446 Melone in lubenice 502 - 732 380 270 Črna detelja 1 690 334 1 549 120 1 423 401 1 359 027 1 379 810 Lucerna 1 152 286 1 048 005 1 051 232 1 060 685 1 002 801 Grašiča 19 650 15 865 24 339 17 162 14 384 Druge detelje 74 183 49 295 36 868 28 534 35 898 Mešanice trav in detelj 399 286 366 086 390 063 346 481 387 810 Silažna koruza in pitnik 3 355 797 1 926 783 2 132 732 1 959 306 2 098 571 Mohar 123 135 330 90 91 Krmska pesa 2 219 381 2 116 148 2 215 039 2 039 775 1 871 163 Krmsko korenje 1 105 082 1 063 241 1 079 390 988 955 921 122 Krmska repa 1 796 042 2 117 618 2 467 411 1 838 327 2 001 396 Seno 13 676 646 11 988 978 11 773 760 12 176 153 12 633 208 1) Pri vseh posevkih se podatki nanašajo na pridelek glavnih, vmesnih in strniščnih posevkov ter podsevkov; pri ds lek sena je seštevek pridelka s travnikov, sadovnjakov, senožeti, pašnikov, ledin in neobdelanih njiv. 1966 1967 1968 1969 1970 Pšenica a 54 629 55 634 57 680 59 049 59 612 b 1 3 1 4 733 1 422 252 1 308 939 1 46 7 830 1 334 132 c 24,1 25,6 22,7 GO S 2?,4 Rž a 11 393 10 959 11 475 11 129 10 556 b 193 260 186 233 189 941 176 636 156 481 c 17,0 16,9 16,6 15,9 14,8 Ječien a 14 011 13 216 12 951 12 399 11 655 b 276 185 264 911 237 472 23 5 492 207 287 C 19,7 20,0 18,2 19,0 .17,8 Oves a 13 260 12 892 11 888 11 643 11 152 b 215 299 224 410 189 153 187 725 177 509 C 16,2 17,4 15,9 16,1 15,9 Soržica a 2 402 2 217 1 447 1 414 1 237 b 41 354 42 915 24 485 25 846 20 230 C 17,2 19,4 16,9 18,3 16,4 Koruza glavni posevek a 43 571 46 004 45 941 45 416 45 968 b 1 492 396 1 416 529 1 532 440 1 411 917 1 461 664 c 34,3 30,8 33,4 31,1 31,8 Koruza strniščni posevek a 509 67 74 30 45 b 8 760 4 732 3 632 622 701 c 17,2 24,3 49,1 20,7 15,6 Ajda prašna a 282 222 209 204 190 b 3 939 1 245 1 761 2 262 1 924 c 13,9 5,6 8,4 11,1 10,1 Ajda strniščna a 6 223 6 066 6 057 5 851 5 553 b 36 823 46 092 45 395 46 414 48 467 C 5,9 7,6 7,5 7,9 P,7 Proso prašno a 1 361 791 732 647 670 b 14 096 10 952 8 782 8 739 8 997 c 10,3 13,8 11,9 13,5 13,4 Proso strniščno a 2 569 2 759 2 733 2 381 2 150 b 22 222 26 752 31 025 22 068 20 618 c 8,6 0,7 11,4 0,3 0.6 Lan za vlakno a 53 38 36 25 25 b 1 134 B46 999 734 710 c 21,4 22,3 27,8 29,4 28,4 Konoplja za vlakno a 28 21 25 21 9 b 955 476 518 605 362 c 34,1 22,7 20,7 2R,8 40,2 1966 1967 1968 1969 1970 Sladkorna pesa a 41 28 '18 12 7 b 9 532 6 850 4 550 2 750 1 480 C 232 245 253 229 211 Oljna repice a 1 162 1 003 882 832 814 b 12 357 10 409 8 470 8 492 7 703 c 10,6 10,4 9,6 10,2 9.5 Hmelj a 2 403 2 446 2 497 2 485 2 459 b 32 810 29 788 30 495 31 973 34 314 b 13,6 12,2 12,2 12,9 13,9 Sončnice glavni posevek a 201 189 164 158 149 b 1 895 1 963 1 671 1 666 1 584 C 9,4 10,4 10,2 10,5 10,6 Sončnice vmesni posevek a 5 137 5 022 4 639 4 164 3 121 b 8 337 8 803 12 692 8 857 7 091 c 1,6 1,8 2,7 2,1 2.3 Tobak a - - • - • b - - - - - c - - - - Krompir glavni posevek a 50 662 48 267 48 378 48 023 47 090 b 6 863 327 6 094 939 6 487 598 6 494 306 6 196 215 C 135 126 134 135 132 Krompir vmesni posevek a 283 358 318 381 357 b 16 819 24 620 23 200 27 696 24 542 c 59,4 68,8 72,9 72,7 68,7 Fižol za zrnje glavni a 1 169 1 206 1 224 1 225 1 256 posevek b 15 090 14 418 15 000 14 641 14 986 C 12,9 11,9 12,3 12,0 11,9 Fižol za zrnje vmesni a 32 668 30 629 29 320 27 220 24 689 posevek b 66 948 59 065 53 696 49 108 52 026 c 2,1 1,9 1,8 1,8 2,1 Grah v zrnju a 348 365 346 308 259 b 2 728 2 103 1 951 1 871 2 026 C 7,8 5,8 5,6 6,1 7,8 Vrtno korenje a 529 394 417 423 477 b 39 927 36 984 37 743 37 297 40 036 c 75,4 93,9 90,5 88,2 83,9 1966 1967 1968 1969 1970 Čebula a 1 m 1 003 1 051 1 013 1 123 b 99 913 102 528 105 522 104 683 111 241 c 96 102 100 103 99 Česen a 344 340 355 388 440 b 18 043 19 261 19 977 21 205 21 790 c 52,4 56,7 56,3 54,6 49,5 Paradižnik a 948 951 950 875 897 (glavni posevek) b 127 478 116 730 111 781 82 977 81 995 c 134 123 118 95 91 Paradižnik a 70 2 10 7 27 (vmesni posevek) b 3 885 140 860 536 1 160 rc 55,5 70 86,0 76,5 42,9 Zelje in ohrovt a 2 712 2 669 2 606 2 607 2 679 (glavni posevek) b 495 114 491 849 500 670 421 394 444 018 C 183 184 192 162 166 Zelje in ohrovt a 776 882 984 1 005 787 (strniščni posevek) b 124 494 136 466 157 897 125 642 115 165 c 160 155 161 125 146 Paprika a 325 307 294 295 287 b 19 000 15 548 15 310 11 391 11 446 C 58,5 51 52,1 38,6 39,9 Melone in lubenice a 8 10 14 11 9 b 570 578 732 380 270 c 71,3 57,8 52,3 34,5 30,0 Črna detelja a 26 207 26 838 25 350 23 745 24 059 (glavni posevek) b 1 476 764 1 357 782 1 232 521 1 177 715 1 212 396 C 56,3 50,6 48,6 49,6 50,4 Črna detelja a 12 587 11 890 11 717 11 578 10 944 b 213 570 191 338 190 880 181 312 167 414 c 16,9 16,1 16,3 15,7 15,3 Lucerna a 18 390 18 553 17 836 18 000 17 404 (glavni posevek) b 1 082 008 976 536 975 609 989 306 940 217 c 58,8 52,6 54,7 55,0 54,0 Lucerna a 3 969 4 167 4 064 4 065 3 585 (podsevek) b 70 278 71 469 75 623 71 379 62 584 c 17,7 17,2 18,6 17,6 17,5 Grašiča a 492 448 508 427 363 b 19 650 15 865 24 339 17 162 14 384 c 39,9 35,4 *r, 2 40,2 39,6 1966 1967 1968 1969 1970 Mešanica trav in detelj a 6 161 6 273 6 021 6 078 5 965 (glavni posevek) b 356 873 314 328 339 522 302 913 332 906 c 57,9 50,1 56,4 49,8 55,8 Mešanica trav in detelj a 2 190 2 381 2 277 2 372 2 587 (podsevek) b 42 413 51 758 50 541 43 578 54 904 c 19,4 21,7 22,2 -a- CD 21,2 Druge detelje a 1 496 1 025 801 704 1 021 b 74 183 49 295 36 868 28 534 35 898 c 49,6 48,1 46,0 40,5 35,2 Silažna koruza in pitnik a 7 351 4 791 4 792 4 646 4 733 (glavni posevek) b 2 888 075 1 506 029 1 623 985 1 473 619 1 565 071 c 393 314 339 317 331 Pitnik a 2 915 3 010 3 193 3 252 3 538 (strniščni posevek) b 467 722 410 754 508 747 485 687 533 5O0 - c 161 137 159 149 151 Moher a 8 8 3 3 4 (glavni posevek) b 123 127 90 90 91 c 15,3 15,9 30,0 30,0 22,8 Moher a 1 1 8 (strniščni posevek) b 6 8 240 - - C 6,0 8,0 30,0 - - Krnska pesa a 7 625 7 406 7 319 7 162 6 613 (glavni posevek) b 1 764 142 1 614 984 1 675 174 1 578 240 1 460 390 C 229 218 229 220 221 Krnska pesa a 2 849 3 001 3 033 2 867 2 514 (strniščni posevek) b 455 239 501 164 539 865 461 535 410 773 c 160 167 178 161 163 Krmsko korenje a 2 549 2 503 2 414 2 189 1 966 (glavni posevek) b 414 778 375 729 375 829 329 589 293 291 c 163 150 156 151 149 Krmsko korenje a 5 815 5 877 5 859 5 740 5 645 (podsevek) b 690 304 687 512 703 561 659 366 627 831 c 119 117 120 115 111 Krnska repa a 12 164 12 463 12 370 11 942 10 851 b 1 796 042 2 117 618 2 467 411 1 838 327 2 001 396 c 148 170 200 154 184 1966 1967 1968 1969 1970 Travniki a 311 551 303 384 306 595 307 632 322 964 b 9 793 331 8 842 541 8 545 603 9 018 985 9 607 979 C 31,4 29,1 27,9 29,3 29,7 Pašniki a 289 532 271 529 2 8 4 731 271 506 269 820 b 3 021 486 2 402 661 2 514 947 2 411 477 2 232 122 c 10,4 8,8 8,8 8,9 8,2 Sadovnjaki a 32 762 33 407 34 763 31 865 32 435 b 808 612 670 636 651 429 668 751 708 334 c 24,6 20,1 18,7 21,0 21,8 Ledine,trznine in a 4 522 5 041 6 908 6 056 6 316 neobdelane njive b 53 217 73 140 61 781 76 940 84 773 c 11,7 14,5 cn cc 12,7 13,4 a ■ pospravljena površina ha, b ■ ves pridelek, c ■ pridelek na ha q 2-11. Sadna drevesa in pridelek sadja 1966 1967 1968 1969 1970 Jablane a 4 119 518 4 146 602 4 135 399 4 218 103 4 194 907 b 3 070 315 3 091 766 3 140 621 3 356 165 3 292 164 C 516 236 865 605 551 495 843 457 460 853 £ 16,8 28,0 17,6 25,1 14,0 Hruške a 1 273 104 1 258 987 1 269 349 1 293 517 1 265 286 b 866 221 908 662 989 419 1 028 384 1 038 813 C 101 461 131 917 157 940 128 657 110 889 £ 11,7 14,5 16,0 12,5 10,7 Kutine a 11 667 11 356 10 526 10 542 9 253 b 9 302 8 738 8 324 8 257 8 0% c 4 199 684 557 503 518 £ 45,1 7,8 6,7 6,1 6,4 Češplje in slive a 1 121 956 1 124 204 1 147 470 1 117 783 1 119 828 b 942 526 958 090 957 476 960 636 963 469 c 84 057 64 348 136 855 43 031 61 496 £ 8,9 6.7 14,3 4,5 6,4 Češnje a 386 491 386 662 383 938 375 712 368 972 b 334 296 333 913 333 026 329 099 323 500 c 53 396 52 443 51 784 28 654 36 269 £ 10,5 15,7 15,5 8,7 11.2 1966 1967 1968 1969 1970 Višnje a 52 198 48 808 46 473 42 829 41 547 b 37 751 34 542 36 718 31 909 32 594 c 2 336 1 854 2 570 1 552 1 530 £ 6,2 5,4 6,9 4,9 <*,7 Marelice a 49 126 47 790 46 344 47 134 47 267 b 41 378 40 475 39 160 30 569 41 064 C 3 814 3 997 5' 262 3 854 5 239 5 9,2 9,9 13,4 12,6 , 12,8 Breskve a 568 760 554 668 577 474 590 546 604 147 b 426 362 431 708 442 500 465 225 494 478 c 54 286 52 926 58 075 46 188 59 286 š 12,7 12,3 13,1 9,9 12,0 Orehi a 256 623 251 600 248 957 251 448 245 345 b 205 768 205 104 203 093 205 197 206 367 C 14 858 21 615 14 277 19 719 15 960 £ 7,2 10,5 7,0 9,6 7,7 Mandeljni a 10 537 10 177 10 234 10 714 9 661 b 9 533 9 590 o ti, 1 9 971 9 018 C 551 638 498 521 457 £ 5,8 6,7 5,3 5,2 5,1 Fige a 43 360 42 333 40 636 40 795 38 625 b 40 591 40 130 38 781 39 052 37 228 C 2 599 3 166 2 507 2 806 2 841 £ 5,4 7,8 6,4 7,2 7,6 Oljke a 75 131 73 022 70 410 72 113 69 590 b 64 91S 64 390 64 890 66 552 64 640 C 2 346 5 910 2 946 2 561 2 817 £ 3,6 9,2 k,5 3,8 4,4 Kakiji a 13 718 13 828 15 519 15 364 15 341 b 12 683 12 918 13 222 13 937 14 146 C 2 550 2 987 3 057 2 110 2 789 £ 20,1 23,1 23,1 15,1 19,7 2-12. Površina in pridelek jagodičevja 1966 1967 1968 1969 1970 Maline a 36 27 20 20 18 b 491 374 373 339 449 c 13,6 13,9 18,7 17,0 24,9 Ribez In kosmulja a 757 683 623 617 608 b 7 068 12 337 13 008 11 742 14 623 c 9,3 18,1 20,9 19,0 2k,1 Jagode a 147 137 154 157 176 b 4 758 4 930 4 970 5 258 6 353 c 32,4 36,0 32,3 33,5 36,1 2-13. Domača predelava sadja 1966 1967 1968 1969 1970 Suhe slive q 1 282 1 118 2 081 927 988 Drugo suho sadje q 1 983 5 442 3 284 4 179 2 240 Mezga iz sliv q 2 284 2 256 3 803 1 609 1 870 Druge mezge q 1 423 2 591 2 405 2 517 1 819 Slivovka hi 4 587 4 133 9 580 2 394 3 811 Drugo sadno žganje hi 2 308 9 486 4 490 9 491 4 855 Sadni sokovi hi 2 610 2 679 2 021 8 088 1 443 Sadjeved (jabolčnik) hi 122 194 23 2 295 168 832 195 672 93 628 Pridelano oliv vseh q 2 346 5 910 2 946 2 561 2 817 porabljeno svežih q 86 - - - - konzervirano q 10 6 3 8 8 predelano v olje q 2 250 5 904 2 943 2 553 2 809 Dobljeno: olja hi 361 1 141 519 512 499 tropin q 668 2 024 1 286 651 617 Nasušeno fig q 35 54 60 61 42 2-14. Površina vinogradov, trte, pridelek in predelava grozdja 1966 1967 1968 1969 1970 Površina rodnih in nerodnih vinogradov, ha vse trte 20 616 20 352 20 399 20 644 20 638 žlahtna 16 542 16 253 16 491 16 867 16 707 samorodnice 4 074 4 099 3 908 3 777 3 931 Površina rodnih vinogradov,ha vse trte 18 559 18 412 18 494 18 597 18 638 žlahtne 14 638 14 547 14 820 14 969 14 895 samorodnice 3 921 3 865 3 674 3 628 3 743 1966 1967 1968 1969 1970 Število rodnih trt (tisoči vse trte 98 332 97 874 93 505 95 611 96 057 žlahtna 72 174 72 789 69 578 71 860 72 903 samorodnice 26 158 25 085 23 927 23 751 23 154 Ves pridelek grozdja, v q vse trte 652 832 676 247 730 118 707 786 939 266 žlahtna 496 182 514 025 574 461 555 677 770 965 samorodnice 156 650 162 224 155 657 152 109 168 301 Število rodnih trt na ha rodnih vinogradov vse trte 5 250 5 316 5 056 5 141 5 154 žlahtne 4 869 5 004 4 695 4 800 4 894 samorodnice 6 671 6 490 6 513 6 546 6 186 Pridelek grozdja na ha, q vse trte 35,2 36,7 39,4 38,1 50,4 žlahtna 33,9 35,3 38,8 37,1 51,8 samorodnice 40,0 42,0 42,4 41,9 45,0 Pridelek grozdja na rodno trto, kg trto, kg vse trte 0,66 0,69 0,78 0,74 0,97 žlahtna 0,68 0,71 0,83 0,77 1,06 samorodnice 0,60 6,65 0,65 0,64 0,73 Predelano grozdje v vino q 590 904 607 587 630 810 640 021 827 113 Dobljeno vina hi 408 810 419 936 435 636 438 346 578 421 Izkoristek grozdja, % 69,2 69,1 69,0 68,5 69,9 Od skupnega pridelka grozdja je bilo predelanega % 91 90 86 90 88 Dobljeno žganje hi 4 488 4 652 4 410 5 696 4 483 2-15. Porabljene količ' ne umetnih gnojil in njih aktivnih snovi 1966 1967 1968 1969 1970 Vsi sektorji Vsa količina t 122 040 118 200 98 265 124 435 121 249 na 1 ha obdelovalne površine v kg 187* 183* 152 191 185 Družbeni sektor Vsa količina t na ha obdelovalne površine v kq 42 590 501* 41 847 524* 41 505 520* 40 588 509 34 770 453 Zasebni sektor Vsa količina t na ha obdelovalne 79 450 76 353 56 760 83 847 86 479 površine v kg 140* 135 100 147 150 Aktivni dušik, v t - - - 9 825 10 737 Aktivni fosfor, v t - - - 6 975 7 985 Aktivni kalij, v t - - - 5 344 6 521 Konji družbeni zasebni Goved družbeni zasebni Prašiči družbeni zasebni Ovce družbeni zasebni Perutnina^ družbeni zasebni Število ^ Delež živine po lastništvu 1967 1968 I 1969 1970 1971 1967 1968 1969 | 1970 1971 48 764 48 868 46 896 45 316 42 127 100 100 100 100 100 534 1 198 323 253 204 1,1 2,5 0,7 0,6 0,5 48 230 47 674 46 573 45 063 41 923 98,9 97,5 99,3 99,4 99,5 565 401 544 273 503 136 488 580 507 267 .100 100 100 100 100 73 861 65 093 45 694 36 949 41 362 13,1 12,0 9,1 7,6 8,2 491 540 479 180 457 442 451 631 465 905 86,9 88,0 90,9 92,4 91,8 452 866 480 294 444 963 449 188 471 145 100 100 100 100 100 68 996 90 064 85 601 82 076 89 575 15,2 18,8 19,2 18,3 19,0 383 870 390 230 359 362 367 112 381 570 84,8 81,2 80,8 81,7 81,0 36 953 35 143 33 590 30 696 24 235 100 100 100 100 100 3 3 3 3 3 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 36 950 35 140 33 587 30 693 24 232 100 100 100 100 100 2 994 3 338 3 693 4 178 5 488 100 100 100 100 100 989 1 275 1 577 1 970 3 022 33,0 38,2 42,7 47,2 55 2 005 2 063 2 116 2 208 2 466 67,0 61,8 57,3 52,8 45 1) Podatki o številu živine v zasebnem sektorju so bili zbrani na dan 15.1. vpisanega leta. Podatki o številu živine v družbenem sektorju pa so bili zbrani na dan 31.12. prejšnjega leta. 2) Število perutnine je v tisočih 2-17. Živina in plemenska živina po lastništvu 1967 1968 1969 1970 1971 Konji 48 764 48 868 46 896 45 316 42 127 družbeni 534 1 198 323 253 204 zasebni 48 230 47 670 46 573 45 063 41 923 od teh; kobil in brejih žebric 16 246 16 373 16 172 15 336 13 186 družbeni 86 73 63 43 55 zasebni 16 160 16 300 16 109 15 293 13 131 Goved 565 401 544 273 503 1 36 488 580 507 267 družbeni 73 861 65 093 45 694 36 949 41 36? zasebni 491 540 479 180 457 44? 451 631 465 905 od teh: krav in brejih junic 260 499 263 073 264 318 260 882 258 259 družbeni 16 699 16 323 15 478 14 12? 13 640 zasebni 243 800 246 750 248 840 246 760 244 619 Prašiči 452 866 480 294 444 963 449 188 471 145 družbeni 68 966 90 064 85 601 82 076 89 575 zasebni 383 8 70 390 230 359 362 367 112 381 570 od teh: plemenskih svinj 53 045 54 855 53 709 56 152 57 855 družbeni 5 445 ' 7 635 7 154 8 577 8 774 zasebni 47 600 47 220 46 555 47 575 49 081 2-18. Število In sestava živine po spolu in starosti Število “F Sestava - % 1967 1968 1969 1970 1971 1967 1968 1969 1970 1971 Konji 48 764 48 868 46 896 45 316 12 127 100 100 100 100 100 žrebeta in mladi konji 7 994 7 962 4 636 4 110 3 742 16,4 16,3 9,9 9,1 8,9 kobile in breje žrebice 16 246 16 373 16 172 15 336 13 186 33,3 33,5 34,5 33,8 31,3 konji in žrebci 24 524 24 533 26 088 25 870 25 199 50,3 50,2 55,6 57,1 59,8 Goved 565 401 544 273 503 136 488 580 507 267 100 100 100 100 100 teleta in mlada goved do 1 leta 148 151 135 107 112 536 125 230 140 785 26,2 24,8 22,4 25,6 mlada goved od 1-2 let 89 509 79 383 63 146 50 690 55 849 15,8 14,6 12,5 10,4 11,0 mlada goved nad 2 leti 24 527 22 246 20 158 14 613 16 481 4,3 4.1 4,0 3,0 3,2 krave in breje junice 260 499 263 073 264 318 260 882 258 259 46,2 48,3 52,5 53,4 50,9 bi ki 2 202 3 092 2 391 1 100 907 0,4 0,6 0,5 0,2 0,2 voli 39 513 41 372 40 591 36 065 34 986 7,0 7,6 8,1 7,4 6,9 Prašiči 452 866 480 294 444 963 449 188 471 145 100 100 100 100 100 prašički do 6 mescev 213 858 222 593 217 791 252 559 268 441 47,2 46,4 48,9 56,2 57,0 prašički nad 6 mescev 59 657 52 630 81 831 58 958 63 642 13,2 13,0 18,4 13,1 13,5 plemenske svinje 53 045 54 855 54 677 56 152 57 855 11,7 11,4 12,3 12,5 12,3 merjasci 2 231 2 196 2 129 1 817 1 450 0,5 0,5 0,5 0,4 0,3 pitanci 124 075 138 020 88 535 79 702 79 757 27,4 28,7 19,9 17,8 16,9 Ovce 36 953 35 143 33 590 30 696 24 235 100 100 100 100 100 jagnjeta 10 940 9 700 10 170 7 622 6 094 29,6 27,6 30,3 24,8 25,2 plemenske ovce 21 870 20 980 19 319 18 830 14 449 59,2 59,7 57,5 61,4 59,6 odrasle ovce in ovni 4 143 4 463 4 101 4 240 3 692 11,2 12,7 12,2 13,8 15,2 Perutnina ^ 2 994 3 338 3 693 4 178 5 488 m _ _ 1) Podatki o številu živine v zasebnem sektorju so bili zbrani na dan 15.1. vpisanega leta. Podatki o številu živine v družbene« sektorju pa so bili zbrani na dan 31.12.prejšnjega leta. 2) Glej pojasnila 3) Število perutnine je v tisočih 2-19. Prirast živine tisoč ton 1966 1967 1968 1969 1970 Goved 70,8 76,4 69,7 55,6 59,3 družbeni 17,4 23,6 11,8 7,2 8,0 zasebni 53,4 52,8 57,9 48,4 51,3 Prašiči 51,1 55,6 55,3 53,1 56,3 družbeni 8,7 10,9 12,2 12,4 12,3 zasebni 42,4 44,7 43,1 40,7 44,0 Ovce 0,4 0.4 0,4 0,4 0,5 družbeni - - - - - zasebni 0,4 0,4 0,4 0,4 0,5 Perutnina . družbeni 14,2 16,7 20,9 26,6 37,7 10,4 13,3 17,1 22,8 32,9 zasebni 3,8 3,4 3,8 OD co 4,8 1) Pri prirastu perutnine je v družbenem sektorju všteta kooperacija. 1966 1967 1968 1969 1970 VSE MESO 80,0 93,8 102,8 88,3 100,7 Goveje meso 35,k 42,7 46,7 35,9 33,4 Svinjsko meso 27,3 29,9 29,3 25,4 31,1 Ovčje meso 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 Meso perutnine 11.1 13,1 18,1 20,6 30,0 Ostalo meso*!) 6,0 7,9 8,6 6,2 6,0 2-21 Živalska proizvodnja 1966 1967 1968 1969 1970 Družbene kmetijske organizacije Poprečno število molznih krav 14 566 13 937 14 006 12 880 12 088 Količina namolzenega mleka (tisoč 1) 46 894 46 246 43 196 45 127 44 638 Število kokoši nesnic 161 638 277 929 378 218 341 668 459 466 Količina znesenih jajc (tisoč) 29 538 51 627 54 991 68 282 R7 179 Količina neoprane volne (kg) 4 4 - - - Količina natočenega medu (kg) 15 275 5 473 7 356 8 037 8 100 Zasebna kmečka gospodarstva Poprečno število molznih krav 210 620 207 270 217 751 211 660 208 835 Količina namolzenega mleka (tisoč 1) 355 948 315 670 353 000 359 800 356 900 Število kokoši nesnic 2 099 880 1 856 500 1 903 734 1 981 630 2 219 514 Količina znesenih jajc (tisoč) 209 988 185 600 190 3 73 198 163 221 951 Količina neoprane volne (kg) 70 000 66 770 63 815 61 000 53 000 Količina natočenega medu (kg) 449 788 644 500 688 018 452 000 461 000 2-22, ZAKOL ŽIVINE V KLAVNICAH 2-22,a Število zaklane živine v klavnicah Število zaklane živine 1966 1967 1968 1969 1970 Kopitarji 2 199 2 725 2 114 1 270 1 519 Goved 23 0 3 73 271 584 307 079 250 445 181 495 teleta do 6 mescev 77 155 80 467 138 131 104 561 59 321 mlada goved od 6.mesc.do 2 let 66 517 99 943 76 494 58 103 59 260 krave 26 243 29 169 31 787 38 274 28 424 biki 35 897 46 994 45 921 29 271 21 426 voli 14 561 15 011 14 746 20 236 13 064 Prašiči 236 1 89 300 926 327 338 339 184 353 120 mladi prašički 4 354 7 033 5 957 14 690 6 231 mesnati 224 407 286 762 316 494 319 872 342 642 mastni 7 428 7 131 4 887 4 622 4 247 Ovce 3 760 3 513 4 094 3 845 3 176 jagnjeta 2 160 1 994 2 417 2 165 2 005 ovce In ovni 1 600 1 519 1 677 1 680 1 171 Perutnina 2) 5 223 6 117 7 149 8 961 13 271 1) K "ostalemu mesu" Štejemo konjsko meso In vso drobovino. Navedene količine mesa predstavljajo vso proizvodnjo mesa v naši republ1k1(všteto jo tudi meso živine uvožene za zakol Iz drugih republ 1 k;zato te količine mesa ne predstavljajo proizvodnje mesa samo domače živine, 2) Število perutnine je v tisočih 36 Živa teža v t Mrtva teža v t 1966 1967 1968 1969 1970 1966 1967 1968 1969 1970 Kopitarji 838 1 136 831 489 629 368 552 424 235 298 Goved 73 3 84 B8 701 89 084 77 437 64 050 38 497 46 728 47 478 40 410 33 638 teleta do 6 mescev 6 981 6 743 12 427 9 386 5 780 4 245 4 206 7 884 5 873 3 643 mlada goved od 6 mesc.do 2 let 28 489 38 174 31 738 24 290 25 176 15 069 20 349 16 901 12 839 13 547 krave 11 665 12 899 13 944 17 403 13 616 5 349 5 897 6 352 8 021 6 331 biki 16 307 20 784 21 151 13 165 10 540 8 825 11 203 11 420 7 078 5 597 voli 9 942 10 101 9 824 13 193 8 938 5 009 5 073 4 921 6 599 4 518 Prašiči 24 53 0 31 439 33 680 33 543 36 315 17 164 22 258 24 177 23 830 25 890 mladi prašički 270 381 296 762 204 178 245 191 555 136 mesnati 23 158 29 965 32 651 32 096 35 463 16 260 21 262 23 511 22 815 25 320 mastni 1 102 1 094 733 685 648 726 750 475 460 434 Ovce 102 98 104 107 77 50 46 51 50 39 jagnjeta 29 30 35 30 28 16 16 20 16 15 ovce in ovni 73 68 69 77 49 34 30 31 34 24 Perutnina 7 721 9 687 12 369 15 588 22 903 6 142 7 458 9 476 11 931 17 680 2-22.c Poprečna teža živine in klavnost Poprečna živa teža kg Klavnost v? Kopitarji 381 417 393 385 414 43,9 48,5 50,9 48,1 47,4 Goved 333 327 290 309 353 52,5 52,6 53,3 52,2 52,5 teleta do 6 mescev 91,8 84,0 92 90 97 - 62,4 63,4 62,6 63,0 mlada goved od 6 mesc.do 2 let 428 382 415 418 425 52,8 53,3 53,3 52,9 53,8 krave 444 442 439 455 479 45,8 45,7 46,5 46,1 46,5 biki 454 442 461 450 492 54,1 53,9 53,9 53,8 53,1 voli 683 673 666 652 684 50,4 50,2 50,1 50,0 50,5 Prašiči 104 104 103 99 103 69,9 70,8 71,8 71,0 71,3 mladi prašički 64,3 54,1 50 52 33 65,9 64,5 64,5 72,8 66,7 mesnati 103 104 103 100 103 70,2 70,9 72,0 71,1 71,4 mastni 148 153 150 148 105 65,9 68,6 64,8 67,2 67,0 Ovce 27,0 28 25 28 24 48,6 47,3 48,6 46,7 50,6 jagnjeta 14,0 15 14 14 14 54,9 53,4 56,5 53,3 53,6 ovce in ovni 46,0 46 41 46 42 46,0 44,7 44,7 44,4 49,0 Perutnina 2,7 1,6 1,7 1,7 1,7 81,5 77,0 76,6 76,5 77,2 2-22.d Dovoz živine in zakol iz drugih republik živa teža v t 1966 1967 1968 1969 1970 Konji 490 706 484 72 314 Goved 11 222 15 288 15 686 16 488 15 494 Prašiči 11 382 12 720 12 943 15 804 15 986 Ovce 7 15 19 4 6,5 Perutnina 72 - - - - 2-23. Oddaja pitane živine z družbenih gospodarstev in z zasebnih gospodarstev 2-23.a Oddaja pitane živine z družbenih gospodarstev Število Teža v t 1966 1967 1968 1969 1970 1966 1967 1968 1969 1970 Goved 59 712 54 862 52 108 29 756 25 127 24 426 20 552 19 171 10 058 8 800 teleta 5 001 7 696 8 790 8 793 7 134 1 214 1 733 1 966 1 753 1 406 mlada goved 53 640 46 405 42 864 20 584 17 977 22 711 18 441 16 983 8 151 7 388 odrasla goved nad 2 leti 1 071 761 454 379 16 501 378 222 154 6 Prašiči 78 426 78 548 122 401 114 834 109 459 7 156 7 822 11 614 10 539 10 477 bekoni 77 022 75 510 119 256 99 334 74 604 6 998 7 482 11 275 9 074 7 082 mesnati 1 162 2 396 2 336 15 192 34 472 114 242 231 1 415 3 337 pol mastni in mastni 242 642 809 308 383 44 98 108 50 58 Perutnina ^ 4 094 4 051 4 476 5 380 7 668 5 860 6 432 7 383 9 381 12 536 1) Število perutnine je v tisočih 2-23.b Oddaja pitane živine z zasebnih gospodarstev v proizvodnem sodelovanju Število Teža v t 1966 1967 1968 1969 1970 1966 1967 1968 1969 1970 Goved 43 750 51 093 45 829 36 060 36 658 17 591 19 683 16 466 14 073 12 008 teleta 6 730 15 517 17 303 12 39C 17 658 1 310 4 047 3 883 2 406 3 639 mlada goved 33 828 32 283 26 377 22 767 17 155 14 549 13 962 11 443 10 145 7 456 odrasla goved na 2 leti 3 192 3 293 2 149 2 903 1 815 1 731 1 674 1 140 1 522 913 Prašiči 31 359 48 189 42 354 40 043 40 657 2 965 4 876 4 126 3 906 3 885 bekoni 8 963 15 848 19 195 11 409 10 322 842 1 544 1 775 990 831 mesnati 21 251 26 513 15 199 18 447 21 415 2 006 2 716 1 529 1 819 2 121 polmastni in mastni 1 145 5 828 7 960 10 187 8 920 117 616 822 1 097 933 Perutnina ^ 3 394 5 212 5 940 8 243 11 075 4 636 6 957 ■ 9 560 13 597 18 992 1) Število perutnine je v tisočih. 2-23.c Število živine v pitališčih družbenih kmetijskih organizacij ob koncu leta 1966 1967 1968 1969 1970 Goved 37 718 35 392 19 317 15 754 19 139 teleta 14 671 15 045 7 810 7 961 12 355 mlada goved 22 762 19 945 11 228 7 776 6 763 odrasla goved nad 2 leti 285 402 279 17 21 Praši či 41 142 59 911 55 865 48 245 46 645 bekoni 40 305 58 750 55 067 28 669 33 360 mesnati 650 937 647 19 411 13 117 mastni in polmastni 187 224 151 165 168 2-24. ULOV RIB,RAKOV IN ŠKOLJK 2-24.a Ulov morskih rib,rakov in školjk 1966 1967 1968 1969 1970 1966 1967 1968 1969 1970 količina q sestava % (ves ulov • 100) VES ULOV 26 860 33 347 24 942 25 978 31 643 100 100 100 100 100 plave ribe 2A 420 29 990 23 100 23 867 29 632 91,0 89,9 92,6 92 93,6 druge ribe 2 140 3 079 1 633 1 770 1 623 8,0 9,3 6,5 6,8 5,2 raki in glavonožcl 300 278 205 318 262 1,0 0,8 0,8 1.2 0,8 školjke - - 4 23 126 - - 0,0 0,0 0,4 2-24.b Ulov morskih rib, rakov, školjk po sektorjih lastništva 1966 1967 1968 1969 1970 1966 1967 1968 1969 1970 koli čina g sestava % (vsi sektorji - 100) Družbeni 25 800 32 187 24 248 24 807 3 063 96,2 96,5 97,2 % 96,8 Zasebni 1 060 1 159 694 1 171 101 3,8 3,5 2,8 4 3,2 2-24.C Ulov sladkovodnih rib in rakov 1966 1967 1968 1969 1970 1966 1967 1968 1969 1970 količina 9 sestava % VES ULOV 2 388 2 736 3 638 3 367 4 339 100 100 100 100 100 ribe 2 326 2 669 3 590 3 345 4 326 97,4 97,6 98,7 99,3 99,7 raki 62 6 48 22 i: 2,6 2,4 1.3 0,7 0,3 Družbeni Zasebni 2-24.d Ulov sladkovodnih rib in rakov po sektorjih lastništva 1966 1967 1968 1969 1970 1966 1967 1968 1969 1970 količina g sestava % (vsi sektorji - 100) 786 861 1 30E 1 643 2 77! 33,8 32,3 36,4 48,8 64 1 540 1 808 2 282 1 724 1 564 66,2 67,7 63,6 51,2 36 2-25. Prodaja nekaterih pridelkov z družbenih gospodarstev kol IiSlna 1966 1967 1968 1969 1970 Žita pšenica 1n rž t 13 395 17 651 12 890 15 048 10 207 ječmen t 2 633 1 001 1 315 1 271 1 019 oves t 1 054 1 496 862 815 1 111 koruza t 877 4 847 7 416 9 970 3 889 Vrtnine fižol oluščen t 71 76 56 32 32 krompir t 12 056 9 512 9 534 9 459 6 320 zelje t 1 231 1 214 1 074 965 1 072 Industrijske rastline hmel j t 1 560 1 671 1 559 1 606 1 870 Sadje jabolka (namizna in ' za predelavo) grozdje (namizno 1n t 5 252 5 466 7 626 9 152 10 066 za predelavo) t 2 165 3 531 3 120 4 177 4 253 slive sveže t 245 69 162 12 48 češnje 1n višnje t 10 9 8 5 5 marelice 1n breskve t 2 331 1 921 2 421 1 545 1 898 Vino hi 115 731 55 678 52 728 88 089 74 656 Živina^^ pitani prašiči t 104 252 548 501 306 mesnati prašiči t 7 085 8 278 11 569 10 553 10 040 klavna goved t 26 169 22 066 19 466 11 786 9 870 perutnina t 7 243 7 245 10 202 14 489 22 504 Jajca,mleko,mlečni Izdelki jajca tisoč kosov 14 766 23 444 31 216 33 309 39 365 sveže mleko tisoč 1 43 103 38 786 38 419 39 478 38 529 maslo d 279 192 1 352 - - sir q 1 801 1 175 1 535 0 - 1) Pri prodaji In odkupu ni šteta plemenska živina, h klavni govedi prišteta tudi teleta. 1966 1967 1968 1969 1970 Žita pšenica in rž t 2 553 3 045 3 123 6 868 4 110 ječmen t 7 59 0 4 - oves t 56 73 42 82 186 koruza t 1 056 1 011 623 678 769 Vrtnine fižol oluščen t 470 422 625 483 351 krompir t 32 985 27 336 29 253 30 787 41 147 zelje t 1 685 1 576 2 774 1 598 1 832 Industrijske rastline hmelj t 1 225 1 066 1 008 1 257 1 418 Sadje jabolka (namizna in za predelavo) grozdje (namizno in t 6 375 6 370 5 750 3 896 2 238 za predelavo) t 425 3 509 4 671 3 450 3 657 slive sveže t 403 217 1 573 62 310 češnje in višnje t 1 977 1 697 1 623 590 1 248 marelice in breskve t 844 797 697 532 406 Vino hT 40 455 45 656 45 668 43 519 49 854 Živina pitani prašiči t 373 446 1 744 1 881 2 540 mesnati prašiči t 4 181 5 671 5 225 5 294 6 468 klavna goved t 53 899 46 137 40 363 53 489 43 217 ostala živina t 12 262 1 730 2 230 344 perutnina t 497 1 624 2 546 2 086 2 137 Jajca,mleko in mlečni izdelki jajca tisoč kosov 12 229 9 181 8 585 9 191 15 031 sveže mleko tisoč 1 66 220 71 838 81 284 89 950 93 413 maslo q 44 36 42 1 - sir q 57 25 0 » • 1 - drugi mlečni izdelki q 95 678 586 44 11 3. PREGLED VAŽNEJŠIH KAZALNIKOV ZA LETO 1970 3-1, Površine in posevki v letu 1970 ha SR Slovenija Družbeni sektor Zasebni sektor ZEMLJIŠKE KATEGORIJE Vsa površina 2 025 400 615 154 1 410 246 Njive in vrtovi 275 032 23 591 251 441 Sadovnjaki 35 818 4 636 31 182 Vinogradi 20 638 3 223 17 415 Travniki 323 385 45 247 278 138 Pašniki 286 852 85 473 201 379 Ribniki,trstičja in močvirja 3 203 2 143 1 060 Gozdna zemljišča 949 604 348 205 601 399 Narodovitno 130 868 102 636 28 232 POVRŠINE PO UPORABNOSTI Vsa 2 045 400 615 154 1 410 246 Obdelovalna 654 873 76 697 578 176 Kmetijska 944 928 164 313 780 615 Rodovitna 1 894 532 512 518 1 382 014 SKUPINE NJIVSKIH POSEVKOV Žita 141 355 12 362 128 993 Industrijske rastline 3 623 1 612 2 011 Vrtnine 57 285 981 56 304 Krmske rastline 65 873 6 036 59 837 NASADI IN NEOBDELANE NJIVE Vsi 6 896 2 600 4 296 Drevesnice,trsn1ce,mat1čnjaki in vrbišča 418 208 110 Trznina 2 808 1 041 1 767 Neobdelane in druge njive 3 670 1 251 2 419 Zasebni sektor Družbeni sektor površina v ha pridelek g površina v ha pridelek q posejana po žeta ves na ha posejana požeta ves na ha Pšenica vsa 43 012 53 010 1 131 880 21,4 6 638 6 602 202 252 30,6 pšenica bogatorodne sorte 39 995 39 995 926 477 23,2 6 637 6 601 202 222 30,6 pšenica ostale sorte 13 017 13 015 205 403 15,8 1 1 30 30,0 Rž 10 434 10 431 153 338 14,7 125 125 3 143 25,1 Ječmen 10 511 10 435 177 020 17,0 1 269 1 220 30 267 24,8 ječmen ozimni 7 967 7 967 136 361 17,1 104 104 2 624 25,2 ječmen jari 2 544 2 468 40 659 16,8 1 165 1 116 27 643 24,8 Soržica 1 268 1 237 20 230 16,4 - - _ - Oves 10 316 10 280 157 353 15,3 872 872 20 156 23,1 Pira 1 1 19 19,0 . _ - . Proso-glavni posevek 622 622 8 150 13,1 48 48 847 17,6 Proso-strniščni posevek 2 150 2 150 20 618 9,6 - . . _ Ajda-glavni posevek 183 183 1 854 10,1 7 ■ 7 70 10,0 Ajda-strniščni posevek 5 497 5 497 48 057 8,7 56 56 410 7,3 Koruza-glavni posevek 42 571 42 571 1 287 243 30,2 3 402 3 397 174 421 51,3 hibridna 25 914 25 914 892 500 34,4 3 402 3 397 174 421 51,3 ostale sorte 16 657 16 657 394 743 23,7 - . Koruza-strniščni posevek 45 45 701 15,6 - - _ _ Lan 25 25 710 28,4 . . _ Konoplja za vlakno 9 9 362 40,2 - . _ _ Konoplja za zrnje 1 1 12 12,0 12 9 6,6 60 Sladkorna pesa 7 7 1 480 211,4 - - _ Cikorija - - - - - - - . Hmelj-stari nasad 929 929 13 136 14,1 1 377 1 377 20 371 14,8 Hmelj-novi nasad 79 79 235 3,0 74 74 572 7,7 Sončnice-glavni posevek 149 149 1 584 10,6 - - - Sončnice-vmesni posevek 3 121 3 121 7 091 2,3 - . . Soja - - - - - - . . Mak 8 8 35 4,4 - - . _ Sirek 15 15 687 45,8 3-2. Pospravljene površine in pridelki * * Zasebni sektor Družbeni sektor pospravljena pridelek g pospravljena pridelek g površina ha ves na ha površina ha ves na ha Krompir-glavni posevek 46 488 6 088 549 130,9 602 107 666 178,8 Krompir-vmesni posevek 357 24 542 78,6 . _ Fižol-zrnje-glavni posevek 1 234 14 675 11,9 22 311 14,1 Fižol-zrnje-vmesni posevek 24 660 51 852 2,1 29 174 6,0 Grh-zrnje 259 2 026 7,8 - - - Vrtno korenje 474 39 871 84,1 3 165 55,0 Paradižnik-glavni posevek 893 81 395 91,1 4 600 150,0 Paradižnik-vmesni posevek 27 1 160 42,9 . Zelje in ohrovt-glavni posevek Zelje in ohrovt-naknadni in 2 639 440 353 166,9 40 3 665 91,6 strniščni 780 114 060 146,2 7 1 105 157,8 Paprika 287 11 446 39,9 . Zasebni sektor Družbeni sektor pospravljena pridelek g pospravljena pridelek g površina ha ves na ha površina1 ha ves na ha Dinje in lubenice 9 270 30,0 m m Čebula 1 122 110 971 98,9 1 270 270,0 Česen «9 21 690 49,4 1 100 100,0 Črna detelja-seno(glavni posevek) 23 485 176 032 50,1 574 36 364 63,4 Črna detelja-seno(podsevek) 10 865 166 264 15,3 79 1 150 14,6 Lucerna-seno (glavni posevek) 16 535 876 874 53,0 869 63 343 72,9 Lucerna-seno (podsevek) 3 585 62 584 17,5 - . - Mešanice travin detelj (glavni posevek) 4 845 23 7 801 49,1 1 120 95 105 84,9 Mešanice trav in detelje (podsevek 2 440 49 107 20,1 147 5 797 39,4 Druge detel je 979 33 267 33,9 42 2 631 62,6 Mešanice stročnic in žit 750 38 022 50,7 157 18 645 118,8 Kritiška pesa (glavni posevek) 6 604 457 860 220,8 9 2 530 281,1 Kritiška pesa (naknadni posevek) 2 514 410 773 163,4 - - - Kritiško korenje(glavni posevek) 1 965 293 211 149,2 1 80 80,0 Kritiško korenje (podsevek) 5 645 627 831 111,2 - - - Grašiča 356 13 635 38,3 7 749 107,0 Silažna koruza in pitnik (glavni posevek) 2 568 672 356 261,8 2 165 892 715 412,3 Pitnik (strniščni posevek) 3 466 496 518 143,2 72 36 982 513,6 Repa strniščna 10 851 2 001 396 184,4 • 3-3. Travišča * Zasebni sektor Družbeni sektor pokošeno pridelek g pokošeno pridelek g ha ves na ha ha ves na ha Travniki - seno 277 886 8 600 298 30,9 26 883 812 676 30,2 Pašniki - seno^ 201 326 1 862 948 3,2 21 139 197 817 9,4 Ledine in trznine 1 828 21 701 11,9 386 1 870 4,8 Sadovnjaki - seno 30 069 665 745 22,1 2 219 40 114 18,1 Neobdelane njive 3 006 24 494 8,1 693 32 478 46,9 Neorganizirani družbeni sektor Vsi sektorji Travniki 18 195 195 005 10,7 322 964 9 607 979 29,7 Pašniki - seno^ ^ 47 355 171 357 3,6 269 820 2 232 122 8,3 Ledine in trznine 5 20 4,0 2 219 23 591 10,6 Sadovnjaki - seno 147 2 475 16,8 32 435 708 334 21,8 Neobdelane njive 1) Paša je preračunana v seno. 398 4 210 10,6 4 097 61 182 14,9 Zasebni sektor Družbeni sektor število dreves pridelek število dreves pri del ek vseh rodnih ves q na rodno drevo kg vseh rodnih ves q na rodno drevo kg Jabolka 3 372 349 2 738 692 34? 209 12,5 822 358 553 472 118 644 21,4 Hruške 893 714 743 730 79 186 10,6 371 572 295 083 31 703 10,7 Kutine 8 383 7 196 433 6,0 900 900 85 9,4 Češplje in slive 1 110 288 954 047 60 447 6,3 9 540 9 422 1 049 11,1 Mandeljni 9 661 9 018 457 5,1 - - - - Marelice 46 003 40 258 5 124 12,7 1 264 806 115 14,3 Breskve 351 288 293 701 37 078 12,6 252 859 200 777 22 208 11,1 Orehi 244 824 206 115 15 935 7,7 522 252 25 9,9 Češnje 367 669 322 738 36 195 11,2 1 303 762 74 9,7 Višnje 31 884 26 981 1 439 5,5 9 663 5 613 91 1,6 Fige 38 585 37 192 2 841 7,6 40 36 _ .. Oljke 67 200 62 300 2 779 A,5 2 390 2 340 38 1,6 Kakiji 14 803 13 608 2 653 19,5 538 538 136 25,3 3-5, Pridelek sadja s plantažnih sadovnjakov Površina rodnih sadovnjakov ha Pridelek - q ves na 1 ha rodne površine Zasebni sektor Jabolka 355 12 046 33,9 Hruške 81 3 259 40,2 Breskve 193 17 872 92,6 Češplje in slive 16 400 25,0 Češnje 3 50 16,7 Višnje 10 52 5,2 Marelice 4 94 23,5 Družbeni sektor Jabolka 2 050 106 790 52,1 Hruške 330 29 408 89,1 Breskve 399 21 553 54,0 Češplje in slive 27 996 36,9 Češnje _ Višnje 1 17 17,0 Marelice 2 125 62,5 3-6. Površina in pridelek jagodičevja Zasebni sektor Družbeni sektor pospravljena (obrana) površina ha pridelek g pospravljena (obrana) površina ha pridelek g ves na ha ves na ha Maline 18 449 24,9 * Ribez in kosmulja 4 55 12 165 26,7 153 2 458 16,1 Jagode 165 5 941 36,0 11 412 37,5 3-7. Površina vinogradov, število trt in pridelek grozdja Rodno in nerodni vinogradi Rodni vinogradi površina ha število površina ha število pridelek grozdja trt (tisoči) trt (tisoči) ves q na ha q na rodno trto kg Vsi sektorji VINOGRADI 20 638 102 865 18 638 96 057 939 266 50,4 0,97 Žlahtna trta (cepi jena 16 707 78 961 14 895 72 903 770 965 51,8 1,06 Samorodnice (hibridi) 3 931 23 904 3 743 23 154 168 301 45,0 0,73 Brajde in lastniki - - - 468 41 699 - 8,91 Zasebni sektor VINOGRADI 17 415 94 341 16 061 88 634 755 529 0,85 Žlahtna trta(cepljena) 13 487 7 044 12 321 65 493 587 407 0,90 Samorodnice (hibridi) 3 928 23 892 3 740 23 141 168 122 0,72 Brajde in lastniki . . 468 41 699 8,91 Družbeni sektor VINOGRADI 3 223 8 524 2 577 7 422 183 737 2,48 Žlatna trta(cepijena) 3 220 8 512 2 574 7 410 183 558 2,48 Samorodnice (hibridi) 3 12 3 12 179 1,43 Brajde in latniki - - - - - 3-8. Pridelek s plantažnih vinogradov Površina rodnih Pridelek g vinogradov ha ves na ha VSI SEKTORJI 3 019 224 885 74,5 Družbena gospodarstva 2 325 169 505 72,9 Zasebna kmečka gospodarstva 694 55 380 79,8 SR Slovenija Sektor družbeni zasebni Suhe slive 9 98B • 988 Drugo suho sadje 9 2 240 - 2 240 Pekmez 1n marmelada iz sliv 9 3 879 - 3 879 iz drugega sadja 9 1 819 - 1 819 Slivovka hi 39 559 330 39 229 Sadno žganje hi 4 855 1 4 854 Sadni sokovi hi 1 443 20 1 423 Sadjevec (jabolčnik) hi 93 628 359 93 269 Olivno olje hi 499 8 491 Oljne tropine 9 617 20 597 Suhe fige 9 42 42 3-10. Domača predelava grozdja PREDELAVA GROZDJA Z VINOGRADOV Predelano grozdja 9 827 113 160 010 667 103 Dobljeno vina hi 578 421 115 303 463 118 Izkoristek v % 69,9 72,0 69,4 Dobljeno žganja hi 4 483 241 4 242 PREDELAVA GROZDJA Z BRAJD IN LATNIK0V Predelano grozdja q 37 371 - 37 371 Dobljeno vina hi 26 106 - 26 106 Izkoristek v % 69,9 - 69,9 NAKUP IN PREDELAVA IZ KUPLJENEGA GROZDJA Kupljeno in predelano grozdje q 106 025 76 166 29 859 Dobljeno vina hi 75 240 55 242 19 998 Izkoristek v % 71,0 72,5 70,0 Dobljeno žganja hi 699 550 149 Vsi sektorji Družbeni (31.12.1970) Zasebni (15.1.1971) KONJI 42 127 204 41 923 Žrebeta in mladi konji 3 742 52 3 690 Kobile in breje žrebice 13 186 55 13 131 Žrebci za pleme,žrebci za delo in kastrati 25 199 97 25 102 GOVED 507 267 41 362 465 905 Teleta do 6 mescev Mlada goved 81 925 8 536 73 389 od 6 mescev do 1 leta 58 860 11 553 47 307 od 1 do 2 let 55 849 5 932 49 917 nad 2 leti 16 481 1 474 15 007 Krave 240 544 12 526 228 018 Breje junice 17 715 1 114 16 601 Biki za pleme 907 194 713 Voli 34 986 33 34 953 PRAŠIČI 471 145 89 575 381 570 Pujski do 2 mescev 71 851 18 240 53 611 od 2 do 6 mescev 1% 590 57 233 139 357 Mladi prašički nad 6 mescev 63 642 4 934 58 708 Plemenske svinje in breje mlade svinje 57 855 8 774 49 081 Merjasci za pleme 1 450 328 1 122 Prašiči v pitanju 79 757 66 79 691 VSE OVCE 24 235 3 24 232 Jagnjeta in mlade ovce do 1 leta 6 094 . 6 094 Plemenske ovce 14 449 - 14 449 Ovni in jalove ovce 3 692 3 3 6R9 PERUTNINA 5 488 444 3 022 317 2 466 127 Panji s čebelami 61 186 761 60 425 3-12. Število živine po vrstah družbenih gospociarstev(31.12.1970) Ves družbeni Posestva, farme, Kmetijske Druga sektor kombinati zadruge gospodarstva GOVED 41 362 30 020 10 292 1 050 Teleta do 6 mescev 8 536 5 497 2 752 287 Mlada goved od 6 mescev do 1 leta 11 553 8 892 2 530 131 od 1 do 2 let 3 932 4 468 1 404 60 nad 2 leti 1 474 1 301 140 33 Krave 12 526 9 171 3 028 327 Breje junice 1 114 663 416 35 Biki za pleme 194 15 6 173 Voli 33 13 16 4 PRAŠIČI 89 575 86 433 1 523 1 619 Pujski do 2 mescev 18 240 18 012 228 od 2 do 6 mescev 57 233 55 382 1 001 850 Mladi prašiči nad 6 mescev 4 934 4 083 477 374 Plemenske svinje in breje mlade svinje 8 774 8 667 107 Merjasci za pleme 328 269 45 14 Prašiči v pitanju 66 20 - 46 Število 1) 15. 1.1970 31.12.1969 Prireja Nakup Prodaja Zakol pri gospodarstvih Pogin Število 1) 15. 1.1971 31.12.1970 GOVED Vsi sektorji 488 580 207 158 68 883 246 078 2 479 8 797 507 267 družbeni 36 949 12 329 36 460 41 790 1 083 1 503 41 362 zasebni 451 631 194 829 32 423 204 288 1 396 7 294 465 905 PRAŠIČI Vsi sektorji 449 188 569 064 207 876 445 809 227 988 83 186 471 145 družbeni 82 076 158 633 15 674 131 703 2 948 32 157 89 575 zasebni 367 112 410 431 194 202 314 106 225 040 51 029 381 570 OVCE Vsi sektorji 30 696 16 912 2 302 12 354 11 725 1 596 24 235 družbeni 3 - - - - - 3 zasebni 30 693 16 912 2 302 12 354 11 725 1 596 24 238 3-14. Bilanca govedi in prašičev pri kmetijskih posestvih,farmah,kombinatih v letu 1970 Goved Prašiči število teža v t število teža v t Število 31.12.1969 28 432 10 236 80 374 4 100 Rojeni v letu 1970 7 172 - 156 791 - Nakup 24 973 4 314 10 349 270 Prodaja 30 355 10 111 127 285 11 443 Zakol na gospodarstvih 965 274 1 953 246 Pogin 1 237 - 31 843 - Število 31.12.1970 30 020 10 179 86 433 4 432 1) Podatki o številu živine so bili zbrani v zasebnem sektorju na dan 15.1., v družbenem sektorju pa na dan 31.12. 3-15. Število živine pri zasebnih gospodarstvih ob popisu prebivalstva 31.111.1971 Obči na Konji Goved Ovce Prašiči SR SLOVENIJA A3 231 AA5 912 25 696 37A 730 Ajdovščina 585 8 530 2A1 3 592 Brežice 1 287 7 726 6 9 9A1 Celje 30A 6 910 259 5 AA6 Cerknica 67A A 622 18A 2 328 Crnontel j 1 088 6 589 692 5 616 Domžale 1 2A3 6 616 99 A 16A Dravograd 178 2 30A 9A0 2 089 Gornja Radgona A10 9 A8A 2A 11 519 Grosuplje 1 869 10 697 100 A 590 Hrastnik 157 1 053 86 620 Idrija 538 6 569 786 2 782 Ilirska Bistrica 1 036 A AA7 A31 3 279 Izola 33 176 17 169 Jesenice 307 2 203 1 717 837 Kamnik 80A 5 096 226 3 033 Kočevje A6A 1 858 625 1 327 Koper 156 3 251 90 1 A 23 Kranj 1 27A 13 273 A50 A A5A Krško 1 027 7 616 87 8 0AA Laško 350 6 100 225 A 363 Lenart 55A 10 A11 68 11 663 Lendava 5AA 16 007 2A 20 7A3 Litija 815 6 187 278 3 9 A3 Ljubi jana -Be ži grad 300 1 A78 9 395 Ljubijana-Center 7 12 - 7 Ljubijana-Moste-Polje 655 2 983 28 1 192 Ljubi jana-Šiška 573 A 326 33 892 Ljubi jana-Vič-Rudnik 2 606 10 770 119 A 792 Ljutomer 959 9 75A 16 1A 201 Logatec 328 2 556 136 1 281 Maribor 1 155 20 125 825 22 901 Metlika 398 2 539 33 2 295 Mozirje 675 5 828 1 0A6 A 87A Murska Sobota 1 A15 A3 030 27 A8 385 Nova Gorica 270 12 12A 22A A A 83 3-15. Število živine pri zasebnih gospodarstvih ob popisu prebivalstva 31.111,1971 (nadaljevanje) Občina Konji Goved Ovce Praši či Novo mesto 3 165 14 410 266 13 613 Ormož 999 3 907 25 16 707 Piran 20 213 20 232 Postojna 1 062 4 381 362 3 249 Ptuj 2 369 23 470 146 33 585 Radlje ob Dravi 398 4 585 2 975 4 522 Radovljica 751 6 346 905 2 763 Ravne na Koroškem 218 3 415 743 3 565 Ribnica 869 3 812 177 1 346 Sevnica 644 6 732 220 5 361 Sežana 337 9 418 682 2 937. Slovenj Gradec 259 5 990 1 505 4 458 Slovenska Bistrica 365 8 884 1 255 8 668 Slovenske Konjice 231 7 008 1 189 5 334 Šentjur pri Celju 252 9 126 91 6 724 Škofja Loka 959 10 944 522 2 912 Šmarje pri Jelšah 267 14 383 129 11 227 Tolmin 328 9 228 2 923 2 400 Trbovlje 160 1 083 22 678 Trebnje 1 700 8 982 45 6 231 Tržič 178 1 247 287 477 Velenje 280 3 700 596 3 617 Vrhnika 807 2 992 31 1 914 Zagorje ob Savi 565 3 758 145 2 206 Žalec 1 010 9 649 284 8 341 v din Prodaja z družbenih Odkup od zasebnih gospodarstev proizvajalcev Žita Pšenica in rž (q) 93,44 97,11 Ječmen (q) 104,32 m Oves (q) 102,28 98,45 Koruza (q) 97,71 83,40 Vrtnine Fižol oluščen (kg) 5,48 4,13 Krompir (kg) 0,69 0,60 Zelje presno (kg) 0,54 0,68 Industrijske rastline Hmelj (kg) 22,99 14,90 Sadje Jabolka namizna (kg) 1,17 0,77 Jabolka za predelavo (kg) 0,29 0,25 Grozdje namizno (kg) 2,07 2,68 Grozdje za predelavo (kg) 2,27 2,97 Slive sveže namizne (kg) 0,80 0,75 Češnje in višnje (kg 2,28 1,93 Marelice in breskve (kg) 2,40 2,06 Vino (1) 4,63 2,96 Živina Teleta (kg) ... Mlada goved .(kg) 11,17 10,31 8,60 7,75 Odrasla goved (kg) 7,51 6,95 Pujski za zakol (kg) 8,19 8,47 Mesnati prašiči (kg) 7,92 7,40 Pol mastni in mastni prašiči 7,48 7,47 Piščanci (brojlerji) (kg) 9,23 6,67 Druga perutnina (kg) 7,68 7,67 Jajca, mleko in mlečni izdelki Jajca (kos) 0,64 0,47 Sveže mleko (l) 1,25 1,02 1) Upoštevana je pitana fn nepltana mlada goved. 2) Upoštevana je goved I, lij III vrste In druga klavna goved. Izvoz Uvoz t tisoč din t tisoč din 122 153 Ajda Proso Pšenica za seme Ječmen pivovarniški Seno, lucerna, črna detelja Koruza za seme Hibridna koruza Koruza Krompir (semenski) Krompir Fižol suh Fižol v stročju Grah suh Hmelj Jabolka - namizna Češplje in slive Hruške Češnje Višnje Ribez Vino navadno kvalitetno dezertno drugo 2 02A 795 15 37 22 A88 1A A92 9 25A 357 1 192 A6 125 5 3A 2 AB3 58 AA2 3A 35 816 25A 1 6 15 29 127 357 16 61 886 1 986 10 311 28 188 A95 1 332 1 12 587 660 65 119 A89 458 A01 375 34 110 53 225 177 555 268 375 43 138 200 425 3 A3 12A 8R0 Pri uvoženi količini pšenice v SFRJ podatki niso razvrščeni po republikah in jo zato nismo prikazali. 3-17. Izvoz in uvoz živine,mesa in važnejših živalskih proizvodov v letu 1970(nadaljevanje) Izvoz Uvoza količina v t vrednost v tisoč din količina v t vrednost v tisoč din Živina za klanje Goved krave 30 209 • • biki 14 104 . - voli 430 3 271 - - mlada goved - - - - teleta - - - - Prašiči mesnati 269 2 062 - . mastni - - - - Ovce 1 13 . . Konji 3 528 21 965 - . Perutnina 97 533 111 613 Živina za pleme govedo 2 247 20 571 307 4 001 prašiči 291 5 895 1 16 perutnina -- - 503 11 689 3-17. Izvoz In uvoz živine,mesa in važnejših živalskih proizvodov v letu 1970(nadaljevanje) Izvoz Uvoz količina vrednost v količina vrednost v v t tisoč din v t tisoč din Meso goveje 5 180 80 350 - - telečje 238 4 729 - - svinjsko z mastnimi deli 50 511 - - svinjsko brez mastnih delov 98 1 708 - - mesnatih prašičev 278 4 138 - - perutnine 10 131 - - konjsko 30 302 - - drobovine 36 484 25 110 Ml e ko 8 493 9 339 - • Jajca 2 52 3 77 Med 907 7 147 499 2 257 Sladkovodne ribe 32 367 - - Mast - - 35 356 4. PROIZVODNO SODELOVANJE DRUŽBENIH KMETIJSKIH ORGANIZACIJ Z ZASEBNIMI KMETI V LETU 1970 4-1. Opravljena dela zasebnim kmetom v letu 1970 Vsa Po pogodbi Brez pogodbe Navadno oranje ha 8 252 3 496 4 756 Preoravanje strnišč n 1 233 195 1 038 Globoko oranje N 1 791 924 567 Setev poljščin • 2 372 1 434 938 Saditev sadovnjakov I 9 9 Saditev vinogradov H 12 1 11 Saditev drugih poljščin H 77 22 55 Valjanje posevkov R 113 13 100 Škropljenje sadnega drevja tisoč kosov 132 25 107 Škropljenje vinogradov ha 89 36 53 Škropljenje in zapraševanje poljščin ha 4 375 2 757 1 718 Žetev brez kombajnov ha - - - Žetev in mlačev s kombajni N 4 183 1 177 3 006 Namlačeno zrnje s kombajni q 111 330 34 195 77 135 Namlačeno zrnje z mlatilnicami H 16 778 150 16 628 Čiščenje semen R 2 166 60 2 106 Prevoz kmetijskih pridelkov t 16 478 6 443 10 035 Vsa Po pogodbi Brez pogodb Pšenica za seme 9 13 480 4 660 8 820 Koruza za seme 9 2 750 634 2 116 Seme sladkorne pese q - - - Sadna drevesca tisož kosov 80 13 67 Trsne cepljenke tisoš kosov 650 405 245 Umetna gnojila ton 87 580 31 386 56 194 4-3. Površine in pridelki važnejših posevkov v proizvodnje sodelovanju po pogodbah z zasebnimi kmeti v letu 1970 Požeto Pridelek g ha ves na ha Pšenica vsa 6 189 151 513 24,5 bogatorodne sorte 5 725 142 478 24,9 druge sorte 464 9 035 19,5 Rž 260 4 096 15,8 Ječmen 315 6 282 19,9 Oves 285 5 014 17,6 Koruza vsa 5 195 248 188 47,8 hibridna 4 864 240 072 49,4 druge sorte 331 8 116 24,5 Hmelj 1 103 14 758 13,4 Krompir 4 296 778 912 183,7 Lucerna 1 013 57 437 56,7 Črna detelja 1 205 61 277 50,9