GORNJI GRAD
MGA V LASTI BOSCH -
LJUBNO
TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU
tUUnUHHIiltliltlilililHimilHiltmilllHilHiimiililHilililHi
DiiiHiiiiiiiiniiiiiiniHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniHifiiiiiiiiHiiHiiiHiHiiiiiiintiiiiHiiiiiiiniiiiiiniciiai
ram
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje P.o.
Samopostrežba Kokarje Tel. 831-069
Delovni čas: ob delavnikih 8.00 - 16.00 ob sobotah 7.00 - 12.00
Ponudba:
-	živila
-	tekstil
-	galanterijsko blago
-	umetna gnojila
-	krmila
-	semena
-	cement, apno
-	ostali gradbeni material po naročilu
Poslovodkinja: Ivica Železnik
-	vsak teden akcijska prodaja različnih vrst blaga po ugodnih cenah
-	diskontna prodaja živil
-	prodaja na čeke 1+2 in 1+3 brez obresti
-	prodaja na potrošniški kredit 1+4 (5% obresti na ostanek dolga) in 1+6 (10% obresti na ostanek
-	možen nakup z M - kartico in ACTIYA - kartico
dolga)
			
SO___________ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d.
Spoštovani!
Imate tudi vi kakšne skrite želje, ki jih zaradi trenutnih finančnih težav ne morete uresničiti?
Pri tem vam lahko pomaga LJUBLJANSKA BANKA SPLOŠNA BANKA VELENJE D.D.
S SVOJO KREDITNO PONUDBO
Kratkoročne in dolgoročne gotovinske kredite lahko najamete za dobo od 3 do 36 mesecev, višina kredita pa je odvisna od kreditne sposobnosti vas in vaših družinskih članov. Realna obrestna mera za kredite z odplačevanjem do 12 mesecev je 18% letno, od 12 do 24 mesecev 20% letno, za kredite na 36 mesecev pa 22% letno. Za kredite z odplačilno dobo 36 mesecev morate vezati sredstva v višini 10% od zneska kredita. Vaša sredstva se obrestujejo po 15% letni realni obrestni meri. Vsi krediti in vaš depozit se revalorizirajo.
Če je naša ponudba za vas dovolj zanimiva, se oglasite pri naši banki, v Službi kreditne dejavnosti prebivalstva v ekspozituri Šaleška in ekspozituri Mozirje, kjer boste dobili tudi vse ostale informacije.
Na trgu 7 ( Grabnerjeva hiša ) Tel.: 063/832-636, 832-541
REZERVNI DELI ZASTAVA, GOLF, RENAULT, LADA, OUA CASTROL -VALVOUNE, SEDEŽNE PREVLEKE, AVTO GUME, AKUMULATORJI, DODATNI ASORTIMAN
^^R^^RGOVINAZA^SWTO
siiitiiiiiiHiHiimiiHiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiuiinmiiiiiiiiiiii
NASLOVNICA
POPLAVE 1990 KAKO DOLGO BO ŠE ČUTITI POSLEDICE? foto: J. Miklavc
KAZALO	STR.
MATERINSKI DAN - TRENUTEK ZBRANEGA PREMISLEKA	4
MGA V LASTI BOSCH-SIEMENSA	4
POSLOVNE INFORMACIJE	4
ZAHTEVE SLOVENSKIH KMETOV 5 SADJARJI IN BODOČI SADJARJI! 5
MIZARSTVO VIDMAR LETUŠ:
ZA NAPREDEK SO POTREBNI KADRI	6
PREDSTAVLJAMO VAM:
TRGOVINO IN SERVIS ZAGOŽEN 6 SPREJET PRORAČUN ZA LET01993	7
LETNA KONFERENCA OBČINSKE ORGANIZACIJE SKD MOZIRJE	8
ŠE O POPLAVAH	8
SEJEM ALPE ADRIA -SVOBODA GIBANJA	9
MIRNEJŠI ZBOR KRAJANOV	9
ČAKANJA JE BILO DOVOLJ!	9
NOVICE OD TU IN TAM	10
RAZPORED CEPLJENJ PSOV PROTI STEKLINI	10
GLAVNI DOBITEK	10
NA GREDICAH MOJE DEŽELE 11 LJUBENSKA RAČUNALNIŠKA UČILNICA JE POLNA	11
NA OBISKU V VARSTVENO DELOVNEM CENTRU	11
Z ZADRUŽNIKI NA SEJMU V VERONI	12
PROSLAVA OB 100-LETNICI SPD-PZS	13
NOV PRAPOR NA REČICI	13
PLESNA DEJAVNOST V NAZARJAH	13
TD GORNJI GRAD: DELO ZASTAVLJENO, NAČRTI REALNI	13
NEVARNOST POŽAROV	14
ŠE O ZAGOVARJANJU	14
SLOVENSKO PLANINSTVO	15
ZIMSKI POHOD NA PECO -MATJAŽEV POHOD	15
PLAY OFF V KOŠARKI	16
GORNJEGRAJČANKE ZADOVOLJNE	16
TEKMOVANJE ČASTNIKOV INTO	16
USPEL TEK V LOGARSKI DOLINI	16
MLADI DOPISNIKI	17
SAVINJSKE NOVICE NEKOČ	17
KRONIKA	17
PISMA BRALCEV	18,19
NAGRADNA KRIŽANKA	22
URBAN KOPITAR: NADLOGA	22
o 9
Pomlad je že stopila v naše domove, začela so se dela na poljih, travnikih, vrtovih, vse naj bi po (sicer blagi) zimi spet dobilo svoj življenjski utrip.
Bolj kot na pomladni so na jesenski čas vezane razprave in polemike tako v političnih organih kot tudi krajevnih skupnostih. Lanske jesenske poplave in tiste izpred dveh let in pol so še vedno kamen spotike, saj so marsikje posledice ostale nesanirane in hudo pestijo neposredno prizadete. Zato jih tako in drugače uvrščamo tudi v to številko, ki vas poleg ostalih aktualnostih seznanja tudi z zahtevami slovenskih kmetov in dogajanjem v občinski skupščini.
Konec marca pomeni tudi zaključek I. tromesečja. Z veseljem ugotavljamo, da se je še nekaj občanov odločilo, da jim Savinjske novice vsak drugi petek prinesejo domov svež pregled nad dogodki v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini. Za vse vas, spoštovani naročniki, z novim četrtletjem pripravljamo prijetno presenečenje, ki ga bo ob izidu vsake številke deležen nekdo od vas. Pogoj bo le tekoče poravnana naročnina. Splačalo se bo. A kaj več o tem prihodnjič.
Lepo podavljeni, oprostite, pozdravljeni!
Franci Kotnik
l\/[esec marec na nek način vsakega od nas spomni na besede ženska, žena, mati.
V polpreteklih časih je imela predvsem prva beseda - ženska, velik pomen: biti uspešna, delovna, angažirana, emancipirana, nekako bolj postrani in potihoma, tudi biti mati.
Danes kar ne vemo več ali je še kaj praznovati, dan žena nekako ni več moderen, materinski dan pa nam tudi ne gre povsem od rok. Ne bi želela poudarjati ali izpostavljati enega dneva m račun drugega. Menim, da so vse vloge, ki jih igra ženska v življenju, pomembne. Vendar se na žalost pogosto dogaja, da vsemu ženska, žena, mati v življenju ni več kos. Kajti vlogi matere, gospodinje, so se pričele postopno skozi čas dodajati vloge delavke, družbeno angažirane ženske in še bi lahko naštevali. Odvzeto ji je bilo bore malo, v kolikor pa ji je bilo, je bilo to na račun njene prvinske vloge - vloge matere. Upam, da bodo časi, ki prihajajo, prinesli tudi nekoliko drugačne vrednote, da naše vrednote ne bodo le imeti nekaj, drveti za nečim boljšim, temveč, da bi pričele dobivati pravo mesto tudi vrednote, ki se nanašajo na kvaliteto medčloveških odnosov. Želim si, da bi znali najti srečo tam, kjer se v resnici nahaja. Kajti sreča ne prihaja od glagola korakati, vojskovati, vladati, imeti, temveč beseda sreča izhaja iz glagola srečati, srečati nekoga, ne nekaj. In kje se v življenju poraja prvo in najlepše srečanje? To je gotovo ob prvem in seveda tudi vseh kasnejših stikih med materjo in otrokom. Mati vpelje otroka v življenje, mu odkriva čustva nežnosti, ljubezni, nudi mu toplino in varnost.
Upam, da bomo znali graditi svet, ki bo materi, ženi, ženski omogočil, da se bo počutila zadovoljno v vseh vlogah, ki jih igra v življenju, predvsem pa da bi imela več možnosti za vlogo matere, ki vendarle gradi temelj vsakemu človeku.
Marjana Veršnik-Fale
Savinjske novice so štirinajstdnevnik in izhajajo vsak drugi petek. Izdajatelj EPSI d.O.O. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 063/831-957, telefax 063/832-363. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F: Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik, Edi Mavrič, Ciril Sem. Tisk: Delavska Univerza Mozirje; žiro račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje psem dni pred izidom tekoče številke.
Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev” niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte s pplnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot eno tipkano stran A4 formata. Uredništvo si pridržuje pravicp krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje.
MATERINSKI DAN -
TRENUTEK
ZBRANEGA
PREMISLEKA
Pisati o materinskem dnevu zna biti skrajno dopadljivo in v isti meri neodgovorno početje, ker se moška roka te naloge ne loteva, (ampak to je zgolj mnenje podpisanega) z zadostno mero objektivne hvaležnosti s katero bi kazalo ovekovečiti ne ta in vse naslednje datume tega praznovanja, ampak vse zamolčane in pozabljene, največkrat hote prezrte dneve leta v katerih niti približno ne jenja skrb in trud mater žena in deklet za svoj zarod, dom in skupno prihodnost Poveličevati en sam samcat dan in mu pripisovati pomen blažitelja lastnih (moških?) nesposobnosti videnja vloge žene in matere v svetu potrošniške mrzlice bi pomenilo naj večje licemerstvo in sprenevedanje. Bati se je, da nam je ta lastnost, vsa čast izjemam, čudovito pisana na kožo. Skoraj prelepo se je spominjati časov lastnega otroštva, ko so bile naše matere še lepo doma in brez kvarne misli protislovnega hitenja vzgajale otroke ter skrbele za lepo urejen dom. Živelo se je skromno in varčno, kljub vsemu so bila to leta, ko je bila družina še osnovna skupnost medsebojne povezanosti. In danes. Namesto, da bi žene in matere katere to želijo razbremenili in jim zagotovili eksistenčno neodvisnost v obliki zadostnega dohodka njihovih partneijev, ter jim v prvi fazi omogočili opravljanje njihove osnovne življenjske funkcije, se je njihova vloga razširila v največkrat za ženske naporno in neprimerno pa ne zaradi narave opravljenega dela, soustvaijalko družinskega proračuna. Seveda ni namen vrniti žensk še manj naganjati nazaj za štedilnik. To mesto poleg vsega ostalega in v tem je ironija ostaja nenapadena trdnjava v večnem zakupu žensk. Resnica pa vendarle je, če nam je ta všeč ali pa ne, da se z drobno pozornostjo, v kolikor ta sploh zaživi, vsa bremena na ramenih žena in mater ne porazgubijo. Vrniti materam, ženam in dekletom včasih tako samoumevno a danes žal razvrednoteno poslanstvo in zatreti težnje po moralni nadvladi nad njimi v tem je nemoč družbe ustvariti primerne pogoje eksistenčnega minimuma. Pošteno vrednotenje njihovega dela je pogoj za pristnejše in manj nestrpne odnose. Žuljave in zgarane, v resnici ali zgolj v prispodobi bodo ostale še naprej zaščitni znak slovenskih mater in žena.
Edi Mavrič
MGA V LASTI BOSCH -SIEMENSA
Podjetje MGA Mali gospodinjski aparati Nazarje je od 1. marca dalje v 100% lasti nemške firme Bosch -Siemens Hausgeraete GmbH iz Muenchna. Dolgotrajne priprave na tovrstno lastninsko preoblikovanje so tako uspešno zaključene, saj je bila takšna varianta glede na izgubo v preteklem letu edina rešitev. Izguba se je nadaljevala tudi v prvih dveh mesecih letošnjega leta, po mnenju vodstva MGA predvsem zaradi visokih stroškov kapitala.
V MGA iz tega razloga intenzivno delajo predvsem na obdelavi tržišča, saj je povečanje proizvodnje edini način, da pričnejo poslovati rentabilno. To pa zaradi zaostrenih pogojev na zahodnih trgih prav gotovo ne bo lahko.
Kot je znano, je Bosch - Siemens (BSHG) eden od vodilnih evropskih proizvajalcev električnih hišnih aparatov, ki je v minulem letu dosegel 7 milijard DEM prometa. BSHG planira, da bo v MGA Nazarje zgradil center za razvoj in proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov.Celotna investicija, katere vrednost bo
znašala okrog 35 milijonov DEM, naj bi bila realizirana v naslednjih letih.
Vodstvo podjetja je kljub lastninski preobrazbi ostalo enako, le v razvojnem oddelku imajo nemškega strokovnjaka. Razvoj novih aparatov postavljajo namreč v prioriteto, prav tako pa potekajo aktivnosti glede ureditve kapitalske strukture.
Z zmanjšanjem proizvodnje v letu 1992, ki traja še letos, so bili močno prizadeti tudi kooperanti MGA, ki so sicer po vseh kriterijih ustrezali potrebam visokokakovostne proizvodnje. V MGA načrtujejo, da bodo kooperacijske posle ob povečanju proizvodnje spet obnovili in še razširili.
Tudi tehnološki viški, ki so nastali z zmanjšanjem proizvodnje, se bodo delno lahko vrnili nazaj. V tem času so ponovno že zaposlili 30 delavcev, potrebe pa bodo s povečevanjem obsega proizvodnje še večje. Bosch - Siemens daje s svojim položajem na evropskem trgu dobro pozicijo za uspešen razvoj.
KF
®5KS 55555 555555 SS5S55 555555 55555!	55535! 555535 23555 55555 5555» 555555 «5555 55555 555555 555555 155555 555551 555555 S53B2 155555 5555»
IT" ----------~~~ -------------------------------- —.g
i	GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE	„|
®8	OBMOČNA ZBORNICA VELENJE
JI	Poslovne informacije
Obveščamo vse zainteresirane, da GZS - Služba za ekonomske odnose s tujino organizira skupaj s predstavnikom NMCP Netheriand (brezplačna svetovalna pomoč Nizozemske) posvet, ki ga bo vodil gospod van Book, regionalni koordinator za Slovenijo,
V	KRANJU, dne 29.3.1993 ob 11.00 uri v sejni sobi Območne zbornice Kranj, Bleiweisova 16. Posvet bo potekal v angleškem jeziku.
Prijavite se lahko na Območni zbornici Velenje, tel: 063/856-920.
Prejeli smo nov pregled tržnih raziskav (baza MAID) in nove ponudbe in povpraševanja Business Cooperation Centra iz Bruslja.
Na vpogled so vam novi izpiski iz Borze PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA Gospodarske zbornice Slovenije.
Člane Gospodarske zbornice Slovenije, predvsem manjša in srednja podjetja pozivamo, da oglašujejo in iščejo partnerje v Borzi Ponudbe in povpraševanja.
S 15. marcem 1993 na GZS - Območni zbornici Velenje izdajamo in potrjujemo poleg EUR - 1 obrazcev tudi FORM-a (potrdila za izvoz v zahodne države).
V	okviru poslovnih informacij dajemo tudi brezplačne informacije na aktualna vprašanja iz vseh področij poslovanja. Zato naslovite svoja vprašanja na naš naslov, GZS - Območna zbornica Velenje, Trg Mladosti 2, p. p. 45, Velenje.
Na GZS - Območni zbornici Velenje imamo na razpolago nekaj izvodov NACIONALNEGA PROGRAMA KAKOVOSTI.
Na zadnjem srečanju s predstavniki API Benetke so bili vzpostavljeni neposredni kontakti, zato pozivamo, da se s ponudbami in povpraševanji za italijanski prostor obračate na GZS - Območno zbornico Velenje.
V	Gospodarskem vestniku št. 4 je GZS objavila zbiranje prijav za srečanje zainteresiranega
gospodarstva Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. To srečanje je prilika, da se.zainteresirane firme in regije predstavijo udeležencem srečanja iz navedenih držav. Ker organizator srečanja pričakuje večje število udeležencev, vas obveščamo, da se še lahko prijavite na GZS - Območni zbornici Velenje. Italijanska firma ponuja kompletno linijo za protektoriranje ( obnovo) avtoplaščev za tovorna in potniška vozila. Ponudba je dokaj ugodna, vsi zainteresirani lahko podrobnejše informacije dobijo na GZS - j Območni zbornici Velenje.	g
VSE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA GZS - OBMOČNI ZBORNICI VELENJE,
TEL.: 063/856-920.
I
I
I
I
I
j
Ü-.

J
3555. J

o
GOSPODARSTVO
Nezadovoljstvo slovenskih kmetov z izvajanjem kmetijske politike Drnovškove vlade v teh dneh že prehaja v ogorčenost. Kmetje sicer priznavajo,da je situacija težka tudi na ostalih področjih gospodarjenja, vendar pa liberalno tržni koncept vlade za slovensko kmetijstvo glede na specifične pogoje pridelave in neproizvodno vlogo kmetijstva oziroma podeželja (obdelanost zemlje, poseljenost, kulturna krajina,ekologija, itd.) ni sprejemljiv, saj se na tak način, kot pravijo,dela eni od strateško najpomembnejših panog velika škodajcatere posledice bodo trajale dolga leta.
Zato kmetje, povezani v Zadružni zvezi Slovenije in Slovenski kmečki zvezi (kmečko gibanje pri SKD aktivnosti sicer podpira, v njih pa ne sodeluje) zahtevajo:
1.	takojšen sprejem ukrepov za zaščito domače kmetijske proizvodnje. Osnutek Zakona o posebnih dajatvah pri uvozu in izvozu kmetijskih pridelkov in živil je bil že več kot pred enim letom predložen v parlamentarno obravnavo, pa še vedno ni sprejet. Vlada je - nasprotno - v oktobru 1992 sprostila uvoz mesa in žive živine, nato pa še znižala izvozne stimulacije, zaradi česar pa potrošniki niso kupovali nič ceneje.
2.	takojšnjo uvedbo prevlemanov na uvoz kmetijskih proizvodov (predvsem mesa) do višine razlike med uvozno in intervencijsko ceno, izračunanih v absolutnih zneskih.
3.	uvedbo reda in dosledne kontrole pri uvozu agroživilskih proizvodov, saj so se do sedaj uvažali tudi nekvalitetni proizvodi.
4.	ureditev odkupnih cen kmetijskih pridelkov do pokritja proizvodnih stroškov povprečno produktivnega proizvajalca. Odkupna cena mleka je zamrznjena že od aprila 1992, odkupna cena goveda pa še bolj zaostaja za rastjo industrijskih proizvodov. Slovenski kmetje so zaradi navedenih razlik do sedaj utrpeli že preko 3,2 milijarde SIT izgube dohodka.
5.	da se vzpostavijo ustrezna razmeija med proizvodno in maloprodajno cenđ tako, da ne bo bistveno prizadet kmet oz. potrošnik.
6.	takšno kmetijsko politiko, ki bo dolgoročno zagotavljala stabilne razmere za gospodarenje.
Če vlada na svoji seji 25. marca ne bo z razumevanjem pristopila k reševanju nakopičenih težav, bodo kmetje pričeli z radikalnejšimi oblikami protesta.
Tako naj bi 30. in 31. marca od 8. do 13. ure na petdesetih mestih v Sloveniji (v naši občini pri bencinskem servisu v Moziiju in pri zadružnem domu v Novi Štifti) blokirali promet. Če to ne bi prineslo efekta, bodo blokado na istih mestih ponovili 5. in 6. aprila v trajanju 18 ur, možne pa so tudi še drugačne oblike protesta kot na primer blokada ministrstev, ipd. Želijo pa si, da bi se vse uredilo na normalen način in da časa ter energije kmetov ne bo treba izgubljati v takšni obliki.
KF
SADJARJI IN BODOČI SADJARJI!
Opogumljeni z izrednim obiskom animacijskega predavanja o uvajanju intenzivnih tehnologij pridelovanja sadnih plemen, predvsem jablan in jagodičevja dne, 1.3.1993 v sejni sobi Mercator - ZKZ Mozirje ter zaradi vzpodbudne kritike s strani nekaterih poslušalcev zagretih ljubiteljev sadjarstva, smo se organizatorji odločili, da nadaljujemo z začetimi aktivnostmi.
Iz predavanja ing. Franca Kotarja ter tudi iz razprave nekaterih udeležencev, ki so opozorili na probleme, s katerimi se v praksi srečujejo (npr. pri nabavi kvalitetnega sadilnega materiala, zaščitnih sredstev, še bolj perečim pomanjkanjem ustreznega tehnološkega znanja itd.), je nesporno izzvenela potreba po organiziranem pristopu reševanja sadjarjevih problemov tudi v našem prostoru, pa naj si bodo za to zainteresirani vrtičkarji ali pa pridobitni sadjarji. Vsi se srečujemo z idejami, ki jih želimo uresničiti, kar seveda pomeni po vrsti razrešiti probleme izražene v najbolj skopih besedah kot so: kaj, kje, kdaj, kako, za koga in po čem bomo pridelali neko sadje.
Seveda je s temi vprašanji povezanih ničkoliko podvprašanj, vsem pa je skupno, da jih je moč rešiti z manj vložene energije, časa in denarja, če jih rešujemo s skupnimi močmi. Sadjar v današnjem času naredi neodpustljivo napako, če kupi sadike brez porekla in slabe kvalitete, po možnosti tudi ob nepravem času, ne da bi bilo zemljišče vnaprej ustrezno pripravljeno itd., ker se je življenjska doba, npr. jablane, oziroma pravilneje, ker seje obdobje gospodarnega pridelovanja jabolk pri intenzivni rabi nasada skrajšalo za 2-3 krat. Zato izguba enoletnega pridelka dejansko pomeni izgubo dveh ali celo treh rodnih let, povečane stroške in vrsto drugih problemov (npr. alternativno rodnost). Velikokrat pa se nam pri tovrstnih nakupih dogodi, da smo plačali vse kaj drugega kot pa je iz te sadike zraslo, še huje pa je, če po določenem času ugotovimo, da je nasad iz "poceni" kupljenih sadik potrebno izkrčiti, ker je zaradi okužbe z virusi "krmižljav" ati celo neroden.
Seveda vsi želimo, da bi tako veliki kot mali pridelovalci sadja reševali omenjene in vrsto drugih problemov čim lažje in tudi ceneje kot do sedaj. Do tega cilja pa je mogoče priti s skupinskim delom, medsebojno izmenjavo informacij, skratka z organiziranim načinom dela.
Zato Vas vse ponovno vabimo, tudi tiste, ki se omenjenega predavanja niste udeležili, želite pa sodelovati, da se kot sadjarji organiziramo na snidenju, ki bo dne 6.4.1993 ob 19.00 uri v sejni sobi Mercator - ZKZ Mozirje. Na njem pa se bomo pogovarjali tudi o skupnih aktivnostih, kijih želimo uresničiti v letošnjem letu, nekatere od njih pa še v aprilu mesecu kot so:
-	rez sadnega drevja in cepljenje jablan v kmečkih nasadih; predavanje in praktični prikaz bo izvedel nam že dobro znani ing. France Lomberger;
-	ogled nekaterih sodobnih intenzivnih nasadov jablan v okolici Krškega pod strokovnim vodstvom g. Franca Kotarja dipl. ing. agr.;
-	tekoča dela v nasadu (razgovor);
-	oskrba z zaščitnimi sredstvi in gnojili ter sadjarskimi pripomočki.
Ker želimo, da smo skupina, katere cilji so povsem jasni, to pa je sodobno, človeku in naravi prijazno in gospodarno pridelovanje kvalitetnega sadja, kateremu mesto je brez dvoma tudi v naši dolini in na naši mizi, se nam aktivno pridružite že sedaj!
Prisrčno vabljeni!
Za Mercator - ZKZ Mozirje in •	Enoto za kmetijsko
svetovanje Mozirje Bogdan FUERST, dipl. ing. agr.
obstoječe gradi lastnik še eno delavnico podobne velikosti, ki bo namenjena ročnim opravilom) je opremljena z novimi stroji za izdelavo stavbnega pohištva. Z nekaj improviziranja je mogoče izdelovati tudi opremo, vendar trenutno to ni glavna vsebina dela Vidmarjevega mizarstva. Silvo Vidmar je v preteklosti namreč delal pretežno na terenu in tovrstne posle izvaja tudi sedaj. Trenutno vrši zamenjavo fasadnih oken. Kot pravi sam, je dela kljub zaostreni splošni gospodarski situaciji dovojj, pa še več bi ga bilo, če bi bilo mizarstvo
kadrovsko močnejše. Prav tu pa se začne težava, ki jo želi lastnik čimprej odpraviti. Posli zahtevajo vse večjo dinamiko opravljanja proizvodnih in montažnih storitev, kar pa je mogoče kvalitetno in v dogovorjenih rokih vršiti le z ustreznim številom primerno usposobljenih kadrov.
Silvo Vidmar: "Zgornja Savinjska dolina je zaradi svojih naravnih danosti že od nekdaj bogata ne samo z lesom ampak tudi z tovrstnimi strokovnjaki. Zato se mi zdi primerno, da jih poskušamo najti prav na tem območju. Iščemo mizarje, strokovno usposobljene za samostojno opravljanje vseh mizarskih del, pri čemer pa starost in formalna izobrazba nista najpomembnejši. Prednost ima, kot že rečeno, strokovnost, temu primemo pa bo tudi nagrajevanje. Zaželjen je tudi vozniški izpit B kategorije. O vseh ostalih podrobnostih nudimo informacije na tel. št. 885-405 ali osebno na naslovu Letuš 6/a."
Kot pravi lastnik, se bodo pogoji dela s končanjem investicije prizidka še izboljšali, saj bosta ločeni krojenje in površinska obdelava lesa. Pa tudi o lastni sušilnici že razmišlja, saj lahko napaka pri sušenju povzroči mnogo večjo škodo pri končni montaži, kot je vrednost investicije vanjo.
V podjetništvo se bo Silvo Vidmar podal le v primeru obsežnejšega zunanjetrgovinskega poslovanja. Glede na ambiciozno zastavljene cilje pa ni nemqgoče tudi to.
KF
Mizarstvo Vidmar
Letuš:
ZA NAPREDEK SO POTREBNI KADRI
Mizarstvo Vidmar ima svoje prostore v Letušu, videti jih je mogoče tudi z regionalne ceste proti Šentrupertu, če se ob koncu naselja ozremo na levo proti Savinji. Mizarstvo kot obrtno dejavnost vodi lastnik Silvo Vidmar iz Polzele, ki v dvanajsto leto svoje samostojne poslovne kariere vstopa z mnogimi ambicioznimi načrti.	•
Sodobna mizarska delavnica v tlorisni izmeri 400 m2 (poleg že
Predstavljamo vam:
Trgovino in servis ZAGOŽEN
V Ljubiji, ob levi strani ceste proti Lepi Njivi, od 1. februarja letošnjega leta dalje posluje trgovina Zagožen, katere lastnik je Anton Zagožen. Trgovina pravzaprav ni edina dejavnost Antona Zagožna, saj je pred njeno otvoritvijo deset let v obliki popoldanske obrti že opravljal servisne storitve.
ANTON ZAGOŽEN: Začel sem s servisiranjem šivalnih strojev, kasneje sem jim dodal plinske aparate in naprave, v minulem letu pa sem pričel tudi s servisiranjem gasilnih aparatov.
Običajno je bilo v zimskem času več dela s šivalnimi stroji, v poletnem pa s plinskimi napravami.
SN: Kai vas je spodbudilo k temu, da se lotite še trgovine?
ANTON ZAGOŽEN: Zahteve kvalitetnega servisiranja pogojujejo tudi primerno založenost z rezervnimi deli. In rekel sem si: zakaj teh delov, pa seveda še česa drugega, ne bi ponudil strankam na ustrezen način, v trgovini torej. Zamisel je kmalu dobilo svojo podobo, ki jo vidite danes.
SN: Kaj torej ponujate strankam?
ANTON ZAGOŽEN: Trgovina ponuja nove in rabljene industrijske in gospodinjske šivalne stroje, kompleten pribor za šivanje s šivankami, sukanci in vsem ostalim, kar sodi zraven, rezervne dele za plinske štedilnike, plinske garniture za kampiranje, gasilne aparate, parne likalnike za gospodinjstva in manjše obratovalnice, zaščitna delovna sredstva, varčne žarnice in baterijske vložke. V ponudbo bom slej kot
prej vključil tudi plinske štedilnike.
SN: Kakšni so poaoii prodaje?
ANTON ZAGOŽEN: Cene artiklov so v naši trgovini vsekakor zelo konkurenčne. Vsi šivalni stroji so uvoženi. V ceno vsakega od njih je že vštet najmanj dveurni tečaj za delo z njim, kar - to se potrjuje tudi v praksi - kupcem olajša začetek dela in prihrani marsikatero nepotrebno okvaro. Ustrezna navodila dobijo kupci tudi za ostale artikle vključno s plinskimi napravami. Možno je tudi obročno odplačevanje.
SN: Kakšen ie delovni čas trgovine?
ANTON ZAGOŽEN: Trgovina je odprta vsak dan od 13.00 do 18.00, ob sobotah pa od
8.00	do 12.00. Navedeni delovni čas pa seveda ne velja za servisne storitve, saj lahko stranke v ta namen pokličejo in naročijo obisk ob vsakem času. Naš telefon je 831-109.
SN: Servisne dejavnosti kljub odprtju trgovine torei niste potisnili na stranski tir?
ANTON ZAGOŽEN: Seveda ne. Servisiranje gospodinjskih šivalnih strojev vršim praviloma v obratovalnici, industrijskih pa na terenu.Slednje v glavnem velja tudi za
servisiranje plinskih naprav, medtem ko servisiranje gasilnih aparatov poteka delno na terenu, delno pa tudi v obratovalnici. No, mimogrede - vršim tudi brušenje Škarij, tako je šiviljski servis res popoln.
SN: In še beseda, dve o načrtih za prihodnost?
ANTON ZAGOŽEN: Glede na sorazmerno dober začetek načrtujem prodajo rezervnih delov za industrijske šivalne stroje in prodajo plinskih štedilnikov. Obeta se mi tudi uradno zastopstvo za sisteme plinskega centralnega ogrevanja podjetja Butan plin iz Ljubljane, ki postaja vedno bolj aktualno. Povečanje obsega poslovanja bo v tem primeru terjalo zaposlitev vsaj enega delavca, vendar o tem kaj več, ko bo napočil čas za to.
Tekst in foto: KF
»KKt KcmkM » UM M»
22.skupno zasedanje zborov Skupščine občine Mozirje, ki je bilo v petek, 19. marca v Delavskem domu v Nazarjah, se je v marsičem razlikovalo od nekaj zadnjih. Sklepčnost tokrat ni bila vprašljiva, že sam začetek zasedanja pa je postregel s predlogom, da se na dnevni red uvrsti vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Predlog je bil, kot zahteva poslovnik, podprt z desetimi podpisi delegatov zbora krajevnih skupnosti. Zbori so po predhodnem usklajevanju (pri prvotnem glasovanju je bil zbor združenega dela proti) uvrstili omenjeno vprašanje na 13. točko dnevnega reda.
Skupščina je najprej podala soglasje k imenovanju dr. Ivana Buta za direktorja Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma in dr. Ane Lenko za vršilca dolžnosti direktorja Zobozdravstva Zgornje Savinjske doline, nakar je z zahtevano dvotretjinsko sklepčnostjo (končno) sprejela Statut občine in Poslovnik SO Mozirje.
Razprava o zaključnem računu proračuna občine za leto 1992 je bila seveda veliko bolj živahna. Po dodatnih obrazložitvah s strani predsednika IS Alfreda Božiča in vodje proračuna Fanike Strašek je skupščina po medzborovskem usklajevanju (sprva je bil proti družbenopolitični zbor) sprejeta zaključni račun proračuna za minulo leto.
Obravnava predloga proračuna za leto 1993 se je začela s pojasnitvijo Alfreda Božiča, da bo proračun v primeru, če ne bo sprejet do 31. marca, dobi! prisilnega upravitelja. Delegat zbora KS Edi Mavrič je nato pripombe, ki jih je imel že na osnutek proračuna, ponovil kot amandmaje k predlogu proračuna. Predlagal je, da plače občinskih upravnih organov ostanejo na ravni iz leta 1992, razlika do predloga IS pa se dodeli:	4.644.372 SIT za pomoč
starejšim in družinam s prizadetimi, 2.000.000 SIT za prispevke za zdravstveno zavarovanje brezposelnih in 2.500.000 SIT za krajevne skupnosti. Plače izvajalskih organizacij naj bi po njegovem mnenju ostale prav tako na nivoju iz leta 1992, razlika do predloga IS 5.086.887 SIT pa bi se namenila demografsko ogroženim območjem. Avgust Lenar iz istega zbora je ponovno predlagal, da se sredstva, namenjena za raziskavo vodnega vira v Okonini, prenesejo v urejanje turistične infrastrukture oz. pospeševanje turizma. Izvršni svet se je nato sestal na izredni seji in sklenil, da Mavričevih predlogov v posredovani obliki ne sprejme, vendarle pa KS nameni 1.400.000 SIT iz naslova tekoče proračunske rezerve. Iz istega naslova se za pospeševanje turizma nameni 600.000 SIT, sredstva za vir v Okonini pa ostanejo. Edi Mavrič je sprva na amandmajih vztrajal, po glasovanju o predlogih za znižanje sredstev za plače upravnih organov in
izvajalskih organizacij, ki niso dobili enotne podpore v vseh zborih, in po dodatni razpravi pa jih je umaknil. Novega predloga proračuna pa družbenopolitični zbor kljub vnešenim spremembam ni sprejel. Po medzborovskem usklajevanju so vsi zbori proračun potrdili z opombo, da se na naslednji seji skupščini predočijo podatki o porabi neproračunskih sredstev in poročilo o vlaganjih v okviru skupnega referendumskega programa.
Prav tako pestra razprava se je razvnela pri obravnavi problematike Sklada stavbnih zemljišč. Podana je bila ugotovitev, da je že izstavljene položnice za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča plačalo do sedaj 90% fizičnih oseb in 10% pravnih oseb. Mnenja, da za nazaj ni mogoče storiti nič, skupščina ni podprla. Sklenila je, da Sklad stavbnih zemljišč na naslednji seji predloži finančno poročilo za leto 1992 in program operativnega dela za leto 1993, Sekretariat za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora pa naj pripravi spremembo Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč.
Zbori skupščine so se pred pričetkom obravnave problematike sanacije po poplavah soglasno odločili, da zasedanje prekinejo in obravnavo točk, ki so ostale, nadaljujejo na naslednji seji (predvidoma 3. aprila) vključno z razpravo o delu IS in njegovi zaupnici.
KF
Q
O
LETNA KONFERENCA OBČINSKE ORGANIZACIJE
SKD MOZIRJE
Na svoji tretji letni konferenci smo se člani SKD v občini Mozirje zbrali v Gornjem Gradu. V preteklem letu smo organizirali prireditve ob materinskem dnevu, v Mozirju pa je otroke razveselil Miklavž. Organizirali smo predavanje na temo Kristjan in politika. Udeležili smo se tretjega tabora stranke v Ljubljani, katerega geslo: Vrnimo Sloveniji dušo,srce in nasmeh, je postalo izhodišče nastopanja v predvolilni kampanji. Z rezultati na volitvah smo zadovoljni, saj nam je uspelo povečati število volilcev, ki nam zaupajo.
Volilni rezultati so vspodbuda za nadaljno delo. V letu, ki je pred nami, bomo nadaljevali z že utečenimi prireditvami. Več pozornosti bomo namenili izobraževanju članstva. Organizirali bomo družabno prireditev dan stranke. Aktivno pa se nameravamo vključiti v oblikovanje novih občin. Gost letne konference je bil g. Janko DEŽELAK. Pojasnil je, da je vodstvo stranke ocenilo, da daje vključitev v vlado več možnosti za uresničitev programa stranke. Položaj v katerem se Slovenija
nahaj,a ni brezupen je pa zelo težaven. Nujni bodo tudi nepriljubljeni ukrepi, brez katerih pa sanacija gospodarstva ni možna.
Pojasnil je, da združitev Narodnih Demokratov, Gospodarske stranke in SKD pomeni močno okrepitev. Tako v kadrovskem pogledu kot v zaledju volilcev. Hkrati pa je obžaloval, da ni prišlo do uspešnega dogovora z Ljudsko stranko, s katero stranka še vedno zgledno sodeluje.
M. Lipnik
S€ O POPLAVAH
Razprava o takšni ali drugačni sanaciji posledic poplav je, vsaj kar se sredstev javnega obveščanja tiče, po tiskovni konferenci, ki jo je v petek, 19. marca po končanem zasedanju sklical predsednik SO Mozirje, Andrej Presečnik, dobila nekoliko bolj umirjen ton. Konferenci sta prisostvovala in skupaj s predsednikom skupščine odgovarjala na vprašanja novinarjev predsednik IS SO, Alfred Božič, in direktor Zavoda za urbanistično načrtovanje in razvoj občine Mozirje, Jakob Presečnik.
V uvodu je Andrej Presečnik pojasnil potek dogodkov v zvezi z Lučami in Podvolovljekom, nakar je Alfred Božič podal nekaj konkretnih podatkov. Verificirana škoda po poplavah leta 1990 je v občinskem delu znašala 1.764.100.000 SIT oz. dobrih 250 milijonov DEM. V namen odprave posledic je občina prejela 581.070.000 SIT oz. 48 milijonov DEM, dobrih 19% celotne škode torej. Sredstva so se porabljala na osnovi sklepov Izvršnega sveta, le-ta pa je na izredni seji dne 15. marca določil tudi končno pokrivanje škode. Tako industrija od verificiranih 586,2 mio SIT škode prejmi 194,8 mio SIT, obrt od 210 mio SIT 19,5 mio SIT, kmetijstvo od 341,3 mio SIT 61,4 mio SIT, gozdarstvo od 203,7 mio SIT 38,7 mio SIT, občinski promet od 195 mio SIT 199,47 mio SIT, komunalno gospodarstvo od 29 mio SIT 17 mio SIT, stanovanjsko gospodarstvo od 156,7 mio SIT 16,4 mio SIT in za ostale potrebe od 42,2 mio SIT škode 33,8 mio SIT.Odstotek pokrivanja škode v tem primeru kaže višjo vrednost (slabih 33%) zaradi različnegatečaja DEM v različnih obdobjih prispelosti sredstev. Ves ta denar je že razdeljen, razen 70 milijonov SIT, ki jih bo občinski promet prejel letos. V komunalno dejavnost je bilo po besedah Alfreda Božiča vloženo precej več kot 17 milijonov SIT, saj so se koristila tudi sredstva mednarodnega kredita, pa tudi obrt in občani so prejemali pomoč iz drugih naslovov.
Na osnovi predračunov, ki jih je pripravil Zavod za urbanistično načrtovanje in razvoj občine Mozirje, je IS določil prioritetni vrstni red saniranja še neodpravljenih posledic:
1. Batlnov most dolžine 18 m in brv dolžine 24 m na Ljubnem v vrednosti 12,5 milijonov SIT;
2.	Sanacija zajed na cestah Nazarje - Gornji Grad, v Lepi Njivi, Dol - Lenart, Gornji Grad - Lenart, Gornji Grad - Šokat, Žibovt - Sv. Duh, Šmartno - Rovt, v skupni vrednosti 9,4 mio SIT;
3.	sanacija mostu preko Savinje v Nazarjah v vrednosti 12 milijonov SIT;
4.	sanacija mostu preko Savinje v Spodnji Rečici v vrednosti 800.000 SIT;
5.	dva mostova v Podvolovljeku in sanacija priključkov na lokalno cesto v vrednosti 2 milijona SIT;
6.	rekonstrukcija mostu preko Savinje v Lokah pri Mozirju v vrednosti 42 milijonov SIT;
7.	sofinanciranje sanacije Macesnikovega plazu v Podolševi v vrednosti 8 milijonov SIT;
8.	odsek ceste nad cerkvijo v Podvolovljeku v vrednosti 13,5 milijonov SIT;
Sešteto skupaj znese vrednost del slabih 100 milijonov SIT, od katerih je 52 milijonov SIT do sedaj nerazporejenih sredstev, 18 mio SIT znašajo obresti do konca leta 1992 za posojena sredstva podjetjem in obrtnikom, nekaj sredstev se bo nabralo iz naslova obresti v letošnjem letu, nekaj pa bo tudi svežih sredstev iz republike, katerih točna višina bo znana po sprejetju državnega proračuna.
Kar se tiče ceste v Podvolovljek, ki so jo obljubljali visoki državni funkcionarji z Milanom Kučanom na čelu in bo po ocenah stala okrog dva in pol milijona DEM, je Alfred Božič dejal, da kljub večkratnim urgencam niso uspeli pri pristojnih republiških .organih. Kot je izjavil, ima takoj po sprejetju republiškega proračuna dogovorjen sestanek na Ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora. Je pa vprašanje, katera varianta porabe republiških sredstev bo sprejeta, saj v vseh šestih, kolikor jih je izdelanih, ni ceste v Podvolovljek, v vsakem primeru pa je ljubenska obvoznica.
Na vprašanje, komu je bil denar posojen in kdo ga še ni vrnil, je Alfred Božič odgovoril, da je bil denar posojen vsem delovnim organizacijam v občini v zneskih od 2 do 20 milijonov SIT, do sedaj pa ga še niso vrnili: Gorenje Glin, Elkroj, Gozdno gospodarstvo in Kovinarstvo v skupnem znesku 52 milijonov SIT glavnice in 18 milijonov SIT obresti. Ker vseh sredstev niso potrebovali naenkrat, sojih načrtno pustili v podjetjih, da tečejo obresti naprej.
V nadaljevanju je bilo tudi pojasnjeno, da občinski organi tekoče vršijo vse aktivnosti, saj je zamrznitev s strani predsednika IS že preklicana.
KF
SEJEM ALPE ADRIA SVOBODA GIBANJA
V tednu od 22. do 27. marca poteka na GR v Ljubljani že 32. mednarodna sejemska prireditev ALPE ADRIA - SVOBODA GIBANJA, kjer številni domači in tuji razstavljalci predstavljajo turistične destinacije, počitnice, novosti s področja opreme za šport, športnih oblačil itd. Hkrati je to največja domača prireditev, kjer se posamezne regije predstavljajo tudi domačemu turistu in ga vabijo s svojo ponudbo.
Zgornja Savinjska dolina se tudi letos predstavlja na prostoru 40 m2, kjer sodelujejo: Zgornjesavinjska turistična zveza, TD Rečica ob Savinji, Savinjski gaj, Logarska dolina, RTC Golte, GP Turist Nazarje, GLIN Žagarstvo in EPSI. Mirno lahko trdimo, da je stojnica ena najbolj vpadljivih, saj prikazuje našo dolino v številnih publikacijah, prospektih in značilnih prehrambenih izdelkih: savinjski želodec, tolkec. TD Rečica je pripravila velikonočni pogrinjek in nasbevk. Gosta vabi k stojnici tudi zanimiva ponudba za rekreativno preživljanje prostega časa. Pripravljen je tudi program za obiskovalce: ponedeljek in torek - predstavitev rekreativnega turizma, sreda - TD Rečica predstavlja izdelavo želodca in prireditev Od lipe do prangerja, četrtek - RTC Golte predstavlja svoje razvojne načrte, petek - dan Zgornje Savinjske doline z obiskom Pusta Mozirskega in brezplačno delitvijo vstopnic za Savinjski gaj.
Obširnejši zapis sejemskega utripa pa boste našli v prihodnji št.
Mirnejši zbor krajanov
V	nedeljo so se na zboru krajanov ponovno srečali Lučani.
Tokrat je bila razprava manj ostra, na zboru pa je sodeloval le mozirski župan Andrej Presečnik, izvršnik Alfred Božič pa je poslal pismo.
V	tem pismu je Božič preklical odredbo zamrznitve del občinskih strokovnih služb za Podvolovljek in hkrati omenil, da bodo iz neporabljenih sredstev za sanacijo velike poplave v Podvolovljeku uredili dva mostova in še del ceste nad cerkvijo. Vrednost del je preračunana na 15,5 milijona SIT. Največ govora je bilo potem o tem razdelilniku, saj je Mirko Zamernik povedal, da obstaja tudi druga varianta razdelitve ostanka poplavnih sredstev. V tej varianti naj bi bilo za Podvolovljek namenjeno približno 33 milijonov SIT. Kot sta pojasnjevala član občinskega IS Toni Breznik in župan Andrej Presečnik, so v izvršnem svetu pač sprejeli predlog Alfreda Božiča. "Za cesto v Podvolovljek še vedno upamo na republiška sredstva, vse skupaj pa je neke vrste politično vprašanje. O razdelitvi sredstev pa bomo razpravljali v roku 14 dni v občinski skupščini. Takrat se bo videlo, ali bo sprejet predlog IS, danes pa o tem nima smisla govoriti" je povedal župan Presečnik.
Na nedeljskem zboru krajanov so za novega predsednika sveta KS Luče soglasno izvolili Jurija Funteka.
Urška Selišnik
ČAKANJA JE BILO DOVOLJ!
Tako pravijo prebivalci dela Lok pri Mozirju, ki je bil že leta 1990, ponovno pa ob koncu lanskega leta, dobesedno zalit z vodo. Gre za 90 stanovanjskih hiš in 300 krajanov, ki za razliko od nekaterih zgornjih krajev občine niso bili deležni takšne medijske pozornosti kot prvi.
Ker pa so lanske poplave, nekajkrat pa je voda "le" grozila z razlitjem, ponovno povzročile velike škode in ker se do tega trenutka, kot pravijo, ni naredilo ničesar bistvenega za njihovo zaščito, so trdno odločeni, da ne bodo več mirno čakali na rešitev problema.
* Zadnji sklep IS SO Mozirje, ki predvideva 42 milijonov tolarjev za Ločki most brez podpor, je zanje sicer sprejemljiv, saj bi po njihovem mnenju skupaj s sanacijo brežine Savinje ob Gaju pomenil pravo rešitev, kljub vsemu pa opozarjajo, da se je čas njihovega potrpljenja iztekel. Nevzdržno je namreč, da bi ob takšni stopnji saniranja škode v občini, kot jo je ugotovil IS, dopustili, da se le ta spet znova povzroča.
KF
NOVICL
ŠMARTNO OB DRETI: V teku so intenzivne priprave za izgradnjo oz. modernizacijo ceste Šmartno - Lipa, s katero bodo vaščani Rovta dobili boljšo povezavo z dolino in svetom. Glede na to, da so v preteklosti v Rovtu vedno z razumevanjem in materialno pomočjo podprli posamezne akcije v KS, je zdaj priložnost da se jim krajani na primeren način oddolžijo. V prihodnjem tednu bodo vaški aktivisti iz Rovta obiskali gospodinjstva v KS, vodstvo krajevne skupnosti pa poziva krajane,
naj jim na široko odprejo vrata.
***
LUCE: Na nedeljskem zboru krajanov so predstavili, kaj nameravajo urejati s sredstvi iz samoprispevka: vzdrževati gozdne ceste, urediti pokopališče, elektrificirati kočo na Loki, urediti park v Lučah, asfaltirati nekatere odseke cest, sofinancirati nedokončane pastirske koče, dovažati vodo v času suše in financirati kabelsko TV. Predstavniki KS so poudarili, da so skušali sestaviti program, kjer je upoštevana večina interesov krajanov Luč.
MOZIRJE: V ponedeljek, 22. marca so se sestali predsedniki KS v občini in se pogovorili o pripravah na izvedbo referenduma o novem krajevnem samoprispevku. Le ta je z izjemo KS Rečica, v kateri se sedanji referendumski program izteče šele ob koncu leta, predviden v nedeljo, 16. maja. Tehnične in informativne priprave bodo tekle koordinirano na nivoju občine.
SOLČAVA: Kot kaže sedaj, bo penzion Rinka vendarle prišel v domače roke. Upati je, da bo do realizacije prodaje oz. nakupa prišlo čimprej, da bi se tudi sanacija objekta čimprej pričela.
***
NAZARJE: Predšolski in šolski otroci ter učenci glasbene šole so v petek, 19. marca skupaj s svojimi vzgojitelji in učitelji pripravili sproščeni ŽIV - ŽAV, ki je bil vsebinsko posvečen mamicam in njihovemu prazniku. Slednje so se ob prisrčnih nastopih
lahko resnično zabavale.
***
MOZIRJE: Znani so prvi rezultati analize delovanja čistilne naprave, ki jo izvaja Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Rezultati so zelo ugodni in v celoti potrjujejo upravičenost investicije. Tik pred zagonom je tudi ČN Luče, za ČN Rečica in ČN Ljubno pa so v pripravi potrebni projekti.
RAZPORED CEPLJENJ PSOV PROTI STEKLINI:
1. torek	6.4.1993	8.00 Ljubno pri Zadrugi 10.00	Rečica pri Zadrugi 12.00	Šentjanž pri Majerholdu 14.00	Radmirje pri Zadrugi
2.torek	7.4.1993	9.00 Struge pri gostilni 10.00	Luče pri Zadružnem domu 12.00	Solčava pri Zadružnem domu
3. četrtek	8.4.1993	8.00 Nova Štifta pri Zadrugi 9.30	G. Grad pri Zadružnem domu 11.30	Bočna pri Zadrugi 13.00 Šmartno pri Zadrugi
4. petek	9.4.1993	8.00 Kokarje pri Zadrugi 9.30 Sp. Pobrežje pri Fleretu 11.00 Prihova pri Unovtu
5. sobota	10.4.1993	7.00 Ljubija Vet. postaja 10.00	Trnavče pri Pečniku 11.00	Šmihel pri gostilni
GLAVNI DOBITEK
Leto je naokrog in Kulturna sekcija pri Gasilskem društvu Ljubno ob Savinji je uprizorila veseloigro Frana Lipaha "Glavni dobitek".
"Denar" je glavna nit celotnega dogajanja. Denar je bil, ko nas ni bilo, denar bo, ko nas ne bo, le sedaj ga ni, ko smo mi. Amen.
Ta misel nas je vodila, da smo izkupiček premiere namenili v dobrodelne namene in ga podarili Karitas.
Veliko truda in delaje potrebno za uspeh predstave. Vsem, predvsem pa Zali Toš se Gasilsko društvo zahvaljuje za pomoč in Vas vabi na oglede predstave po dolini.
Vanč Arnič

NA GREDICAH MOJE DEŽELE
Profesor, pisatelj, duhovnik, časnikar, slavist Jože Zadravec je 19. februarja v mozirski knjižnici predstavil svojo zadnjo knjigo z naslovom Na gredicah moje dežele.
Knjiga podaja osemdeset sporočilnih enot o življenju slovenskih župnij. Kraje, ki so v knjigi opisani, bralec doživlja kot razglednico. Sam avtorje knjigo predstavil takole:
"V pismenkah in slikah sem se želel zalistati v verovanjski utrip župnijskega občestva včeraj in danes kakor sem vsaj nekaj tega dočuteval.bral, slišal, videl na svojih časnikarskih poteh. Morebiti je prenekatera stran nepotrebna, a zagotavljam vam s pesnikovo besedo: "... iz srca mojega so kali pognale!" Želel sem vam odstrti zaveso narodnega spomina in kaj pokramljati z vami, kako so tod živeli naši predniki, kako živimo dandanašnji, kakšno je naše upanje, kdo smo ljudje, ki izpovedujemo vero v Tistega, ki ga cerkvena arhitekturna znamenja na svoj način pomenijo in oznanjajo. Kakorkoli je že ta "gredica" narejena - "bodi prilično ali manj prilično" - rad bi vam povedal le, kako razveseljivo sem doživljal življenjski utrip naše krajevne Cerkve v moji in vaši deželi - sedaj težko pričakovani državi Sloveniji!"
V knjigi so na svojstven način predstavljene izbrane župnije iz ljubljanskega, mariborskega in koperskega škofijskega območja, med drugimi tudi Mozirje - župnija sv. Jurija, Nazarje - župnija Marije Nazaret in Gomji Grad - župnija sv. Mohorja in Fortunata. Razlog več, da si knjigo ogleda tudi zgomjesavinjski občan.
KF
LJUBENSKA
RAČUNALNIŠKA UČILNICA JE POLNA
Da se mora šolska mladina le zgodaj srečati z računalništvom, je bilo šolnikom Osnovne šole Ljubno le zdavnaj jasno. Kakorkoli le - računalniki v veliki meri obvladujejo naše livljenje in z njimi se srečujemo na vsakem koraku. V l. 1992 pa je ljubenski šoli uspelo uresničiti načrt in tako sedaj njeni učenci le lahko obiskujejo računalniške tečaje, ki potekajo v novi računalniški učilnici. Znano je, da ljubensko šolo pesti huda prostorska stiska in zato je bilo treba iskati prostora drugje.
Že nekaj časa se ljubenska šola začasno posluluje prostorov v stavbi, kjer je bila nekoč policija, sedaj pa je v njej le še krajevni urad. Že pred dvemi leti so v bivši sobi usposobili lepo opremljeno učilnico, kar je imelo za posledico, da so prvošolci lahko imeli pouk le v dopoldanski izmeni.
Ker za ureditev računalniške učilnice v stavbi šole ni bilo prostora se je vodstvo šole obrnilo na vodstvo Krajevne skupnosti Ljubno, ki je ljubeznivo dovolila uporabo še enega prostora, ki je do tedaj več ali manj sameval. V tej učilnici so sedaj instalirani računalniki, ki pa jih je mogoče redno odstraniti, če bi krajevna skupnost postala občina in bi za svoje delovanje potrebovala dodatne prostore.
Tako pa so prostori v uporabi, se redno vzdržujejo in tudi obnavljajo, kar je seveda za celo stavbo, ki je pomembna za ves kraj zelo pozitivno. Zanimanje za računalniške tečaje je zelo veliko in tako sedaj poteka tedensko 16 ur tečajev. Tako ravno sedaj poteka tudi tečaj za učitelje osnovne šole, katerega se udeležujejo skorajda vsi učitelji.
V naslednji fazi na šoli načrtujejo tudi redni pouk, ki bi bil podprt z računalniki. Nekateri tovrstni eksperimenti v slovenskem šolskem prostoru Že potekajo, vendar stvari na ljubenski šoli ne bodo prehitevali in tako nameravajo povzeli samo pozitivne izkušnje teh eksperimentov. Sicer pa so Z zanimanjem učencev za računalniške tečaje zelo zadovoljni, saj so zaenkrat zapolnjeni vsi tečaji do sredine maja.
IPP
NA OBISKU V VARSTVENO DELOVNEM CENTRU
Pred nedavnim odprt varstveno delovni center za duševno prizadete v Mozirju deluje že v polnem zagonu. Vanj je vključenih prvih osem varovancev iz različnih krajev naše občine.
Njihov "delovnik" se prične ob 6.30 uri in konča ob 14.00 uri. V ta čas je vštet prevoz v Mozirje in nazaj domov, ki ga s kombijem vrši
David Paulič, delovni inštruktor. Varovanci tako približno ob pol osmih prispejo v Mozirje, kjer jih pričaka vodja centra Vilma Marčinko. Sledi priprava zajtrka in po zaužitem zajtrku proizvodno delo. Pri njem se skušajo obnašati čimbolj podjetno - kot pravi gospodarji. Nenazadnje za opravljeno delo dobijo tudi nagrado. Trenutno opravljajo delo za podjetje VIVA iz Nazarij. Ker vsi varovanci tega dela ne morejo zadovoljivo opravljati, si želijo navezati poslovne stike tudi z drugimi obrtniki in podjetniki, če je vreme primerno, se odpravijo tudi na krajši sprehod, svoj čas pa namenijo tudi izdelavi drobnih spominkov in daril, če kateri od njih praznuje osebni praznik.
Za svoje aktivnosti imajo na voljo en večji prostor za delo, garderobo, skladišče in kuhinjo, ki jo je opremilo Društvo za pomoč duševno prizadetim iz Mozirja.
Kot pravi vodja varstveno delovnega centra Vilma Marčinko, terjajo varovanci glede na to, da so različno sposobni, nenehen nadzor in izjemno pozornost ter potrpežljivost. Vzgojno - delovni proces
VABILO K SODELOVANJU
Varstveno delovni center, ki deluje v sklopu Centra za socialno delo Mozirje, vabi podjetja in obrtnike k sodelovanju na področju izvajanja enostavnih montažnih opravil.
tekoče koordinirajo s starši varovancev, s katerimi so v pogostih kontaktih.
Ko naključni obiskovalec opazuje -varovance pri delu in razvedrilu, dobi občutek, da gre za vgčjo družino, v kateri se vsi med sabo dobro poznajo in razumejo, skušajo pa tudi po najboljših močeh drug drugemu pomagati. Z načrtovanim večanjem števila varovancev bo ta družina rastla, vseskozi pa bo ohranjala svoj temeljni namen: pomagati tistim, ki jim narava ni naklonila vseh psiho - motoričnih sposobnosti v tolikšni meri, da se bi lahko samostojno vključili v življensko okolje. Obilo uspeha jim torej voščimo tudi v naprej!
Tekst in loto: KF
Z ZADRUŽNIKI NA SEJMU V VERONI
Ogled je bil ob izčrpnem komentarju vodičke res Pred odhodom še slika z legendarno Julijo (manjkajo najbolj vneli kmetovalci, ki so ves čas namenili zanimiv	ogledu sejma)
Največ je bilo strojev za kmetovanje na ravnem
Po šesturni vožnji: končno pred sejemskim razstaviščem v Veroni, kjer je od 9. do 14. marca potekal 95. mednarodni kmetijski sejem
Kupiti ali ne - to je sedaj vprašanje!
Pa še skok v starodavno Verono, kjer je tudi znamenita
Videti je bilo mogoče marsikaj novega
Na ogled je bila tudi perutnina
Proslava ob 100-letnici SPD -PZS
Osrednja proslava ob stoletnici Slovenskega planinskega društva -Planinske zveze Slovenije je bila 28. februarja ob 18. uri v veliki, Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma. Program je bil sestavljen iz dveh govorov (Andrej BRVAR - predsednik PZS; Milan KUČAN - predsednik RS) in nastopa znanih slovenskih umetnikov, ki so predvsem skušali orisati zgodovino našega planinstva in gorništva.
27. februarja 1993 je preteklo 100 let od ustanovitve Slovenskega planinskega društva. Malo pozno, vendar od srca je uspelo to dejanje tudi nam Slovencem. Prve pobude za ustanovitev planinske organizacije pri nas je dal bohinjski kaplan Ivan ŽAN že leta 1872, kar dve leti prej, kot so na pobudo dr. Johannesa Frischaufa to storili Hrvati. Zaradi zagovarjanja upornih bohinjskih kmetov so Žana premestili, kar je prenehalo delovanje Triglavskih prijateljev. Henrik Lindtner (najbolj postaven Pipar) je zapisal: "Hauptmanova planinska družba je torej značila lep napredek za slovensko planinstvo. Hauptman, Škof, Korenčan (vsi Piparji) so dne 23. julija 1892. leta napravili na Stol izlet, ki je postal zgodovinskega pomena. Na tem izletu je trojica svečano sklenila, da prične s propagando za ustanovitev SPD. Na shodu 13. novembra so bili v začasni odbor izvoljeni: Ivan Hrasky (načelnik), Borštner, Hauptman, Mikuš, Rutar, Soklič, Tavčar, Triller in Žitnik. Ta odbor je sestavil pravila, katera je slavno c. kr. ministrstvo za notranje stvari potrdilo z odlokom z dne 10. januarja 1893. leta št. 30637, pripravljal in vse potrebno ukrenil za ustanovni občni zbor, ki se je vršil dne 27. januarja 1893. leta v vrtnem salonu pri "Maliču" v Ljubljani, kjer stoji današnja Nama. To so bili težki začetki SPD, ki jih velja obuditi.
Pred stoletjem je imelo SPD , s podružnicama v Kamniku in Mozirju, 225 članov, danes je v 180 planinskih društvih včlanjenih skoraj 95.000 planincev. Planinska zveza Slovenije danes vzdržuje 7000 kilometrov planinskih poti in kar 163 planinskih koč. Počastimo ta praznik s kakšnim vzponom na katero od teh 163 koč.
MH
Nov prapor na Rečici
Prejšnjo nedeljo so se rečički upokojenci zbrali na redni letni skupščini, kjer so kot društvo prejeli posebno republiško priznanje za 40-letnico obstoja in razvili nov prapor.
Tudi rečički prapor je podoben ostalim republiškim, le da ima na drugi strani simbol rečičkega trga in rečički grb. Na nedeljskem srečanju upokojencev, ki se ga je udeležilo zelo veliko število članov društva, so predvsem poudarjali enotnost starih ljudi v tretjem življenjskem obdobju. Upokojenci so predvsem ugotavljali, da morajo ostati enotni, da jih ne razkosajo. Hkrati so spregovorili tudi o organizaciji društva.
Društvo upokojencev Rečica šteje 326 članov, društvo pa ima 12 poverjenikov, ki pokrivajo celotno področje krajevne skupnosti. Na takšen način zbirajo članarino ter obveščajo svoje člane.
U. S.
Sestanek sadjarjev bo 6.4.1993 ob 19.00 uri v sejni sobi Mercator -ZKZ Mozirje.
PLESNA DEJAVNOST V NAZARJAH
Ples pozna človek že stoletja. Pred davnimi časi so ljudje "odhajali" s plesom v boj, ga uporabljali za razne dobrodošlice in praznike. Nazadnje pa je ples folklora še danes, ki jo gojijo prav vsi narodi. Danes se ljudje ukvarjamo s plesom zaradi različnih razlogov. Nekaterim je ples samo za veselje, sprostitev in lepo preživet čas, drugi pa se z njim ukvarjajo profesionalno.
Tako je Romana Grudnik povezala ples z veselim in hkrati koristnim. Popestrila je plesno dejavnost v Zg. Savinjski dolini tako, da je ustanovila najprej samo plesni krožek, sedaj pa ima že svojo skupino Black Ladies. Skupina deluje že štiri leta in je od nastanka do danes kar lepo napredovala. Plesne vaje potekajo v Bohačevi hiši v Nazarjah. Plesni studio je ustrezno opremljen in popolnoma ustreza učnim pogojem. Poleg te skupine Romana izobražuje tudi predšolske otroke - najmlajša skupina - in otroke od 1. - 4. razreda -srednja skupina.
Učni program zajema učenje družabnih plesov, skupina Black Ladies pa se je usmerila predvsem v jazz in moderni balet.
Romani želimo veliko uspehov na plesnem področju, prav tako pa njenim plesalcem.	.
Tina Golob
TD Gornji Grad DELO Z AST A VLJENO, NAČRTI REALNI
Občni zbor turističnega društva Gornji Grad je potekal ob splošno zadovoljivi oceni, da je bilo delo v preteklem letu sorazmerno uspešno, kljub stvarem, katerih realizacija se je morala predvsem zaradi časovne stiske prestaviti na letošnje leto. Organizacija Gornjegrajskega praznika je samo ena, sicer krovna prireditev, katero so resnici na ljubo in ob pomoči prevsem kulturno prosvetnega društva zelo uspešno realizirali. V društvu se nedvomno zavedajo, da bo dosežen nivo težko zadržati, zato že sedaj razmišljajo o letošnji prireditvi, kljub dejstvu, da je organizacijo krajevnega praznika prevzela pod svoje pokroviteljstvo krajevna skupnost. Obnovljeno kužno znamenje kaže pravilen odnos društva do kulturno zgodovinskih spomenikov. Letos planirajo obnoviti zgornje prostore Štekla za namene čebelarskega muzeja in dokončati začeta dela v graščini, kjer bodo našle svoj prostor stare podobice.
V preteklem letu je turistično društvo sodelovalo pri organizaciji srečanja invalidov iz vse Slovenije in promociji Gornjega Gradu preko radijskih valov. Seveda niso pozabili na svojo osnovno dejavnost, to je čiščenje in ustvarjanje lepše podobe kraja. Predvsem pri očiščevalnih akcijah ob Dreti in potokih, tako kot vsa leta doslej, prizadevno sodelujejo otroci iz osnovne šole. Škoda, kljub potrebnemu pridobivanju delovnih navad, otroci verjetno niso dolžni čistiti odpadkov lastnih staršev in kdo ve koga še. Otroke je pač lahko zaposliti tudi koristneje, nad čistočo kraja pa naj se zamislijo tisti, ki jim je vseeno, v kakšnem okolju živijo.
Skupaj s krajevno skupnostjo pripravljajo izdajo vodnika po Zadrečki dolini vključno z ostalim propagandnim materialom, kot so prospekti, razglednice in podobno. Zahteven projekt, ki zahteva predvsem čvrsto finančno osnovo. Seveda je bilo nanizanih še kopico nalog s katerimi se namerava društvo spopasti. Pod vodstvom novega (starega) predsednika Franca Pustoslemška in ob pomoči novoizvoljenega upravnega odbora ter krajanov jim bo delo nedvomno olajšano.
Edi Mavrič
Nevarnost požarov
Da bi bili krajani in gasilci dobro pripravljeni za gašenje začetnih požarov, morajo biti dobro vzdrževani tudi ročni gasilni aparati za gašenje in pregledani v določenih obdobjih od strokovno usposobljenih oseb. Takšen pregled gasilnih aparatov je za člane in krajane na območju G.D. Gorica ob Dreti dne 14.2. 93 opravila za to usposobljena enota G.D. Nazarje. Imenovana enota opravlja takšne preglede na območju gasilske zveze Mozirje.
Pa še tole, dragi krajani, preden se boste odločili za požiganje posušene trave, ki je v preteklem letu niste pokosili na raznih bregovih in obronkih gozdov. Prej se raje posvetujte pri strokovni pospeševalni službi za kmetijstvo ZKZ Mozirje, ker vam bodo pojasnili, kakšno škodo na zemljiščih, travnikih povzroči požig. Glede požiganja vejevja in lubja od lubadarja napadenih dreves se posvetujte z vašim revirnim gozdarjem. V primeru, da se požiganju ne moremo izogniti, pa morate obvezno obvestiti gasilsko društvo, na katerem terenu boste oziroma bo prišlo do zažiganja. Gasilska enota, ki bo seznanjena s požigom, bo zavarovala mesto nevarnosti razširitve ognja tudi z zadostno količino gasilne vode. V vetrovnem vremenu takšno zažiganje ni dovoljeno.
Se enkrat prečkajte obvestilo SO Mozirje v Savinjskih novicah številka 4., 26. februar 93 na strani 5.
Za GD Gorica ob Dreti B. A.
Domače zdravilstvo in zdravilci
Piše: Aleksander Videčnik
Že smo pisali o nekaterih zagovorih, ki so bili v rabi v naših krajih. Treba je upoštevati, da so zagovore prinesli tudi od drugod, sa je v nekaterih prizvok koroškega narečja, v drugih je spet najti znake, da izvirajo iz spodnje doline, ali pa celo s Kranjskega To je razumljivo, če si predstavljamo, da so tedaj številni potovci in potovke pohajali po deželi in tam iskali preživetje. Jasno je, da so tako prenašali razne vesti, šege in tudi verovanja iz kraja v kraj. Zato bi bilo neupravičeno trditi, da so tu najdena zdravila ali zagovori res le iz naših krajev. Omenili smo tudi, da so številni kočatji in ofri zagovaijali, zdravili in pripravljali razna zdravila, predvsem mazila prav zato, da bi si izboljšali svoj gmotni položaj, ali bolje, da bi omogočili, največkrat številčni družini, boljše življenje. V glavnem pa smemo trditi, daje ljudsko zdravilstvo, kamor spadajo tudi domače babice, bila neke vrsta soseska pomoč. Saj je še danes med ljudmi znan rek, "da se za zdravje ne plačuje"...
V okolici sv. Primoža nad Ljubnim je znan zagovor "Jaz (ime zagovaijalca), zagovarjam ves ta strah, vso kužno bolezen, ves ta fergift, vso to božjast..". Za tem se zmoli po tri očenaše, češčene Marije na čast sv. Dominiku, sv. Jobu, sv. Valentinu, sv. Roku in patronu bolnika, ki ga zagovarjajo. Ko odmolijo, sledi spet zagovor "Naj pomaga Bog Oče, Sin in sveti Duh". Potem se zmoli še Vera in zagovarjalec se pokriža. Zanimivo je, da je v zagovoru molitev v čast tolikih svetnikov, to daje misliti, da gre za zagovor, ki so ga rabili v številnih primerih bolezni in je že naštevanje le-teh dokaz za to trditev. Sicer pa so v zagovorih upoštevali le zaščitnega svetnika za določeno bolezen in pogosto tudi bolnikovega.	x
Ob tem je zanimivo navodilo za povedan zagovor, ki zahteva ves čas zagovarjanja telesni stik zagovaijalca in bolnika Tisti, ki je zagovarjal je moral ves čas držati bolnika za palce nog in pri tem večkrat pihniti v bolnika. Pihanje v bolnika ali na boleče mesto telesa je pogost pojav pri zagovarjanju. Krvavitve ran so v solčavskem predelu zagovarjali tudi takole: "En tež’n mlinar, oče mlinar, sin mlinar, mati mlinarica... Ako so bile te tri duše zveličane, tako mi nimaš več tečt...". Tu so očitno mislili na zaustavitev krvi. Drugje spet najdemo tale zagovor za zaustavitev krvi: "Oče je malnar, sin je malnar, usi so malnarji, na vodi so kamne ustavli, da stat morejo, jest tebe krščanska kri (ime bolnika) ustavim, de stat moreš in stoj kri v imenu Boga Očeta, Sina in sv. Duha, Amen".
Že iz narečja gre sklepati, da gre za koroški zagovor, kar je v zgornjem delu doline pogost pojav, saj so ljudje tedaj veliko več hodili na Koroško, kot pa v spodnjo dolino. Tale zagovor je prav tako iz okolice Solčave, tudi za krvavitve:
"Kir ga je krstil Jezusa, glih tako obstati moreš ti, kri tiga života, v imenu te svete krvi nedolžne Jezusove, v imenu vsiga Krisiusoviga trpljenja, v imenu Boga Očeta, Sina in svetega Duha, Amen".
Zagovori so zapisani tako kot so jih pač zabeležili tedanji zagovarjalci.
Zelo pogosto je zagovarjal Anton Petrič iz spodnje doline, veliko tega pa je tudi zapisal. Očitno je deloval tudi v naših krajih, ker ga nekateri viri tudi navajajo. Prisad je takole zagovarjal: "Jest zagovorim tebe prisad, od vseh strupenih luftov, ti moreš jet proč u sedmih urah skuz sv. Kozmijana in Damjana. O ti sončni ogefi rudeni, zmarzli, ledeni prisad, peidi vun s kože, jest tebi zapovem skuz oso moč božjo, kir obema krščanska kri ne doide". To besedilo je trikrat ponovil in zaključil" (ime bolnika) ti hudi prisad moreš jet proč v imenu Boga Očeta, Sina in svetega Duha, Amen". Zagovarjalci niso zagovaijali le raznih bolezni, temveč tudi poškodbe, kot so zlomi, zvini in zarezline, o tem pa drugič.
PLANINSTVO
V prejšnjem sestavku smo zelo kratko opisali nastanek slovenske planinske organizacije. V nadaljevanju pa se bomo podrobneje seznanjali z dogajanjem na območju Savinjskih Alp, kot sojih tedaj še imenovali.
Omenjali smo profesoija Stiftaija in dr. Frischaufa, zato jih bomo tokrat pobliže predstavili, saj sta oba pomembna za prizadevanja pri spoznavanju našega planinskega sveta in tudi za uspešno delovanje planinske organizacije, ki je tedaj imela izrazito narodnoobrambni značaj, poleg tega, daje predstavljala širši javnosti lepoto naših planin in gora. Fedor Matvejevič - Štiftar se je rodil 1846 leta v Citriji (Solčava). Najprej je bil krajevni godec in "rajavec", pa je že kmalu našel pot v šole. Kot slovenski izobraženec je deloval v krogu tedaj najvidnejših narodnih mož, kot so Slane, Ivan Žuža, dr. Stefan Korošec, Franc Kapus in drugi. Med študijem v Gradcu je prijateljeval s Krekom in Benjaminom Ipavcem, slovitim skladateljem in narodnim buditeljem. Vse. to potrjuje trditve, da je Štiftar bil zelo razgledan in svojemu ljudstvu predan mož. Torej ni naključje da je prav v Gradcu srečal dr. lohanesa Frischaufa in mu razlagal dogajanja v savinjskem planinskem predelu, kjer so tedaj nemški prenapeteži potujčevali krajino in na moč grdo opisovali naše ljudi, dokaz temu je tudi članek dr. Hoffmana v časopisu "Gartenlaube", letnik 1865, v katerem opisuje naše planinske predele kot "Deutschlands groesste Rauberburg" ali po naše "največji roparski grad Nemčije". S tem člankom je hotel pisec očrniti naše ljudi kot tatove, krajino pa kot skrajno nevarno...
Profesor Štiftar je leta 1874 odšel v Rusijo, kjer je živel in delal v Kalugi. Redno je obiskoval svoje domače kraje in o njih tudi pisal v ruske časopise. Od ustanovitve Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva, pa do svoje smrti leta 1913, je bil član slovenske planinske organizacije.
Profesor dr. Johanes Frischauf je bil rojen na Dunaju leta 1837, tam je tudi doštudiral in postal pozneje profesor na graški univerzi. Poleg raziskovalnega dela v svoji stroki, je ogromno časa posvetil raziskovanju planinskega sveta. Kot odličen planinoslovec je bil tudi znan pisec številnih razprav, poročil in strokovnih del iz področja planinstva. Ob tem je povsod, kjerkoli je že hodil, uveljavljal domača imena krajev in gora, kar seveda njegovim nemškim kolegom in planincem ni bilo po volji. To slednje velja tako za hrvaška pogorja, kot tudi za slovenska, posebno slednja so bila nenehno na udaru nemških potujčevalcev. Kot prvi pohod v naše planine velja obisk dr. Frischaufa v letu 1868. Od leta 1874 dalje pa je to območje načrtno raziskoval, o njem veliko pisal in nenehno širil krog planinskih prijateljev med našimi ljudmi. Bil je pobudnik posebnega društva "Savinjci" (Sannthaler), ki naj bi poskrbelo za označevanje planinskih potov in gradnjo skromnih zavetišč. Zal pa njegova zamisel ni bila v ničemer podprta s strani nemških planinskih organizacij in je zato društvo kmalu propadlo. Vendar je vztrajal in ob sebi zbiral naše ljudi, kot Franca Murija z Jezerskega, Janeza Piskernika iz Logarske doline, Jakoba Planinška iz Luč in v Kokri Suhadolnika. Seveda so mu nemški planinci nagajali in ga celo politično onemogočali, posebno ljudje iz celjske sekcije D.O.A.V. kar so kratice za nemško-avstrijsko planinsko društvo. Ti so predvsem nasprotovali njegovemu prijateljevanju s slovenskimi planinci, posebej pa še s Francom Kocbekom, ki so ga smatrali za "prekucuha" in ga vseskozi napadali, tako v časopisju, kot tudi sicer. Vendar je dr. Frischauf vstrajal na svojih stališčih inje zaradi tega moral celo predčasno v pokoj.
O delu dr. Frischaufa v naših krajih bomo še pisali, saj gre dejansko za marsikateri uspeh Savinjske podružnice SPD, zahvala prav njemu in zato so ga tudi izvolili za častnega člana SPD, Fran Kocbek pa je ob njegovi 70 letnici napisal zapis o njegovih zaslugah za planinstvo v predelu Savinjskih Alp. Dr. Johanes Frischauf je umrl leta 1924.
1893: Piparji na izletu k sv. Joštu (karikatura H. Smrekarja). Od leve: Henrik Lindtner - računovodja v Nar. tiskarni, Anton Škof - trg. pomočnik, Ivan Korenčan - trg. potnik, Karl Sevnik - trgovčev sin, Josip Hauptman - solicit, in nadpipar. Ljubljanski "piparji" so bili pobudniki za ustanovitev slovenske planinske organizacije.
Zimski pohod na Peco
Matjažev
pohod
Dne 13. februarja je PD Mežica priredilo tradicionalni zimski pohod na Peco. Pohod smo pričeli v Mežici.
Od hotela Peca v sredi mesta pelje dobra markacija proti jugozahodu mimo Jesenika in čez preval Vrh Šteng (1035 m). Tu naletimo na novo zgrajeno gozdno cesto, ki prihaja z leve iz Helene. Pot smo nadaljevali v desno po cesti, ki vodi nad Najbrževim, do stražarnice. Od stražarnice smo pot nadaljevali po poseki, ki postaja proti vrhu vse bolj strma. Potem smo kaj kmalu prispeli do Doma na Peci (1665 m). Po toplem čaju in obilni malici smo opravili manjše formalnosti, kot so vpis v knjigo in prejem žiga, kot potrdilo in priznanje za udeležbo. Sledil je vzpon na Kordeževo glavo (2126 m), imenovana tudi Velika glava. To je najvzhodnejši in najvišji vrh v orjaškem slemenastem grebenu Pece. Kordeževa glava je lahko dostopen vrh po položni poti od Doma na Peci. Vzpon traja 1.30 h. Čez vrh poteka državna meja. Na vrhu je bilo prav slovesno. Na stotine ljudi je ležalo na travi in se sončilo. Kvartet je zapel tudi nekaj planinskih pesmi. Potem je sledil še "zaključek". Okoli dvajset pogumnih jadralnih padalcev se je spustilo z vrha v dolino. Nato je sledil sestop po isti poti do Doma na Peci, kjer se nahaja znamenitost To je votlina Kralja Matjaža, ki je od doma oddaljena 10 minut Votlina je v resnici začetek opuščenega rudniškega rova, v njej je bronast kip, ki ponazarja Kralja Matjaža sedečega in spečega za mizo, v naravni človeški velikosti, ki je delo akademskega kiparja Marjana Keršiča -BelačaPo ogledu smo se priključili rečiškim planincem, ki so se vračali proti Čmi. V Podpeci je čakal avtobus, kjer smo se "vkrcali" in se odpeljali domov. Rad bi se zahvalil rečiškim planincem, ki so nam omogočili prevoz nazaj. Hvala! Na Peci smo bili trije člani PD Mozirje (Jože in Alojz Prislan, Matej Hohnjec).
A. Videčnik
Play off v košarki
VINSKA GORA: V medobčinski ligi so bili v zadnjem, 9. kolu doseženi naslednji rezultati:
FISKULTURNIKI: VRBOVEC NAZARJE	58:34
GORNJI GRAD : KLEPARSTVO ZBIČAJNIK	30:41
VINSKA GORA : ŠŠK VELENJE	44:40
RLV SPORT AS : RAVNE	0:2 b.b.
PARTIZAN MOZIRJE : BIFE KOZLEVČAR	37:85
VRSTNI RED:
990 496:304 18 972 383:406 16 9 72 427:389 16 954331:329 14 954303:284 14 945351:398 13 93 6 334:381 12 9 2 7 305:349 11 92 7 337:40511 9 2 7 270:303 9(-2)
Opomba: V primeru istega števila točk se upoštevajo medsebojna srečanja.
Tekmovanje se nadaljuje s tako imenovanim play oflom.
V POLFINALU SE BODO POMERILI:
BIFE KOZLEVČAR : VRBOVEC NAZARJE PARTIZAN MOZIRJE : FISKULTURNIKI
Zmagovalca igrata za končno prvo mesto, poraženca pa za tretje mesto. Prav tako pa poteka play off za razvrstitev od 5. do 10. mesta. Tekmi se igrajo 26.3. in 3.4.93.
•	Andrej Hlačun
BIFE KOZLEVČAR PARTIZAN MOZIRJE FISKULTURNIKI VRBOVEC NAZARJE KLEPARSTVO ZBIČAJNIK GORNJI GRAD ŠŠK VELENJE RAVNE
VINSKA GORA RLV SPORT AS
Gornjegrajčanke zadovoljne
Ekipa Gornjega Grada je v pravkar končala sezono 92/93, kjer pa se še igrajo povratne tekme play offa za 1. mesto med Paloma Branikom in Abes Trade-om ter za 3. mesto med Cimosom in TIM Casinoem. Oceno končane sezone je dal njihov trener Skok Srečko: "Pred pričetkom sezone smo si zadali cilj, da obstanemo v I. DOL. Brez okrepitev nam to vsekakor ne bi uspelo. Z odličnimi igrami smo si že nekaj kol pred koncem prvenstva zagotovili obstanek v ligi oziroma končno sedmo mesto izmed desetih ekip (izpadli sta zadnji uvrščeni ekipi).
V zadnjih kolih so ekipo pestile poškodbe, tako da je prišlo do nekaj nepričakovanih porazov, kljub temu pa smo lahko z rezultati zadovoljni. Nagrada za obstanek v ligi pa je te dni prišla iz Nizozemske, kamor smo na stroške prirediteljev povabljeni na veliki mednarodni turnir ob Prazniku cvetja, ki bo konec meseca maja.
Za konec bi se rad v imenu vseh igralk in vodstva kluba zahvalil našim sponzorjem in pa seveda našim zvestim gledalcem, ki so nas bučno spodbujali na vseh tekmah v domači telovadnici."
Andrej Hlačun
Tekmovanje častnikov in TO
V soboto, 19. marca sta- imeli na Golteh Zveza častnikov in Teritorialna obramba odprto prvenstvo Slovenije v smučanju in streljanju z malokalibersko puško. Tekmovanja so se kot gostje udeležili pripadniki sil Unproforja, ki so na oddihu na Golteh.
Po tekmovanju sta se srečati slovenska in avstrijska delegacija, ki jo je vodil namestnik obrambnega ministra Avstrije. Srečanju sta prisostvovala tudi predsednik SO Mozirje Andrej Presečnik in sekretar občinskega Sekretariata za obrambo Niko Purnat.
. OP
USPEL TEK V LOGARSKI DOLINI
V nedeljo 14. marca je bil v Logarski dolini množični smučarski tek za pokal Logarske doline, ki je štel tudi za akcijo TVS KAVELJC - KORENINA. Tek je bil po nekajletnem premoru izveden že devetič, 238 tekmovalcev se je pomerilo v 9. kategorijah na 6 km in 18 km dolgi progi. Organizatorji teka so bili: Logarska dolina d.o.o., ŠD Solčava, RTC Golte in EPSI Nazarje.
Izredno prizadevni pripravljalci proge so kljub visokim dnevnim temperaturam preko noči uspeli pripraviti traso tako, da je zdržala do konca tekmovanja. To je bil v letošnji zimi edini množični tek v Sloveniji, ki pa mu TV Slovenija kot organizator akcije KAVELJC - KORENINA ni posvetila dovolj pozornosti.
Tekmovanje se je v prekrasnem vremenu pričelo ob 10. uri, prvi pa so pripeljali skozi cilj že čez pičlih 35 min. Tu jih je pričakal topel čaj in pomaranče, za kar je poskrbela trgovina Trik iz Solčave. Po tekmi so se udeleženci v pričakovanju razglasitve rezultatov
poslužili dobrot na stojnicah domačinov. Absoluten zmagovalec Marko Dolenc iz Brda je za 18 km dolgo progo potreboval 33 minut in 29,90 sekund.
Po razglasitvi rezultatov je bil še krst teptalca snega z imenom "Logi", ki ga je Kovinotehna nabavila za urejevanje smučarskih prog ob vlečnici in tekaških prog v Logarski dolini. Predstavnik Kovinotehne je botru Žoharju, trem spremljevalkam in upravljalcu Marku Logarju predal ključ z željo, da bi stroj opravil čimveč delovnih ur.
Tek so omogočili sponzorji: Elkroj Mozirje, RTC Golte, Hidrogea, EPSI, Trik Solčava, Kovinotehna Celje, Cevzar Gornji Grad, LD Solčava, Vtis Sp. rečica, M - ZKZ Mozirje, MGA Nazarje, Savinja Mozirje, Logarska dolina d.o.o., Gorenje Point Velenje, Cimperman Mozirje, IS SO Mozirje, GG Nazarje, Cinkarna Celje, Davidov hram Prihova, TGM Petek Luče, Slovenski plinovodi, Palomar, LB Velenje, ZS Triglav, Dalin Nazarje.
MLADI DOPISNIKI
Telovadnica
Komaj čakali smo, da obnovijo telovadnico.
Telovadnica narejena je, mi veselo skačemo.
Ni se treba nam več bati, da bi našli spilo v ta zadnji plati.
Imamo koše, loge, blazine, gole, skrinje in lestvine.
Šipe dobro skrite so, da jih žoge ne najdejo.
Telovadnica všeč nam je, pazili bomo prav na vse, da takoj ne uničimo je.
Še enkrat hvala prav vsem, ki ste pomagali pri tem.
Darja Matjaž 4.r OŠ FRAN KOCBEK Gornji Grad podružnica Nova Štifta
SN so pisale pred 20-imi leti:
PREMALO SE ODLOČAMO ZA VOJAŠKI POKLIC
Zadnja leta opažamo v Sloveniji čedalje manjše zanimanje šolske mladine za vojaške poklice in poklic miličnika. To močno vpliva na hitro padanje števila aktivnih slovenskih starešin v JLA in povzroča že resne kadrovske težave v enotah milice. Skrajni čas je, da se vsi zamislimo o tem vprašanju. Dobro vemo za našo dolžnost, da moramo varovati pridobitve ljudske revolucije in našo družbeno ureditev. Prav tako mora vsaka, tako tudi naša družba, skrbeti za red in varnost svojih članov. Iz tega pa izhaja tudi naloga za aktivnejši odnos nas vseh za reševanje kadrovske problematike v JLA in enotah milice. O pomembnosti kadrovanja v JLA je bilo govora na seji CK ZKS na kateri so bili sprejeti zaključki, ki določajo, da moramo pojmovati napore za povečanje slovenskih kadrov v starešinskem sestavu JLA kot sestavni del nacionalne kadrovske politike.
SN so pisale pred 10-imi leti:
REFERENDUM JE SPET PRED VRATI
S prvim polletjem se izteče petletno obdobje 2.samoprispevka v naši občini. S skupnimi močmi, humanostjo, predvsem pa na temeljih medsebojne solidarnosti smo v naši občini dosegli prenekatere uspehe. Vsi skupaj se moramo zavedati, da brez tega, da so naši občani rekli svoj "da" za napredek naše doline, marsikaterega objekta ne bi imeli, to pa bi pomenilo tudi počasnejši razvoj in mnogo manjši standard naših delovnih ljudi in občanov. Zavedamo se, da so bile v preteklosti potrebne velike investicije, da smo se včasih pri izvrševanju le teh in pri njih zadovoljevanju obnašali lokalistično. Toda vedno je vsaj v večini zmagal zdrav duh in odločnost, da smo skušali dati povsod nekaj od združevanja sredstev, da smo pozornost posvečali manj razvitim krajevnim skupnostim in da smo gradili objekte, ki so bili najbolj potrebni za naše življenje, delo in naš razvoj.
Namen 3.samoprispevka je torej:
-	dokončanje začetih nalog iz 2.samoprispevka,
-	vključitev novih namenov (zdravstvo, ceste, varstvo okolja, PTT, TV- mreža, turizem),
-	zagotovitev stalnih virov finansiranja programov KS.
73.93	se je ob 14.20 uri zgodila prometna nezgoda pri bencinskem servisu v Mozirju, v kateri je voznik osebnega avtomobila Ladislav K. (44) iz Bma (Češka) zaradi neprimerne hitrosti trčil v nasproti vozeči osebni avto, ki ga je vozil Anton P. iz Velenja. Pri trčenju sta bila voznika lažje telesno poškodovana, sopotnici pa hudo. Nastala je tudi večja materialna škoda. Zoper Ladislava K. sledi kazenska ovadba na temeljnem javnem tožilstvu.
83.93	se je ob 17.20 zgodila prometna nezgoda na trgu v Mozirju. Bojan S. (24) iz Šmartnega ob Dreti je z osebnim avtomobilom zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v pred njim vozeči osebni avto, ki ga je vozil Peter B. (32) iz Mozirja. Za neprevidnost bo Bojan Š. odgovarjal sodniku za prekrške.
93.93	sta se ob 20.30 uri sprla oče Ivan Š. (66) in sin Jurij (27) iz Šmihela. Ker sta s svojim početjem kršila javni red in mir, bosta morala na zagovor k sodniku za prekrške.
93.93	sta se ob 21.10 uri v Kokarjah sprla Albert K. (30) in Zdenka M. (34). Vinjeni Albert K. je fizično obračunaval z Zdenko M., ker pa je ob intervenciji obstajal utemeljen sum, da bo s početjem nadaljeval, je bil odpeljan v prostore za pridržanje do iztreznitve. Moral bo tudi na zagovor sodniku za prekrške.
103.93	je ob 19.05 uri Jože Š. (18) iz Okonine namerno zažgal domačo drvarnico, v kateri je bilo dovolj drv in premoga. Drvarnica je popolnoma zgorela. Zoper Jožeta pa sledi kazenska ovadba na temeljno javno tožilstvo.
113.93	je ob 18.00 uri Božidar G. (26) iz Brezja vozil osebni avto po regionalni cesti Mozirje - Zekovec. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola je zapeljal na levo stran cestišča v trenutku, ko je nasproti z osebnim avtom pripeljala Marija S. (41) iz Radegunde. Pri trčenju je nastala je materialna škoda, Božidar G. pa bo moral k sodniku za prekrške.
123.93	je ob 20.30 uri v bistroju Oaza v Mozirju razgrajal in razbijal inventar Silvo K. (29) iz Ljubnega ob Savinji. Ker kljub opozorilu s početjem ni prenehal, so ga odpeljali v prostore za pridržanje do iztreznitve. Termin pri sodniku za prekrške si je s tem že zagotovil.
14.3.93	sta se ob 11.50 uri zaradi otroške igre (metanje žoge v steno) pred stanovanjskim blokom v Nazarjah sprla in stepla Janez G. (37) in Zdravko K. (35). Podrobnosti spora bosta pojasnila sodniku za prekrške.
15.3.93	je ob 15.50 uri v domačem stanovanju v Nazarjah vinjen razgrajal Jože Š. (38). Ker ni bil dovzeten za opozorila policije, je bil odpeljan v prostore za pridržanje do iztreznitve. Obisk pri sodniku za prekrške mu seveda ne uide.
17353 je ob 11.05 uri neznanec iz nezaklenjenega osebnega avtomobila v Krnici na škodo Maksa K. (31) iz Luč odtujil dve motorni žagi. Storilca še iščejo.
183.93	se je ob 1830 uri zgodila prometna nezgoda v križišču v Radmirju. Zaradi neprimerne hitrosti je zapeljal s ceste Janez B. (43) iz Ljubnega ob Savinji. Napisali so predlog sodniku za prekrške.
18.3.93	jek Janezu B. (18) v Dobletino ob 20.25 uri prišel Janez B. (65). Kmalu se je vnel prepir in starejši je udaril mlajšega. Zaradi tega bo moral na zagovor k sodniku za prekrške.
19.3.93	se je ob 23.10 uri zgodila prometna nezgoda v Spodnji Rečici. Jože B. (45) iz Varpolja je z osebnim avtomobilom izsilil prednost vozniku kolesa z motorjem Igotju B. (19) iz Andraža. V trčenju se je Igor telesno poškodoval, zoper Jožeta pa so posredovali kazensko ovadbo na temeljno javno tožilstvo.
2033 je ob 01.10 uri prišlo do prometne nesreče na lokalni cesti v Lepi Njivi. Povzročil jo je pešec Franc M. (55) iz Lepe Njive, ki je hodil po sredini cestišča. Vanj je s kolesom s pomožnim motoijem trčil Robert S. (18) iz Radegunde. Franc M. bo prejel vabilo sodnika za prekrške.
213.93	s je ob 16.20 uri zgodila prometna nezgoda na cesti Ljubija - Lepa Njiva. Ivan K. (32) iz Mozirja je zaradi vožnje pod vplivom alkohola s kolesom s pomožnim motorjem zaletel v voznika enakega vozila Aleksandra Ž. (17) iz Mozirja, ki je stal ob cesti. Zoper Aleksandra so napisali predlog sodniku za prekrške.
Komisija UNZ Celje je dokončno ugotovila vzrok požara, ki je 16.12.92 uničil gospodarsko poslopje Antona T. v Krnici. Vzrok je bila napaka na elektro instalaciji.
Še enkrat:
Cesta, ki ogroža delovna mesta
(Ali: Občina, ki krši zakone in zavaja)
V članku "Cesta, ki ogroža delovna mesta", objavljen v Savinjskih novicah, številka 3, 12. februarja 1993, ste objavili neresnične trditve, s katerimi povsem potvarjate dejansko stanje in zavajate občane. Zato v skladu z zakonskimi pravicami zahtevam objavo odgovora. Z njim želim postaviti stvari na pravo mesto, odgovor pa bom pričel kar z vprašanji: ah je sploh mogoče, da ljudje ne vedo (ali Pa nočejo vedeti), da javnega priključka na regionalno cesto nimajo in ga nikoh niso imeli; ali je mogoče, daje občina Mozirje občanom izdajala vsa mogoča dovoljenja, pa jim dostopa do parcel ni uredila; ali je mogoče, da je občina Zavedla lastnika firme Opremal (in ne samo njega) in zdaj želi težave prevaliti na soseda in skaljene človeške odnose zaradi njega?
Pa je mogoče, in vse trditve upravnega organa v vašem članku so neresnične! Med drugim: "... je ta del Nepremičnine prešel v družbeno lastnino." In še: "Glede na širši krajevni pomen, ki ga ima sporna javna pot, in glede na dejstvo, da jo je KS Rečica pred tem že več let vzdrževala, je le-ta v 1. 1986 predlagala, da se vključi v odlok o javnih poteh." Prav tako je nesprejemljiva naslednja trditev: "V sekretariatu so mnenja, da so pisanja Jožefa Mikeža (ki je tudi solastnik parcele, op.p.) krajevni skupnosti in uporabnikom poti o "prepovedi kakršnegakoli nezakonitega in nasilnega poseganja v njegovo lastnino" zaradi vseh naštetih dejstev brezpredmetna in po več kot štiridesetletni uporabi omenjene lastnine kot nepremičnine v splošni rabi nevzdržna."
Zdaj pa takole. Spor, ki je nastal zaradi javne poti "Renek - most - 0,15 km", je brezpredmeten, ker te javne poti NI. Tako je odločilo Ustavno sodišče Republike Slovenije 28.1.1993 (odločba št. 346, objavljena v Uradnem listu št. 8 - 12.2.1993, stran 345). Ustavno sodišče je odločilo: "V popisu javnih poti, ki je sestavni del odloka Skupščine občine Mozirje o gospodarjenju z javnimi potmi na območju občine Mozirje (Ur. 1. SRS, št. 2/87), se odpravi točka 22 v besedilu: "Renek - most - 0,15 km". Takšno odločbo je Ustavno sodišče sprejelo na mojo zahtevo, ker omenjeni občinski odlok ni v skladu s 33. členom (pravica do zasebne lastnine) in 96. členom (razlastitev) ustave. Javne ceste in javne poti so družbena lastnina, sporni odsek v tem primeru pa je še vedno zasebna. Občina Mozirje je torej kršila 3. in 12. člen Zakona o javnih cestah, ker zasebne lastnine ni spremenila v družbeno na zakonski podlagi. Na njen predlog (občine Mozirje) ji je Ustavno sodišče določilo rok 31.12.1992, da sama odpravi neustavnost, česar pa občina ni storila. Torej javne poti Renek - most ni. Obstaja samo privatna lastnina.
Trditve Sekretariata za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora o tem, da so se lastniki Jožefa Matek, kasneje pa še Jožef Mikeš in Stanko in Ivanka Gašparič, odpovedali lastninski pravici na zemljišču, ki ga zaseda sporna cesta, so neresnične in izmišljene. Vsakdo, ki je poznal Jožefo Matek, se bo spominjal, kako je preganjala vsakogar, ki je peljal po tej cesti. Takšno "odpoved lastninski pravici", kot jo zatrjuje navedeni Sekretariat, so poznali le v komunistični družbeni ureditvi, ko je bilo mogoče vsakemu vzeti vse.
Ker pravi pregovor: Da se resnica prav spozna, je treba čuti obe plati zvona, bi bilo prav, da bi se novinar zglasil tudi pri drugi strani.
Glede na to, da se občani Gmajne in drugi po nepotrebnem jezijo na Gašpariča in Mikeša, pač pa bi se morali jeziti na občino Mozirje, ki je po ustaljenem postopku sprejela zazidalni načrt, po katerem je bila še pred pričetkom zazidave na Gmajni, predvidena izgradnja dovoza in mostu preko Struge približno 100 m više k vasi Nizka. Občina pa je očitno komunalne prispevke občanov, katerim so na Gmajni dovolili pozidavo, porabila za druge namene, dovoza in mostu pa ni zgradila in sedaj zavaja občane, da so za neurejen dovoz krivi Mikeš in oba Gašpariča.
Naj povem, da se vse te zadeve popolnoma zaostrile zato, ker mi občina noče izdati lokacijskega dovoljenja za spremembo namembnosti stanovanjske hiše in izgradnjo prizidka, oziroma je 30.4.1992 prekinila postopek, vse zaradi te sporne poti. Ker je mene občina obravnavala povsem enostransko in negativno, sem se bil primoran pritožiti na drugostopenjski organ, to je na Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Ministrstvo je na to pritožbo izdalo naslednjo odločbo: "Sklep Sekretariata za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora občine Mozirje št. 351-272/91-09 z dne 30.4.1992 se odpravi". V obrazložitvi je
med drugim napisano, da je organ prve stopnje (sekretariat) prekinil postopek za izdajo lokacijskega dovoljenja "dokler pristojno sodišče ne odloči o sporu glede obstoja javne poti Renek - most in širitve le te". Ustavno sodišče je torej razsodilo, v pravnem pouku glede odločbe Ministrstva pa je zapisano: "Zoper to odločbo ni pritožbe po redni upravni poti, pač pa je dovoljen upravni spor z vložitvijo tožbe neposredno na Vrhovno sodišče RS v roku 30 dni po prejemu te odločbe". Vsi sokrajani in podjetniki tega zaselka naj se torej zamislijo in se na občinskih upravnih organih malo bolj pozanimajo, kako bo z dovozom. Glede na navedene odločbe sem torej povsem upravičen do lokacijskega dovoljenja. Če ga kljub temu ne bom dobil, bom prisiljen dovoz po moji zemlji fizično zapreti. Nisem proti ostalim, borim se za svojo lastnino in svoje pravice, ki so mi bile odvzete pri pridobivenju lokacijskega dovoljenja in sem jih sedaj pridobil nazaj. Če so drugi dobili dovoljenja preko moje lastnine, zakaj ga ne dobim jaz sam? Vsakomur je tako lahko jasno, da je ves problem rešljiv v nekaj urah, le z malo dobre volje in na podlagi dogovora z občino. Ne mislim nagajati, vendar v prvi vrsti rešujem izključno svojo usodo, potem šele usodo drugih.
Stanko Gašparič Sp. Rečica 73 Rečica ob Savinji
BSBIIIIHiBlIillSilSKIiS
V	zvezi s člankom z naslovom "Glasba, kdo bo tebe ljubil in razumel", objavljenim v SN št. 3/93 bi rad podal nekaj pojasnil in odgovorov:
V	članku z naslovom "Glasba, kdo bo tebe ljubil in razumel" je Anita Lakner natrosila toliko laži in polresnic, da me je izzvala k odgovoru, čeprav takega načina reševanja, sploh pa ne prikazovanja sporov, osebno ne odobravam.
Prva laž je da, kot piše, ne sme igrati klavirja v stanovanju v bloku. Lahko igra kolikor hoče, le da s svojim igranjem ne sme motiti sosedov, če dvomi v to, si lahko še enkrat prebere dopis odvetnika. Sklicevanje na splošni red in mir, ki naj velja od 6. do 22. ure je brezpredmerno, če gre za motenje bivalnega in življenjskega prostora.
Druga laž je, da nikogar drugega to igranje ne moti. Pa še kako moti, le povedati si vam, ne upajo, ker se bojijo takšnih člankov in osiranj pri ljudeh, kot jih sedaj doživljam jaz. Jaz si vam pač upam povedati, da me igranje klavirja po več ur na dan moti in pri tem tudi vztrajati. Poleg tega z ženo nisva sama, ampak imava majhnega otroka, ki zaradi igranja oz. hrupa ne more popoldan spati. In če mlada gospodična izjavlja, da je njena največja ljubezen klavir, ji jaz sporočam, da je za mene to moj otrok. In ko ta otrok joka, ker ne more zaradi igranja na ves glas spati, je vsaj za mene pot do strenja vrat in zmerjanja zelo kratka. Še posebej če se to vleče že več mesecev!
če pa je bila mišljena poklicna ljubezen, ji sporočam, da je moja poklicna ljubezen šport. To verjetno ve, saj me skozi ves članek ogovarja s "profesor telovadbe": a zato mi še na misel ne pride, da bi si v stanovanju ali kjerkoli drugje v bloku privoščil npr. nogomet, košarko ali, bognedaj, kakšno plavanje. Vsaka stvar pač zahteva svoj prostor.
Res je, da smo se skušali dogovoriti tako ustno kot pismeno za ure igranja. Žal brez uspeha, saj se teh dogovorjenih ur ni držala. Da pa lahko igra tudi tako, da ne moti nikogar, je tudi že dokazala in sicer takrat, ko ni vedela, da smo doma in je igrala tišje oziroma na "sobni jakosti". Povrh vsega ima vso možnost igranja v 20m /!/ oddaljenem Kulturnem domu in to zastonj! Da pa mora po par ur na dan vaditi samo igranje lestvice in to na vso moč, me pač ne more prepričati. Za mene je to in pa več kot 6 urno igranje na ves glas najbolj čisto nagajanje.
Že v naprej vam sporočam, da z vami v stilu časopisnih člankov ne mislim več polemizirati in se jim vnaprej odpovedujem. To sem naredil le izjemoma.
Če pa Anita Lakerner /oziroma sestavljalec članka/ misli s tem nadaljevati, prosim, da se pozanima vsaj za moj pravilni poklicni naziv, če že noče uporabljati imena.
Sotošek Gorazd Cesta v Rastke 14, Ljubno
o
Q
MOZIRSKEMU PUSTOVANJU OB ROB
Zadnja leta posvečamo v šoli vse več pozornosti obujanju in ohranjanju ljudskih šeg in navad. Vemo, da lahko prav v šoli storimo največ, da ne bi nekatere lepe navade potonile v pozabo.
Ker je tudi pustovanje značilnost mozirskega kraja, smo se odločili, da z učenci razredne stopnje prispevamo k vsebini torkovega pustnega sprevoda. Strinjali smo se tudi z mnenjem staršev, da program, ki so ga ponavadi naši otroci gledali na trgu, ni bil najbolj primeren zanje in tudi za varnost je bilo težko poskrbeti, saj je bilo za konjske vprege zelo malo prostora v množici gledalcev.
Torej, odločili smo se, da bomo z učenci naredili skupinske maske, ki se bodo na odru predstavile ob svoji glasbi in spremni besedi napovedovalca. Po predstavitvi bi učenci odšli domov ali pa na željo staršev ostali z njimi.
Takoj po kulturnem dnevu, ko smo se srečali s Piko Nogavičko in Božom Kosom, - resnično dobra vzpodbuda, da začneš delati kaj veselega, - smo začeli s pripravami: učiteljice so z otroki vred iskale zamisli, kaj bodo predstavljali, nato pa, kako bodo to izvedli. Posebno zadnji teden je bilo v šoli živahno, saj so učenci in razredničarke ustvarjali in uresničevali zamisli, izdelovali so maske, krilca, kape, ipd. Na pomoč je priskočil Elkroj in tudi mamice - šivilje, ki so pomagale ustvariti stonogo Gogo.
Preden smo šli v sprevod, so se skupine predstavile v telovadnici šole. Travniške cvetice (1. razred) so klicale pomlad. Stonoga, bila je samo ena, ker je draga imela gripo, je prišla pravzaprav iz zgodbe, ki so jo ustvarili učenci 2. razreda. Pomladi se Veselijo tudi mucki, beli in čmi. Zanje so se odločili učenci 3. razreda. Učenci 4.b so dobili idejo pri priljubljeni zgodbi Svetlane Makarovič - Veseli Kakadu. Draga skupina pa je prikazala nevarnosti, ki grozijo Zemlji. K sreči poznajo že tudi ekofrajerje, ki Zemlji podajajo roko, da bi jo rešili.
Tako maskirani smo se želeli predstaviti množici gledalcev, ki se je zbrala na mozirskem trgu. Toda - žal, bili smo razočarani,kajti vsaki skupini je bilo namenjeno premalo časa, da pa o komentarju poklicnega napovedovalca sploh ne govorimo! Prej navdušeni smo se razočarani vračali s tribune.
Učiteljice in učenci razredne stopnje OŠ Mozirje
O POSLANSKIH PLAČAH
Za in proti višini poslanskih plač se oglašajo zagovorniki zelo široke pahljače. Od tistih, ki s slabo prikrito demagogijo spominja na enake želodce, do tistih, ki vidijo v dobrih plačah edino zagotovilo zavzetosti pri delu.
Če kdo od tistih, ki držijo za vzvode politične moči, želi to vprašanje resnično ustrezno rešiti, je na razpolago enostaven postopek.
Naš slovenski narodni dohodek letno na prebivalca znaša približno 5000 ameriških dolarjev. Pri sosednjih Avstrijcih je ta dohodek približno 21,000 dolarjev.
Med Avstrijo in Slovenijo ni nobenih bistvenih razlik v naravnih danostih. Da imamo manjši - približno četrtinski dohodek naših sosedov, moramo pripisati kar sebi, ker se pa ve, da so tisti pri vrhu bolj vplivni (zaslužni?) za to kako se nam je in se nam bo godilo, je primemo, da se jih - vsaj v bodoče - ustrezno stimulira.
Naši poslanci naj zato dobijo četrtino plače svojih avstrijskih kolegov. Če bo narodni dohodek v njihovem mandatu porastel, sem prepričan, da državjani Slovenije ne bodo imeli prav nič proti poračunu razlike. Tak poračun se lahko opravi, ko poslanci svoj mandat končajo.
Ta obrazec bi moral veljati tudi za vse ostale vplivne dame in može (ministre, take in drugačne sekretarje), ki uporabljajo državne jasli (po domače proračun) za svoje preživljanje.
Kako izgleda, kadar si tisti, ki menijo, da opravljajo nekaj zelo pomembnega, postrežejo kar vnaprej, lepo kaže primer Papirnica Krško. Naivnost vodstva Ljubljanske banke, ki učinkovitost menedžmenta ni vezala na denar, ampak na zaupanje, sodi seveda v srednješolske učbenike. Seveda v poglavje: 'Tako se to ne dela".
Kar velja za gospodarjenje v podjetju, velja tudi za za ukrepanje v narodnem gospodarstvu. Bodo tudi Slovence peljali žejne čez vodo, kot so tiste tam doli ob Savi?
Ivan Glušič, Loke pri Mozirju
POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
smumm
Ko se ustavi čas...
Je čas, ki se začne in čas, ki se konča, fjojstvo in smrt, zašetek.in konec vsake 6iti, vsakega življenja. Z ßokänami in veseljem na začetku ter z bolečinami in žalostjo na koncu, prvemu in ne drugemu ne utečeš.
Oko se zgodi...0(p se ustavi čas...Oko ostanejo tisti, ki so jih imeli radi...
MORANA d.o.o., Pogrebna služba, cvetličarna, v Parižljah pri Braslovčah, je tista, ki ob takih trenutkih poskrbi za vse. Verjetno ste za njih že slišali. Če še niste, potem vedite, da so vam na voljo za vse usluge 24 ur na dan. Ne glede na to, kje jih potrebujete, tu blizu ali tam daleč. Na vsako pot gredo, tako v tujino kot na vroči Balkan, v vsakem času.
Če pravimo, da vam nudijo vse usluge, pravimo, da vam nudijo dobesedno vse, za kar bi želeli, da kdo namesto vas poskrbi v trenutkih največje žalosti.
Samo pokličite jih ali jih osebno obiščite in uredili bodo vse potrebno. Če se zgodi nepričakovano, skoraj zagotovo pa je vsaka smrt nepričakovana in pri hiši ni denarja, potem vam v Morani, Pogrebnih storitvah Steblovnik, to z razumevanjem upoštevajo. Od računa pogrebnih stroškov vam takoj odštejejo znesek pogrebnine v trenutni višini 30 tisoč tolarjev.
Novost, ki so jo pri Steblovnikovih v Parižljah pri Braslovčah uvedli v zadnjem času: odprli so krasno Cvetličarno, v kateri vam nudijo vse mogoče cvetje za vse mogoče priložnosti. %
Še to: Ce jih potrebujete, jih lahko pokličete ali obiščete v vsakem času.
Parižlje 11 c, 63314 Braslovče.
Telefon: (063) 721-667 in (063) 721-043
m
EL
Ji
ŠE SREČA, DA SEM ZAVAROVAN PRI TRIGLAVU
Premija je naložba v gospodarsko varnost, zato ni vseeno komu jo zaupate. Zaupajte zavarovalnici, ki bo lahko škode izplačevala tudi takrat, ko bodo škodni rezultati izrazito neugodni. Gospodarsko varnost zagotavljajo le zadostne rezerve in dobro a	pozavarovanje.
Za vas smo pripravili nekaj novosti:
-	paketno avtomobilsko zavarovanje,
-	požarno zavarovanje živinorejskih kmetij in
-	požarno zavarovanje na novo vrednost.
Opozarjamo na ugodne plačilne pogoje in POPUSTE!
Hkrati vas obveščamo, da lahko pri svojem zastopniku sklenete ali podaljšate tudi obvezno avtomobilsko zavarovanje in vam ni potrebno več čakati pred različnimi okenci.
PREDSTAVLJAMO VAM ZASTOPNIKE, KI SKLEPAJO ZAVAROVANJA NA
PODROČJU OBČINE MOZIRJE:
ZAST0P	ZASTOPNIK	TELEFON
ŠMARTNO OB DRETI GORNJI GRAD MOZIRJE-LOKE VARPOLJE LUČE LJUBNO
REČICA OB SAVINJI ŠMIHEL - LEPA NJIVA
PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE, Hribernikova 2, tel. 831-030 je odprto: ponedeljek	od 7. do 14.30 ure
torek, četrtek, petek	od 7. do 14.00 ure
sreda	od 7. do 16.00 ure
PREDSTAVNIŠTVO GORNJI GRAD, Šmiklavž 3 (v prostorih krajevne skupnosti), tel. 842-010 je odprto:
9. do 11.00 ure 9. do 11.00 ure in 14. do 17.00 ure.
zavarovalnica triglav d.d.
KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST
ponedeljek
sreda
Igor FIRŠT, Bočna 57, Šmartno/Dreti Boris LAMUT, Bočna Kropa 12, Šmartno/Dreti
Marija MAROLT, Ob Savinji 2, Mozirje	831-876
Božo PLESEC, Šolska 12, Mozirje	831 -207
Janez PREPADNIK, Luče 2, Luče	844-092
Maks SLATINŠEK, Radmirje 34, Ljubno	841-194
Ivan SOVINŠEK, Primož 88, Ljubno	841-405
Dušan ŽUNTER, Zadrečka c. 15, Nazarje
AVTO SERVIS
Damjan Lipnik
Škale 66d, Velenje tel. 894-549
Cenjene stranke in bodoče kupce obveščamo, da smo v Skalah odprli nov specializiran servis in prodajo vozil znamke Škoda.
Po ugodnih cenah vam opravimo vsa avtoelektričarska dela, antikorozijsko zaščito in servisna opravila na vseh tipih vozil.	•
KUPON - 15% POPUST PRI STORITVAH
Siw^iyix
VELIKO ZNIŽANJE OTROŠKE KONFEKCIJE
L
-40%
V BLAGOVNICI MANUFAKTURA M
°zirj^eJ
TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE
vabi vse člane in druge zainteresirane na sejo OBČNEGA ZBORA z naslednjim dnevnim redom:
1.	PREDSTAVITEV POROČIL O DELOVANJU DRUŽIVA
2.	IZVOUTEV ČLANOV ORGANOV DRUŠTVA.
Gost seje bo priznani strokovnjak s področja nege rastlin gospod
SLA VKO ZGONC,
ki bo odgovarjal na vaša vprašanja, povezana z
VZGOJO IN OSKRBO OKENSKIH IN BALKONSKIH RASTLIN.
Vljudno vabljeni ste vsi, ki vas omenjene teme privlačijo, zlasti pa vsi tisti, ki bi radi s svojim znanjem in delom dali nov pečat turizmu v našem kraju. Torej, na svidenje v
KINODVORANI MOZIRJE

3.APRILA 1993 OB 17.URI.
J
:j> jSfljjil’	Poslovna enota CELJE
SKB BANKA D.B. agencija Mozirje
VALUTA	OBRESTNE MERE NA DEVIZNA SREDSTVA V %				
	Na vpogled	Vezana od 31 do 90 dni	Vezana od 91 do 180 cfrii	Vezanaod181 dicblleta	Vezana nad 1 leto
036 AUD	3,50	3,56	3,63	3,69	4,00
040 ATS	5,00	6,75	7,00	7,25	7,50
056 BEF	6,00	8,12	8,19	8,25	8,35
124 CAD	3,25	3,31	3,37	3,44	4,00
208 DKK	9,00	9,75	9,85	10,00	10,10 I
250 FRF	7,50	8,00	8,20	8,40	8,90
280 DEM	5,00	7,00	7,20	7,35	7,70
380 ITL	6,50	8,25	8,50	8,75	9,50
752 SEK	9,00	9,75	9,85	10,00	10,10
756 CHF	4,00	5,85	6,05	6,15	6,25
826 GBP	4,00	5,75	6,00	6,25	6,50
840 USD	2,00	2,50	2,60	2,70	2,90
OSTALO	3,00	3,25	3,50	3,75	3,85
Minimalni znesek vezave je 500 DEM oz. protivrednost v drugi valuti, vse ostale
informacije dobite po telefonu 831-074 v agenciji Mozirje.
SERVISIRANJE IN MONTAŽA ROLET, ŽALUZIJ IN VERTIKALNIH ZAVES
HOČEVAR MILAN Zadrečka c. 17, NAZARJE
PONUDBA
Predstavljamo vam dejavnost, ki bo predvsem usmerjena v servisiranje in montažo vseh vrst rolet, žaluzij in vertikalnih zaves. V kolikor se odločite za servis (popravilo starih rolet, žaluzij, rolojev ali vertikalnih zaves), nas obvestite z dopisnico, oglasimo se v najkrajšem času in vam brezplačno svetujemo, kar je najboljše za vas. V primeru, da se odločite za nakup novih rolet, žaluzij ali vertikalnih zaves, pa vam lahko posredujemo kompletno ponudbo konkurenčnih cen, vključno z montažo.
S povabilom k sodelovanju in v pričakovanju vašega odziva vas lepo pozdravljamo!
Nekje v tebi je bol bila, a zamahnila si z roko, češ, zmogla bom, močnejša sem.
Pa vendar ni bilo tako.
ZAHVALA
ob nenadni izgubi drage mame in stare mame
MARIJE PLAZNIK NOVAK iz Letuša 13
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za darovano cvetje in sveče, g. župniku za poslovilni obred, pevcem, govorniku in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: otroci z družinami in ostalo sorodstvo.
NAGRADNA KRIŽANKA
	1	r	3	4	5	6	7		8	9	10	11	12	13	14
	15								16						
	17							19						20	
	21				||||i22							23	24		
	25			■						1111113 27					
	28		■	‘						30					
		1		31												
	33	34					lllll 35						1	»	37
	38						39						'		
	41					42									
	44				45					■	46				
	47		48	49					50	51					
	52								53						
	IME IN PRIIMEK: NASLOV														
VODORAVNO: 1. odličen košarkaš iz Litve (Arvidas); 8. simbol bogastva v starem veku; 15. kiosk; 16. brezpravje; 17. makedonski pesnik (Kočo "Bela svitanja"); 18. največja bolgarska luka; 20. Nino Robič; 21. uboj; 22. travnata rastlina; 23. izraelsko mesto (Tel...); 25. žgana pijača; 26. ime plavalke Godine; 27. ime napovedovalke Gladek; 28. Ernest Shackleton; 29. ptica ujeda; 30. del omare; 31. mitološka pripoved; 32. največji grški otok; 33. prijatelj; 35. razširjena ptica; 36. Marko Rožman; 38. dan v tednu; 39. reka skozi Maribor; 40. palestinska osvobodilna organizacija; 41. odličen afriški atlet (Bile); 42. vzklik navdušenja; 43. občutje ponižanosti; 44. rimska šest; 45. črta - pas; 46. napad; 47. strokovnjak za etnologijo; 50. drsalnica na kopališčih; 52. ločitev; 53. utelešenje boga Višnuja v hinduizmu.
NAVPIČNO: 1. naselje pred Lučami; 2. ime hrvaškega košarkaša Nagliča; 3. angl. filozof (Francis); 4. starodavna dežela, iz katere je kralj Salomon dobival zlato; 5. antično mesto pri Zadru; 6. Ivana Kobilica; 7. reka skozi našo dolino; 8. vrsta plovila; 9. ime ruske pesnice Ahmatove; 10. kača velikanka; 11. Ivan Minatti; 12. litij; 13. del batnih pogonskih strojev; 14. zobati kit severnih morij; 19. ime igralke Tkačeve; 22. ustanova, ki se ukvarja z denarnimi posli; 23. redkejše žensko ime; 24. ime napovedovalke Petrovčič; 26, obsežni gozdovi Sibirije; 27. cirkuško prizorišče; 29. mesto na meji med Senegalom in Mavretanijo; 30. skupek pravnih pravil; 31. gorenjski turistični biser; 32. samoveznica; 33. eno od omen pisatelja Meška; 34. tir nebesnega telesa; 35. hudič; 36. popularni hrvaški TV voditelj (Oliver); 37. ime odlične slovenske rally voznice Zrnec; 39. mamilo; 40. glavno mesto Češke; 42. dosmrtni jugoslovanski predsednik (Josip); 43. stoti del; 45. francoski smukač (Christophe); 46. grobo orientalsko sukno; 48. nova zaveza; 49. Oleg Vidov; 51. Oblak Vatroslav.
OBVESTILO REŠEVALCEM
Rešitev križanke iz 5. št.: VODORAVNO; Salomon, soliter, Arameja, Alabama, nasad, biber, BK, dren, Volog, vile, rak, teror, paket, at, Maček, salama, torek, Tamar, Skadar, limit, pp, Lajes, rapir, Aro, atol, jamar, spor, LO, Rudan, Alamo, oderuhi, Janaček, macesen, etiketa.
Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike:
1.	nagrada (blago po izbiri v vrednosti 3.500 SIT): Ernest ŠPEH, Prešernova 9, Mozirje;
2.	nagrada (blago po izbiri v vrednosti 2.500 SIT): Matej ŠTRUCL, Pusto Polje 26, Nazarje;
3.	nagrada (blago po izbiri v vrednosti 1.500 SIT): Fanika KRIŽNIK, Pod Slatino 16, Nazarje.
Nagrade prevzamejo dobitniki osebno v trgovini DUSETIV Parižljah. Čestitamo!
Križanko s kuponom iz 6. št. vložite v kuverto in jo do ponedeljka 5. aprila 1993 pošljite na naslov: EPSI d.o.o, Savinjska c. 4, Nazarje, s pripisom "nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade, ki jih je prispevala trgovina Zagožen iz Ljubije;
1.	nagrada: blago po izbiri v vrednosti 3.500,00 SIT,
2.	nagrada: blago po izbiri v vrednosti 2.500,00 SIT,
Urban Kopitar
NADLOGA
Tistega jutra sem se zbudil bolj zgodaj kot ponavadi. Gledal sem leno, ki je veselo lagala naprej in premišljeval, kaj naj počnem tako Zgodaj zjutraj. Takrat sem pred vrati zaslišal čuden šum."Le kdo se plazi okoli hiše?" sem najprej pomislil. Stopil sem k vratom in jih počasi odprl. Vame se je zazrlo dvoje lepih oči. "Kakšna mačka", sem pomislil, le kaj počne tukaj pred mojimi vrati? Takrat se je za mojim hrbtom pojavila lena. "Oh , kako ljubka mačka. Kje si jo pa staknil?" je zaspano zabrundala. Nič ji nisem odgovoril. Le kako naj bi vedel, zakaj se je potepuška mačka odločila zatočišče poiskati prav v moji hiši. Žena ji je dala malo mleka in ko sta se zbudila še otroka, ni bilo več govora o tem, da bi potepuška mačka zapustila hišo. "Prav, pa naj ostane", sem dejal," samo ovratnico ji bomo dali okoli vratu, da je ne bi kakšen lovec pomotoma ustrelil." Odšel sem v slulbo, kjer mi je sitni šef le na vse zgodaj pričel skakati po livcih. Okoli poldneva pa je zazvonil telefon. "Je tam gospod Kopitar ?" je zarohnelo v slušalko. "Seveda, seveda," sem dejal. "Tukaj pa mesar Matija! Vaša mačka mi je ukradla en telečji zrezek." "Moja mačka?" sem se začudil, "saj pri nas nimamo..."
Pa mi je beseda obstala sredi stavka. Seveda, saj sedaj imamo mačko. Presneta reč. Gotovo sta ji otroka privezala obesek okoli vratu, da je vedel da je naša. Lahko bi malo počakala. "Prav, prav, gospod Matija, po kosilu pridem poravnat škodo," sem dejal in jezno odvrgel slušalko. Prav takrat se je za. mojim hrbtom pojavil šef in sledila je pridiga o odgovornosti do službenega inventarja. Ne boste verjeli. Do tretje ure, ko se mi konča služba, je "naša" mačka ušpičila še dve neumnosti. Najprej je zaradi nje voznik moral na naglo zavreti in voznik za njim je treščil vanj. Da bi bila mera polna, je ta presneta mačka še prevrnila kup■ smetnjakov in z otrokoma smo potem cel popoldan čistili svinjarijo.
(se nadaljuje)
IŠČEM MANJŠO KMETIJO V DOLGOROČNI NAJEM ALI ZEMLJIŠČE Z NAJMANJ 2 HA . TRAVNATIH POVRŠIN TER GOSPODARSKIM POSLOPJEM-HLEV, MOŽNOST KASNEJŠEGA ODKUPA.
TEL: 063 831 879
Prodajalna REGINA Bočna
Tel. 842-090
VAM PONUJA:	
Krmila za krave molznice 50/1	1.472,00
Krmila NSK za kokoši nesnice 25/1	850,00
Ječmen 50/1	1.150,00
Koruzni drobljenec 50/1	1.265,00
Sladkor 2/1	128,00
Moka tip 500 10/1	365,00
Riž Zlato polje 1/1	148,00
Kava Gal ja 1/1	303,00
Testenine Dall’Oro 500 g	62,00
Rozine 500 g	131,80
Vino Šipon/Laški Rizling Ormož 11	206,00
Brisače 50 x 100	402,00
Otroške trenerke 10 -14 let	2.630,00
Za nakup se priporočamo!
GLIN IPP d.o.o 63331 Nazarje, Lesarska 10 Tel: 063/831-321,832-613 Telefax: 063/831-705
NUDIMO Vam možnosti ugodnega nakupa naših proizvodov in storitev:
-	Palete vseh vrst
-	Zaboji za sadje
-	Krpe iz vej
-	Pohištveni mozniki
-	Vhodna in garažna vrata
-	Pohištvo po meri
-	Razne letve po meri
-	Razne letve in drobne lesne izdelke, ročaje za orodje
-	Storitve na strojih
-	Drva in žagovino
Na področju storitev NUDIMO:
-	Varovanje premoženja
-	Zdravstvene storitve in varstvo pri delu
-	Fotokopiranje, tipkanje in vezavo gradiv
-	Arhiviranje poslovne dokumentacije
ODKUPUJEMO:
-	Smrekove veje debeline nad 3 cm
-	Kvaliteten žagan les PLAČILO PO DOGOVORU.
Pokličite nas na telefonsko številko 831-431 ali 831-321 interno 351.
BOUTIQUE
V gradu Vrbovec Nazarje
VABI K NAKUPU
dekliških in fantovskih maturantskih oblek, tunik, bluzic ter ostale konfekcije po ugodnih cenah in pogojih plačila.
-	Expres foto za dokumente (2 minu«)
-	Fotokopiranje
-	Frizerski salon
-	COM-CUT (računalniški napisi za avtomobile)
-	Sitotisk
-	Reprofoto (priprava za tisk)
POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
mm mm  
Ko se ustavi čas...
Je čas, ko se začne in je čas, ko se konča. Rojstvo in smrt, začetek in konec vsake biti, vsakega življenja. Z bolečinami in veseljem na začetku ter z bolečinami in žalostjo na koncu. Ne prvemu ne drugemu ne utečeš.
Ko se zgodi... Ko se ustavi čas... Ko ostanejo tisti, ki so jih imeli radi...
MORANA, d.o.o., pogrebna služba, cvetličarna, v Parižljah pri Braslovčah, je tista, ki ob takih trenutkih poskrbi za vse. Verjetno ste za nas že slišali, če še niste, potem vedite, da smo vam na voljo za vse usluge 24 ur na dan. Ne glede na to, kje jih potrebujete, tu blizu ali tam daleč. Na vsako pot gremo, tako v tujino kot na vroči Balkan, v vsakem času. Vence in cvetlične aranžmane dostavimo na dom ali v vežico.
NOVOST, KI VAS BO VERJETNO ZANIMALA, PA JE, DA OD RAČUNA POGREBNIH STROŠKOV TAKOJ ODŠTEJEMO ZNESEK POGREBNINE V TRENUTNI VIŠINI 30.000 SIT. PLAČATE TOREJ SAMO RAZLIKO, ČE NASTANE.
če nas potrebujete, nas lahko pokličete ali obiščete ob vsakem času. Naše telefonske številke so: 721-667, 721-043,721-395.
POGREBNE STORITVE, CVETLIČARNA STEBLOVNIK, Parižlje 11/c, 63314 BRASLOVČE
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
22..do 28.03. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Ljubija, tel. 831-219 29. do 04.04. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-769 05. do 12.04. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-410
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017, 831-418
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Nadzorništvo Nazarje
22.03.	do 28.03. LEVER PETER, Paška vas, tel. 885-150
29.03.	do 04.04. JERAJ FRANC, Prihova , tel. 831-910
05.04.	do 11.04. TRATNIK FRANC, Pusto Polje, tel. 831-263
MATIČNA KRONIKA ZA MESEC FEBRUAR 93
ROJSTVA:
Rodilo se je 6 fantov in 2 deklici
POROKE:
1. Pečnik Uroš, 1970, Ljubija 82 in Kašuba Jožica, 1969, Rečica ob Savinji 114; 2. Tlakar Zvonko, 1968, Šentjanž 18 in Prodnik Romana, 1968, Raduha 36.
SMRTI:
1. Bider Franc, 1909, Lačja vas 23; 2. Čeplak Marija, 1911, Lačja vas 16; 3. Janžovnik Frančišek, 1915, Zavodice 4; 4. Podkrajnik Ivana, 1913, Gornji Grad, Attemsov trg 6; Žmavc Rafael, 1912, Bočna, Bočna 69; Bric Jože, 1952, Grušovlje 18; 7. Ugovšek Franc, 1930, Solčava 55; Bačun Vilhelm, 1896, Ljubno ob Savinji, Prod 13; 9. Berglez Jožefa, 1901, Planina 32; 10. Zamernik Jakob, 1922, Strmec 35; 11. Federnsberg Rozalija, 1924, Ljubija 83; 12. Naglič Marija, 1911, Juvanje 16; 13. Podkrižnik Franc, 1915, Savina 34.
SINDIKALNA PRAVNA POMOČ
je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel.
SPORED FILMOV
KINO LJUBNO OB SAVINJI
27. in 28.03. SMRTONOSNO OROŽJE - ameriški akcijski film 03. in 04.04. RAJSKO POLETJE - ameriški film - drama
KINO "JELKA" NAZARJE
27. in 28.03. PODVODNA PLOŠČAD VI del -ameriški film - akcijska grozljivka
03. in 04.04. MESEČNIK - ameriški film - grozljivka
KINO "DOM" MOZIRJE
27. in 28.03. MANEKENKA - ameriška romant. komedija 03. in 04.04. GOLO KOSILO - ameriška drama
Celje - skladišče
r--’7Z"2Z", D-Per
HImaTi 7/1993
50000010346
COBISS s Gorenje 1352, dobro ohranjen za
Cenjene bralce opozarjamo, je za brezplačni MA OGLAS do 10 besed potreb izpolniti kupon iz zadnje su Savinjskih novic!
V Nazarju z okolico sklepam vsa zavarovanja	ADRIATIC.
LONČAR Renata, Ljubno, tel.: 841-331.
Sklepam vsa zavarovanja ADRIATIC,	področje
OKONINA do LOGARSKE. MAJCEN Marjeta, Ljubno, tel.: 841-331.
Florido 11/90 - 33.000 km, dobro ohranjeno prodam za 8.700 DEM, tel.: 831-563.
Prodam skoraj nov komplet preprog za spalnico. Tel.: 832-757, popoldan.
Prodam metrska drva, cena po dogovoru. Tel.: 844-326, zvečer.
Prodam otroški voziček HAUCK-POLLO, malo rabljen. Cena 100 DEM. Tel.: 832-408.
Ugodno prodam automatik A3 S, cena po dogovoru. Tel.: 841 -317.
Prodam češko bokarico 7x572, karabinko 8x57 IS s strelnim daljnogledom Habicht schwarovski (suhlska montaža). Zagradišnik Jože, Novo Naselje 10,63342 Gornji Grad.
Velika izbira lego kock, modelov BBURAGO in ITALERI! Urarstvo Šerbela - Rupnik, tel.:841-084.
Prodam novo kvalitetno satelitsko anteno in jo strokovno zmontiram. KVALITETA IN GARANCIJA. Miro Prašnikar, Sp. Kraše 30, 63341 Šmartno ob Dreti.
Podarim rabljeno dvodelno okno z roleto. Tel.: 831-262.
Prodam nov vrtni traktor s frezo in z vsemi ostalimi priključki. Cena	zelo ugodna!	Tel.:
832-149.
TURIST BIRO Nazarje - Graščina (izleti, potovanja, 1. maj...): novatel. št 831-321 int 206.
Prodam 210 1 skrinjo Gorenje. Cena	po dogovoru.	Tel.:
885-135.
Traktorsko prikolico za	prevoz
dveh	goved prodam.	Tel.:
885-266.
Prodam fotoaparat z vgrajeno bliskavko in elektronskim datumom (pod garancijo). Cena
150 DEM. Olga SLAPNIK, Solčava 16,63335 Solčava.
Lepo čipkasto obhajilno dekliško obleko z mošnjičkom prodam za 100 DEM. Tel.: 831-786.
Snemam obhajila, birme, poroke in druge slavnostne priložnosti. Tel.: 831-242, klicati sobota,
nedelja od 9. do 10. ure.
*
UGODNO - Prodaja nožev Solingen, pokličite in dostavimo
na dom. Tel.: 831-727.
*
NOVO! Ročni šivalni strojčki SINGER pri URARSTVU ŠERBELA - RUPNIK. Tel.: 841-084.
*
Ugodno prodam prikolico kamper - brako z baldahinom,
velikost 3 + 1. Tel.: 831-572.
*
Prodam nove cisterne za kurilno olje, cena 1900 1/29.000,00 SIT; 2500 1/32.000,00 SIT. Tel.:
831-	627 (dopoldne).
*
Traktorski viličar IMT 1,5 T -1.91 zelo uporaben za les, dela na kmetiji itd. PRODAM, tel. 844-053.
*
SUZUKI swift 1,3 GLX 92 6800 km, 5 vrat, srebrno sive metalne barve, centralno zaklepanje vrat, nastavljiv volan, lažje karamboliran. PRODAM, tel. 831-501.
Računalnik Schneider CPC 464, zelen monitor, 400 programov, 2 knjigi,
350 DEM. Tel.: 832-467.
*
Prodam ustrojeno govejo kožo, sivo rjave barve, 4 m2. Tel.: 845-150 (po 15. uri).
Prodam telico sivko, brejo 6 mesecev. Cena po dogovoru. Neža ZAVRATNIK, Loke 28,	63333
Ljubno.
*
Prodam modul opeko. Tel.:
832-	262.
Prodam 2 leti staro raztegljivo kotno sedežno garnituro Tel.: 832-378.
Prodam jalovko (8 mesecev) sive
barve. Tel.: 832-524.
*
Prodaja in dostava premoga tudi na čeke. Tel. 831 - 567. Dostavimo - plačate
EPSI
OSREDNJP KNJ. CELJE