Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulico štev. 16.
Z urednikom bo moro govoriti vsak dau od 11.
do 12. uro.
Rokopiai so no vračajo.
Inserati:
Sosts topna potit-vrata 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo bo popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj jn praznikov ol> s. uri zvečer.
Velja
za I^ubljano
v upravniatvu:
za colo leto C gld., za pol leta 8 gld., za čotrt leta 1 gld. 60 kr., na mosoc 60 kr., pošiljatov na dom velja mesečno 9 kr. voč.
Po pošti velja
za colo loto 10gl., za pol lota 5 gld., za čotrtleta2gld. 60 kr. in za jeden mosoc 86 kr.
L jubljani v ponedeljek 21. aprila 1884.
Štev. 43.
Tečaj I.
Volilni oklic centralnega volilnega odbora.
Stara navada je, da pred volitvami vsaka politična stranka izdaje svoj oklic, v katerem razklada svoja načela ter se s klicuje na svoje somišljenike in pristaše. Tega običaja se je tudi letos držal narodni centralni odbor, in zadnjo soboto sta objavila ,.Slovenski Narod11 in »Slovenec11 dotični volilni manifest.
Ne moremo tajiti, . da je nam čudna ta izjava takoj s prva izbudila marsikatero opravičeno sumnjo. Prečitali smo jo od konca do kraja, z vso pozornostjo, analizovali smo njeno vsebino in na zadnje res nismo znali, če je to, kar vidimo pred seboj črno na belem, gola istina, ali če nas morda le vara prijetni sen ? Povprašali smo okolo pri gg. odbornikih centralnega volilnega odbora, ali večjidel smo dobili odgovor, da so imenitni dokument spoznali stoprav iz časnikov; celo sedanji načelnik odborov povedal nam je na naše vprašanje, da je pač manifest bil prečital, predenj da so ga objavili, da se je pa branil, potrditi ga s svojim podpisom. Po tem takem ne izvira ta izjava od centralega volilnega odbora, temveč le od radikalne manjšine njegove ter od onega gospoda, ki je prevzel težavno in nehvaležno delo, združiti očividna protislovja v eno organično celoto.
Kajti nikdo ne bode zanikal, da se v letošnjem volilnem oklicu narodne stranke nahaja prav neušečno fundamentalno nasprotje ined premisami in med sklepi, kateri se iz njih izvajajo. Premise — to so načela, katera bodejo vodila narodno stranko mestnega odbora, sklepi —to so imena nekaterih mož, kateri se priporočajo ljubljanskim volilcem. In kedo bode oporekal, da so načela po vsem zdrava, primerna razmeram glavnega mesta ter ugodna njegovemu razvoju! Varčno gospodarstvo z mestnim premoženjem, zvesto varovanje narodnih pravic, združeno s pravičnostjo nasproti meščanom druge narodnosti, naposled »podpiranje c. kr. deželne vlade pri vsem njenem poslovanji na korist mesta in države," — teh jedrnatih načel se hočejo poprijeti mestni odborniki, dosedanji in oni novinci, katere
Listek.
Pivo.
(Statistična študija.)
Vsled obče popolnjenih tehničnih sredstev, koja nam rabijo pri pivovarstvu, je postalo pivovarstvo iz skromne in redke obrti bistveno predrugačena, splošno razširjena obrtna stroka. Vspelo se je do tako visoke stopinje, da v novejšem času tekmuje pivo jako nevarno in vspešno z vinom; to pa ne samo v nevinskih krajih, marveč tudi v deželah, koje pridelujejo samo vino.
Avstrijsko pivovarstvo nij nikakor med zadnjimi evropskimi. Tvarina, iz koje se pivo izdeluje, je avstrijskim pivovarjem v Avstriji sami ne le v obili meri, temuč tudi v odlični kakovosti na razpolaganje. Kot sploh evropska piva, napredovala so tudi avstrijska v zadnjem času močno, morebiti še močneje kot inostran-
bodejo volilci počastili s svojim zaupanjem Ako pomislimo, da volilni oklic na jako laskavi način povzdviguje dosedanje dokaze vladne blagohotnosti, — naravnost recimo, da se po polnem strinjamo s principijelnim delom te izjave, ter da bi bila grda nehvaležnost, ako bi vlada hotela ugovarjati tako zdravim in utemeljenim doktrinam.
Toda, uže oni veliki uepoznanec, ki je pred 160 let svetu podaril nepresegljivi vzor politične polemike, pobijal je v »Juniusovih pismih11 z reznim svojim peresom, stari napačni aksiom, po katerem se hočejo prikrivati slabosti in napake politično* delujočih oseb z blagodonečimi načeli. Kaj nam basnijo najplemenitejša vodila, ako je njih uresničenje izročeno možem, pri katerih je nam porok vsanjih preteklost, da bodejo pobijali ta načela, z nogami teptali te priucipije? Istina je sicer, da se bode večina priporočenih kandidatov v mestnem zboru ravnala po vodilih, proglašenih v izjavi centralnega volilnega odbora, istina je, da so se zlasti izsto-pivši mestni zastopniki do sedaj po vsem možato prizadevali, ustreči častnemu svojemu poslu. Toda komu se ne bode usilil opravičeni dvom, ako med možmi, poklicanimi, da de-janjsko uresničijo centralnega odbora nazore, čita ime onega moža, kateri je dobro znan kot general en chef one maloštevilne a glasne stranke, ki le zdražbo dela po deželi in zapreke stavlja narodnemu razvoju? Kdo more pričakovati pravičnosti proti nemškim someščanom od onega gospoda, ki je pred nekoliko meseci še v čitalnični dvorani s križarsko ognjevitostjo pridigoval sveti boj proti nemški stranki, dandanes, v Taaffejevi dobi, ki vendar odločno naglaša spravo med narodi? In kako hoče isti gospod podpirati »blagohotno" vlado, on, ki je pri vsaki priliki grdil osobo deželnega predsednika, napadal načela njegove sisteme in s psovkami obsipal narodne zastopnike, kateri so se drznili pred slovenskim svetom braniti poštene nazore poštenega in domoljubnega načelnika deželne uprave?
Nikdo tedaj ne bode zameril deželni vladi, ako se ne more ozirati na volilni oklic, ako
ska. Na vseh domačih in inozemskih razstavah stala so v prvi vrsti, pridobila so si svetovno veljavo ter se tudi močno izvažajo. Splošni denarni polom 1. 1873, koji je tako neugodno uplival na vsa gospodarska in financijalna podjetja v Avstro-Ogerski, je pač zadel in vsekal tudi pivovarskim podjetjem globoko rano. Preteklo je celih pet let, da je pivovarstvo po polnem okrevalo; zato se je pa jelo tudi v zadnjih letih toliko močneje povzdigati, toliko krepkejše razvijati.
Viden dokaz zato, da se je pivovarstvo vspelo iz skromne, ponižne in lokalne obrti do občne svetovne veljave, je tudi to, da se je število manjših podjetij v zadnjem času znatno skrčilo, število velikih tovarniških podjetij pa močno narastlo. Če je tedaj število pivovarskih podjetij v zadnjem času dosledno padalo, ni to pripisovati kakemu nazadku v pivovarstvu avstrijskem, temuč le ravno omenjeni razmeri. Vsled velikih naprednih korakov od strani večjih tovarn, so bile manjše pivovarne prisiljene svoje delo ustaviti, niso
ne more verovati njegovim obljubam. Desinit in piscem mulier formosa superne in opravičen je skepticizem deželne vlade nasproti izjavi, katera ljubljanskim volilcem priporoča občinskim zastopnikom znanega gosp. dr. Iv. Tavčarja. To je kandidat, s katerim se ne more sprijazniti nobena deželna vlada, — naj to dobro premislijo ljubljanski volilci, predno stopijo na volišče ter glasujejo za kandidata, usiljenega jim po strastni, v njenih sredstvih nikakor ne izbirčni agitaciji.
V	neprestani borbi, katero bije posamezni človek za svoj obstanek, nahajajo se vendar tudi trenotki, v kojih ob usodi njegovi določa prosta njegova volja. Kar se opazuje pri posameznikih, vse to velja v podvojeni meri tudi o političnih strankah. V takem položaji je dandanes narodna stranka v glavnem mestu, v njenih rokah je njena usoda, naj jo obme tako, da bod*e v korist beli Ljubljani in slovenskemu narodu!
Volilni shod
shod sklican po narodnem volilnem odboru včeraj v čitalnico, je bil posebno od gg. vo-lilcev II. razreda kaj innogobrojno obiskan. Šlo je zato, postaviti mesto g. F, Stegnarja, kateri se je kandidaturi prostovoljno odpovedal, druzega kandidata. Predsednikom volilnega shoda bil je izvoljen po nasvetu mestnega odbornika g. dr. vitez Bleivveis-Trste-niškega gospod cesarski svčtnik J. Murnik. Prvi poprime za besedo g. dr. J. Tavčar in nasvetuje za kandidata g. c. kr. notarja J. Gogolo, katerega je priporočal v zadnjem volilnem shodu g. prof. Šuklje sam. Potem se oglasi čestitljivi starosta slovenskih učiteljev, vodja mestne šole, deželnega šolskega sveta član in urednik »Učiteljskega Tovariša"; gosp. Andrej Praprotnik pravi, da bi se volilci druzega razreda z nova zbrali, da si izvolijo novega kandidata.
Gotovo je, da nasvetovani kandidatje ne ugajajo zmirom vsem različno zastopanim stanovom v volilnem razredu. A on, da si je izprosil besedo v imenu učiteljev, da oni do-bodo v mestnem zastopu svojega zastopnika,
mogle ž njimi tekmovati. Avstro-Ogerska je imela leta 1860 veliko število 3314 pivovarn, 1. 1882 pa le 2131. Število se je pravilno vsako leto zmanjšalo ter nikoli narastlo. Najmočneje se vč da, za 3°/0 ali za 78, je padlo število od 1. 1873 na 1. 1874. Tudi v Avstriji in v Ogerski posebej je bilo to padanje jako pravilno, pri Avstriji brez izjeme, pri Ogerski le z dvema neznatnima izjemama: pri tej sta si namreč ostali števili v letih 1877 in 1878 jednaki, leta 1882 pa je bilo število za jedno večje, kot 1. 1881. Avstrija je imela 1882 leta 1992, Ogerska pa 139 pivovarn; 1. 1860 sta pa imeli: ona 2824, ta pa 490 pivovarn.
V	Avstro-Ogerski se je tedaj v omenjeni dvaindvajsetletni dobi skrčilo število pivovarn za 35,60 °/0; v Avstriji posebej le za 29 %> v Ogerski pa za 71 °/0. Primeroma najmočneje se je znižalo število v Češki, Moravski, Koroški, Galiciji in Štajarski.
Avstrijske pivovarne se po posameznih kronovinah dele sledeče: Največ, 836, jih ima seveda češka; 250 Zgornjeavstrijska; 192 Ga-
kakor se je to vsem drugim stanovom uže priznalo. Narodno šolstvo je gotovo jako važen predmet, za katerega ima skrbeti mestni zastop ljubljanski, in to nalogo je dosedaj vzgledno in izvrstno spolnil g. prof. feuklje, ker se je ta mož vsigdar potegoval za napredek in korist ljubljanskega šolstva. Zatorej vse učiteljstvo iskreno želi, da ta mož i nadalje ostane v mestnem zastopu ljubljanskem, kateri ga je počastil z važnim nalogom, da ga je izvolil v deželni šolški svšt kot zastopnika ljubljanske občine.
Profesor Šuklje bode tudi sedaj jako potrebna moč v mestnem zastopu, kajti treba bode vrediti v kratkem obrtnijske šole, tretjo mestno šolo itd. In ker je g. profesor Šuklje mož, od katerega je vse učiteljstvo uverjeno, da ga bode izvrstno zastopal v mestnem zboru, in s tem tudi koristi vsega meščanstva, nasvetuje ga govornik, gosp. Andrej Praprotnik, kandidatom v drugem razredu za mestni zastop ljubljanski.v (Dobroklici in pohvala.)
Črevljar g.Škrbinec se protivi kandidaturi g. prof. Šukljeja po svoji navadni, da malo rečemo, malo olikani navadi. Preveliko čast bi skazali takemu »govorniku", ako bi ponavljali njegove napade in psovke, „Judaž Iška-rijot iz srednjega veka (!)“ itd. Le sram nas je bilo, da se taki neizobraženi elementi sedaj urivajo v občinski zastop glavnega mesta, in srečno smo milovali nasprotno stranko, katera se v svoji zadregi pajdaši s takimi zavezniki. Doslednost baje od nekdaj ni bila eminentna lastnost gosp. Škrbinca, in tedaj smo uže za naprej pričakovali, da bode najnovejši kolovodja „Naro-dove“ stranke, kateri je še pri prvem volilnem shodu v sveti jezi počastil g. Gogolo z drastičnimi priimki, kakor »nezrel štrboucelj" ter odločno pobival njegovo kandidaturo, sedaj z isto umetnostjo se potezal za istega kandidata.
Gosp. Škrbinec je bil pri kraji s svojo filipiko in besede prosi dr. Tavčar: Njemu se vidi, da glasovanje ne bi bilo svobodno, ako se izvrši javno, nasvetuje tedaj, naj se vrši po listkih, ker se boji denuncijacij uradnikov. Sploh pa predlaga, naj se sklene takoj konec debate.
Potem se oglasi prof. Fr. Šuklje, kateri je govoril blizo tako-le:
»Predlogoma g. dr. Tavčarja ne bodem ugovarjal, dasi se mi glasovanje z listki ne vidi umestno. Od vsakega volilca mora se pričakovati toliko samostojnosti, da bo oddal svoj glas brez strahu pred tujim nasilstvom. Tudi kontrola je jako težavna pri pismeni volitvi; saj se je uže o zadnjem shodu govorilo, da so glasovali tudi volilci iz drugih volilnih razredov; kako se hoče potem nadzorovati glasovanje z listki! Vendar ne stavim protipred-loga ter bodem le na kratko svoje stališče razvijal gg. volilcem.
GospSda moja, če se oziram na svoje osebne razmere, moral bi reči naravnost, da nikakor ne morem sprejeti kandidature v
licija; 175 Moravska; 155 Tirolska, 101 Koroška, med 50 in 100 jih imajo še Nižjeav-strijska, Štajarska in Solnograška; Kranjska jih ima 9; manj kot Kranjska jih imajo le še Bukovina, Primorska in Dalmacija. Z ozirom na velikost Zemljinega površja jih ima največ Zgornjeavstrijska, kjer pride po jedna pivovarna uže na vsacih 48 0™.! zanjo Češka, potem Koroška, Šlezija, Solnograška, Tirolska, itd. Tudi v tem oziru zaostajajo za Kranjsko le še zgoraj omenjene tri kronovine. Z ozirom na množico prebivalstva ima primeroma največ pivovarn Solnograška, kjer pride vsaka pivovarna uže na 2700 ljudi. Koj za njo pride Zgornjeavstrijska; potem Koroška, Tirolska in Češka. Tudi v tem oziru stoji Kranjska še le nay jednajstem mestu.
Število pivovarn sploh pa še ni j nikakor merodajno in uvaževalno za stopinjo razvoja, na koji stoji pivovarstvo kake kronovine. Da se nam ista natančneje pokazuje, treba je osvetiti razmero med številom velikih in manjših podjetij. Velikost podjetja se nam precej jasno kaže v visokosti letnega davka, kojega
mestni zastop. Preobložen sem z mnogovrstnim delom, tako da mi pač ne treba novih bremenov; kot občinski odbornik spolno val sem svoje dolžnosti marljivo in pošteno in hvala, katero sem prejel za svoje trudoljubivo delovanje, me pač ne more vabiti in mikati k zeleni mizi v mestni dvorani. Toda navzlic temu sem se udal željam svojih prijateljev in somišljenikov, kajti mislil sem, da svojim someščanom in svojemu rodnemu mestu vendar še lahko koristim v marsikaterem vprašanji, zlast pa v šolskih zadevah.
Ne bojim se nobenega ugovora gg. volilci, ako trdim, da sem zmiraj vestno storil svojo dolžnost kot mestni odbornik. Za to imam na razpolaganje celo iz nasprotnega tabora dve klasični priči. »Slovenski Narod" imenoval me je v svojem poročilu o oni seji, v kateri se je sklepalo o tržnem redu, Jako vztrajnega odbornika'1, in še pred dobrim tednom pisal je »Slovan", da so vsi dosedanji odborniki brez izjeme prav marljivo se potezali za mestne koristi.
Tudi v odsekih nisem rok križem držal. Kot načelnik šolskega odseka izdelal sem imenitna in obširna poročila, na pr. o slovenskem učnem jeziku na javnih mestnih šolah, o ure-jenji učiteljskih plač itd. Ta poročila bila so vedno sprejeta od zbornice jednoglasno, brez ugovora in premembe, in »Slov. Narod“ objavil jih je svojim čitateljem od besede do besede, na prvem mestu, mnogokrat z razprtimi črkami. Nisem se omejil na šolska vprašanja, oglasil sem se tudi pri drugih predmetih. Sicer so mi uprav zoperni oni Universalgenies, ki se v svoji domišljavosti lotijo vsake stvari, ne oziraje se na to, če jo poznajo ali ne. Ali dotični moji nasveti bili so deloma sprejeti celo jednoglasno, na pr. oni o mestnem Statutu in o častnem meščanstvu za slavnega našega rojaka prof. Miklošiča, deloma bi bilo ugajalo ljubljanskemu mestu, ako bi bili prodrli v zbornici, tako na priliko moj predlog, da se pusti stara pot črez Vertačo. Z mirno vestjo tedaj naglašam, da je bilo moje delovanje v mestnem odboru koristno ljubljanskemu mestu.
Očitajo mi zlasti dve pregrehi. V prvi vrsti, da sem premalo naroden. Skoraj se mi ne vidi vredno, odgovarjati takemu neopravičenemu predbacivanju. Istina je, da nisem prijatelj hrupnih prizorov, in gosp. Škrbinec, ki me je hotel spominjati nekega dogodka z mojih mladih let, naj se potolaži v tem oziru. Mladostna prenapetost mi je minula, življenje s svojimi skušnjami me je spametovalo, in mirno se preteka kri po mojih žilah. Ali zopet je istina, da se mi studi ono prazno narodnjaštvo, ki vedno le kriči na vse pretege, — a ničesar pozitivnega ne ustvarja. Kdor ima priliko, opazovati moje postopanje v deželnem šolskem svčtu, sodil bo drugače o mojem na rodnem mišljenji. Sicer poudarjam le to, da se je najvažnejša narodna pridobitev ljubljanskega mesta, upeljava slovenskega učnega
imajo pivovarji za svojo obrt plačevati. Tu stoji pač na prvem mestu Nižjeavstrijske, za njo pridejo Češka, Moravska in Zgornjeavstrijska. V Nižjeavstrijski plačuje jeden podjetnik sam do poldruzega milijona; jedeu od pol milijona do milijona; 9 jih plačuje od 100000 do pol milijona; 25 druzih pa tudi še vedno po več kot 10000 goldinarjev.y Po več kot 10000 goldinarjev plačuje v Češki 232 podjetnikov; v Moravski 52; v Zgornje-avstrijski 34; v Galiciji 23; v Štajarski 15; v Ogerski z Erdeljsko 13; v Solnograški in v Šleziji po 11; v Tirolski 7; v Kranjski in Koroški po 3; v Bukovini 2.
V	tem oziru zapazimo v pivovarstvu ve-likansk napredek, če primerjamo sedanje razmere z onimi pred 22 leti; takrat jih je bilo le 146, ki so plačevali letne užituiue po več kol 40000 gld.; sedaj jih je uže nad 400. Nasproti se je pa število najmanjših podjetnikov, še manj kot 100 gld. letnega užitninskega davka močno, iz 189 na 50, skrčilo; in sicer pri nas iz 119 na 38, v Ogerski pa iz 70 na 12.	(Dalje prihodnjič.)
jezika v mestnih šolah s tem pogojem, da se z obligatno nemščino pričenja stoprav v 3. razredu, dosegla največ vsled mojih naporov. Zastopal sem narodno stališče v tej zadevi gori do ministerstva — in nikdo mi ne more odreči mojih zaslug v tem imenitnem vprašanji.
Uže onkrat se je naglašalo, gg. volilci, da sem „prevladen“. No, gospoda moja, dandanes še sem tega prepričanja, da se bode dalo več pridobiti za narodno stvar v soglasji s sedanjo vlado, nego z razporom, s sodnij-skimi tožbami in jednakimi sredstvi, kakor jih nasvetujejo naši gospodje radikalci. V tem oziru niti za las ne odstopim od svojega prepričanja. Pač se mi pa vidi, da je nasprotna gospoda kar črez noč predrugačila svoje mnenje. V rokah imam oklic centralnega volilnega odbora in v tem interesantnem dokumentu čitam od besede do besede, da je načelo mestnega odbora: »Podpiranje visoke c. kr. deželne vlade pri vsem njenem poslovanji na korist mesta in države. Ker je v interesu države, da podpira samoupravna telesa v njihovem prizadevanji za občni blagor in ker nam je visoka c. kr. vlada dala dokazov dovelj o svoji blagohotnosti, nadejamo se, da v prihodnje ne bode ničesar kalilo sporazuma in soglasja med njo in mestnim za-stopom ljubljanskim.“ Ne bodem trdil, da je to goli volilni manevr, namenjen, slepariti volilce, dasi med onimi, ki se priporočajo na podlagi teh načel, nahajam tudi dr. Iv. Tavčarja, ki je pri vsaki priliki napadal deželno vlado in osobo dež. predsednika. Ako pa to ni goli humbug, potem, gospoda moja, so se tudi nasprotniki mahoma postavili na moje stališče, in po polnem je zginil razloček med nazori naših radikalcev in mojim programom.
GospMa moja, jaz sem pri kraji! Nikakor se ne usiljujem svojim volilcem, nikakor ne hrepenim po dostojanstvu mestnega odbornika, a dveh stvarij vendar ne morem prezirati. Čul sem iz ust čest. svojega kolege g. prof. Križnarja, da se misli tudi on odpovedati odborniškemu poslu. Potem ne bode imelo šolstvo v mestnem zboru niti jednega zastopnika in vendar pridejo baš letos na vrsto jako važne šolske agende. Ne treba, da bi se ozirali na mojo osobo — a skrbeti morate vendar za to, da bode ljubljansko šolstvo po strokovnjaku zastopano v mestnem odboru.
In še ena! Okolo 300 volilcev nas je v volilnem imeniku c. kr. uradnikov, profesorjev in učiteljev, četrtinka vseh volilcev, in ves naš mnogobrojni stan bode imel v prihodnjem mestnem zboru le enega reprezentanta, gosp. dr. Dolenca. Sodite sami, če je to razmerje pravično, če s tem ugajate našim stanovskim interesom.
Dolžan sem bil, povedati Vam svoje nazore. Ako me z nova izvolite, se bodem prizadeval, izvršiti svoj mandat vy čast svojim volilcem in narodni stranki!“ (Živahno odobravanje.)
Predgovorniku ugovarja g. dr. Tavčar, kateri se sklicuje na to, da ima vsa narodna stranka od nekdaj program, podpirati vlado; opozicija ne velja osobi deželnega predsednika, pač pa uredniku vladnega lista, katerega treba ločiti od načelnika deželne vlade. Tudi vo-lilce skuša hujskati na prof. Šukljeja ter hoče iz sabotnega uvodnega članka »Ljublj. Lista" dokazati, da je uradni listi smešil in žalil narodne volilce. Prof. Šuklje odgovarja stvarno na osobne napade, naglaša, da je bil dr. Tavčar še pred 14 dni po vsem drugačnega mnenja, navaja njegov citat v „Slovanu“: „ Wenn der Mantel fdllt, muss der Ilemog nach,u ter opozorja volilce na znane metamorfoze »Slov. Naroda" glede g. Regalija.
Pričelo se je potem glasovanje, pri katerem je bilo kakih 10 do 15 glasov večine za g. notarja Gogolo. Vender smo videli mnogo volilcev tretjega razreda, kateri so, nahujskani od agitatorjev radikalne stranke,
—	med njimi v prvi vrsti znani krojač gosp. Železnikar — se umešali med glasujoče volilce druzega razreda.
Pii volilnem shodu za III. razred prejel ,je gosp. Škrbine c trdo zasluženo plačilo za svojo neumorno agitovanje,- bil je proglašen kandidatom, navzlic ugovorom odvetn. koncipijenta g. Šešek a. Čestitamo mestnemu zastopu!
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Parlamentarično delovanje državnega zbora se je prav za prav uže začelo. D116 19. t. m. je imela gospodarstvena komisija gosposke zbornice svoje zborovanje in se je posvetovala o zakonu o pridobitvi petroleja v Galiciji in Bukovini. V poslanski zbornici prične se zborovanje stoprav dnč 25. t. m.
Listi v obširnih telegramih poročajo vse podrobnosti o potovanji cesarjevičevem in dostavljajo podrobnosti prvim svojini brzojavom. Sprejem v Carigradu je bil v istini veličasten in sultan obdaja svoje visoke goste s toliko dvorljivostjo, častjo in s takim bleskom, da se bero poročila kakor pravljice v »tisoč in jedili noči" ... Vse, kar premore izhod krasnega in čarobnega, razkriva se pred Rudolfom in njegovo soprogo!
Ogerski finančni minister Szapary je prišel na Dunaj posvetovat se z ministrom Du-najevskim o raznih vprašanjih, posebno o predlogu gledč špirita. „Budap. Corr.“ poroča, da bode hrvatski deželni sabor sklican v drugi polovici meseca maja. A zboroval bode le malo časa.
Tuje dežele.
Vsi listi trdijo, da se bode pruski državni sv6t kmalu zopet ustanovil. Prestolonaslednik bode prevzel predsedništvo, Bismarck pa baje podpredsedništvo. Tedaj bode pač Bismarck glavni vodja te korporacije, od katere bodo celo ministri odvisni; čeravno stopi kancelar iz ministerstva, obdržal bode po tem takem vrhovno vodstvo v svojih rokah.
„Germania“ poroča, da je rimski kasa-cijski dvor dnč 16. t. m. izročil tajniku propagande odlok, da mora zavod do 16. julija prodati svoje nepremakljivo imetje. Po tem času bode država službeno prodala posestva, ako bi zavod ne spolnil sodnijskega povelja. Isti časnik tudi trdi, da so diplomatični krogi rimski razžaljeni, ker laška vlada molči o dvomljivem pogovoru pl. Keudella z Depreti-som, o katerem je „Germania“ toliko vedela povedati, a Bismarck je odločno zanikaval, da bi bila državnika imela kedaj jednake pogovore.
O novem gouvernerju Vzhodne Rumelije lisli še mnogo vgibljejo. Ruski poslanec je baje ustmeno protestiral pri turški vladi, da bi potrdila kneza Bogoridesa. Ruska mu je sovražna, ker ni prijatelj združenja vseh Bulgarov in ker pravi, da so ruski agentje prouzročili zadnje unijonistične tabore, ki so sklepali ugovore zoper berolinsko konferenco in zahtevali združenje Bulgarske. Ruska vlada pa je jako energično temu ugovarjala in zato ne mara več starega namestnika.
Novo imenovani ruski poslanec v Parizu, baron Mohrenstein, predstavil se je s svojim pooblaščenjem dnč 19. t. m. presedniku republike. Oba državnika sta v svojih govorih zatrjevala svoje simpatije do dotičnih držav in izraževala upanje, da se ohraui staro prijateljstvo.
Ministerski predsednik Ferry se je povrnil v Pariz, kjer ga je sprejel Gr6vy. Predsednik republike je čestital Ferry-ju za govorniške vspehe, ki jih je žčl v Cahorsu in v Perigueuxu o priliki odkritja Gambettovega spomenika. Ferry je naznanil predsedniku republike, da je dobil od vseh francoskih zastopnikov pri velevlastih poročila, kako vgodno so bili oni govori sprejeti v inozemstvu.
Iz azijatskega bojišča brzojavi poveljnik, da je trdnjave Phulamthien in Langvan odpravil in podrl. Sovražnik je ves raztresen in beži proti Anainu, v deželi Tonhoa; francoska vojska ga podi in v omenjenem kraji bode tudi zasegla morilce misijonarjev in jih kaznovala.
Gordon paši se jako slabo godi. Zadnje njegovo poročilo je brzojav na Mr. Baringa dn6 9. aprila, v katerem pravi, da so tageb-ški rodovi Mahdija dvakrat natepli in mu pobrali mnogo živeža in vojakov. Rodovi vstajajo zoper lažnjivega proroka in obkoljen je skorej ravno tako od nezadovoljnih in upornih čet, kakor Gordon v Kartumu. — Ker je Graham ostavil Suakim, dobil je Osman Dignm novega poguma. Izdal je proklamacijo, v kateri pove, da je imel nebeško razodenje o velikanski zmagi, katero jim bode kmalu podelil črez sovražnike. Kakor se vidi, je mož postal zopet oblasten, in obilni brzojavi angleški o njegovem porazu in o odpadu vseh rodov od hrabrega nekdanjega kupčevalca s sužnji bili so le deloma istiniti. Sedaj je stari četovodja na vrhuncu stare oblasti in slave!
Mahdi celo v angleško Indijo pošilja svoje agente. Ravno nam poroča brzojav, da je policija v Sinili zasegla mnogo proklamacij laž-njivega proroka, ki so bile namenjene muha-medanom pod angleškim žezlom.
Dopisi.
Iz Kamnika, dne 18 aprila. (Izv. dop.) Lovi na- medveda dandanašnji sploh na Kranjskem niso ravno pogosti, a v našem kraji vedo le stareji lovci pripovedovati o njih. Tim bolj se mora čestitati našim lovcem, ki so imeli včeraj to redko priložnost, iti na medvedji lov.
Uže kake tri tedne sem prihajala so iz Bistrice in iz Bele poročila, da se sledi „ta-car kosmatinec'1. Videli so stopinje, ki so mogle biti le medvedje in našli so več razkopanih in izpraznjenih mravljišč, dokaz, da se je medved nad njimi gostil. A da bi ljudi o svoji navzočnosti še bolj prepričal, privoščila si je slednjič ta mrha baje tudi par ovac.
Zdaj pa, se	ve	da, ni bilo nič	več za	čakati. Naši	lovci	so	se pojunačili,	oprtali	so
včeraj puške in hajd! v Belo. Lepega vremena res niso imeli, cel dan je dež curkoma lil, a kaj je to lovcu, če ima pričakovati ta-cega plena!
Da smo Kamničani, ki smo ostali domd, željno pričakovali izida te ekspedicije, to se dd	misliti.	Cel dan	govorili smo o	tem, kako
da	bodemo	lovce	in	njih plen sprejeli in	kaj
da se bode z medvedom vse zgodilo, to je bilo uže natanko določeno. Eni so pravili, kako izvrsten je „golaš“ iz medvedovega mesa, drugi zopet hotel si ga je dati na drugi način pripraviti, vsem kamniškim kuharicam pa se je z vso resnostjo priporočalo, da si o pravem času košček naroče, tako, da se je uže marsikateri bal, da medved ne bi bil premajhen in ne bi prišlo na vsacega nekaj.
Tako preživeli smo razburjeni ta dan in prišel je večer.
„Vsaki čas morajo priti", trdil je ta v kavarni skozi okno pazno ven zroč, a drugi tolažil je zopet nestrpneže in dvomljivce, da ne morejo še tukaj biti, ker taka žival se težko „naprej spravi".
Tako smo čakali precej dolgo, a pričakali nismo nič. Lovci vrnili so se v mesto uže tako pozno in v taki temi, da medveda ta večer ni bilo mogoče več videti.
Šli smo spat, menčč, da bode medved uže drugi dan kje „razpostavljen“. Da smo zaradi tega malo prej vstali, nego po navadi in to vkljub deževnemu vremenu, bode nam vsak rad verjel, vsaj raji, kot to, da smo bili v našem pričakovanji zelo iznenadjeni in da je šel naš up po vodi! Medveda lovci seboj niso prinesli niti pripeljali ga. Sledili so ga pač, sledili. Našli so zopet več mravljišč razkopanih, videli so opraskana gabrova debla, kjer si je tacar „kremplje brusil“, da, nekateri so ga baje celo za trenutek videli, a skril se je prehitro za skalami, tak6, da mu ni bilo priti do živega. Kaj se lioče! Sicer smo bili malo nevoljni, da ne bo niti „golaša“ niti medvedje pečenke, a če so se morali lovci potolažiti, ki so se cel dan na dežji močili, pomirili se bomo sčasoma tudi mi, ki smo doma v kavarni sedeli.
če bodo naši lovci še enkrat poskusili svojo srečo, in kedaj se to zgodi, nam sedaj še ni znano, a kedar se zgodi, poročali bodemo gotovo zopet o tej imenitnosti našega mesteca.
Razne vesti.
— (Boj v ječi.) V državi Illinois pripetila se je v neki jetnišnici strahovita dogodba. Oskrbnik je šel na ogled po sobah kaznjencev — kar ga napade jeden izmed njih in ga na mestu vbije. Komaj so divjaka vkrotili sodrugi njegovi in stražniki, ki so prihiteli na pomoč. Ko so ga zvezali pretrgal je nagloma vezi in planil zopet na stražnike — a od mnogo krogelj zadet, padel je nezavesten na tla. Pozneje se je zopet zavedel in tedaj je vpil:	„Jaz sem Jezus Kristus in bil sem poslan, da vbijem ostrega stražnika! Devet mož sem umoril in ta je deseti, menim, da je dovelj!"
— (Petrograd s ko) geografično društvo je dobilo 13. t. m. brzojav od slavnega popotnika Perševalskega, ki preiskuje osrednjo Azijo. Sedaj biva v Alašavu v Mongoliji. Srečno je prekoračil puščavo Gobi, a mraz mu je hudo nagajal. V severnem delu je živo srebro zmrznilo v aparatih! — Vendar so vsi udje pogumne te ekspedicije zdravi in sedaj se pripravljajo, da odidejo na jezero Kukunor v Mongoliji.
— (Najnovejša moda.) V Parizu nosijo sedaj elegantni gospodje frake škrlataste barve! Črna obleka jim diši preveč po — natakarjih in žalujočih pogrebcih . . . Bog ve, bode se li ta nova moda kmalo razširila? Mogoče je vse, — saj se moda oprime naj večjih bedarij!
— (V genfški ječi) je te dni umrla hu-dodelka Marija Jeanneret. Svoje dni so vzbudili njeni zločini občno pozornost po vsej Evropi. Bila je strežnica v bolnišnici in zastrupila je mnogo bolnikov z atropinom, katerega je revežem dajala v malih oddelkih Zdravniki dolgo niso mogli priti na sled čudni prikazni, da bolniki tako mrjo. — L. 1868. obsojena je bila na 20 let težke ječe.
— (Hudobneži) so pretekli teden na pau-hadloski železnici v Ohio vstavili vlak s tem, da so odjenjale šine. Lokomotiva se je prekucnila in strla vodjo in kurjača. Popotnikom pa se ni nič žalega pripetilo.
Domače stvari.
— (Mestni odbornik g. Iv. Hribar) je v volilnem shodu na velikonočni ponedeljek v svojem govoru povdarjal, da je naloga mestnega zbora, vlado podpirati, a da ista ne sme metati narodni stranki polena pod noge, ampak naj jo tako podpira, kakor je prejšnja ustavoverna vlada podpirala nemško večino v mestnem zastopu. Gosp. Hribar bi bil moral vendar povedati, kedaj je sedanja vlada narodni stranki mestnega zastopa metala polena pod noge, in potem, kako je prav za prav prejšnja Mustavoverna vlada" podpirala nemško večino v mestnem zastopu. Se v6, da bi moral g. Hribar tudi povedati, ali je podpora, ki jo je prejšnja vlada naklanjala nemški večini, tudi bila njemu in njegovim tovarišem vselej po volji; kajti, če ni bila, ne vemo, kako more g. Hribar priporočati sedanji vladi, naj postopa gledč narodne večine po načelih, po katerih se je prejšnja vlada ravnala gledd nemške večine. Denimo pa, da bode vprihodnjič v mestnem zastopu večina zopet nemška, kar ni nemogoče, po katerih načelih se bo morala potem vlada gledč nje ravnati? Gotovo ne po gosp. Hribarjevih načelih, temuč le po zakonitih načelih ravno-pravnosti, ker drugače ne bo nikoli miru v deželi.
— (Volitve v mestni zbor.) Denašnje volitve za tretji razred udeložilo se jo jako malo štovilo volilcev, iz med vpisanih 354 le 79. Predsedoval jo volilni komisiji mostni odbornik tiskar g. A. Klein. Izvoljeni so bili gg. Josip Geba, urar, z 76, Sročko Nolli, klopar, z 76, Ivan Počivalnik, mesar, z 72, P. Škrbinoc, čovljar, z 6	1» Ignacij Valentinčič, hišni posostuik in zavarovalni Afront. z 77 glasovi. Jutri voli drugi razred.
— (Stepli) so se včeraj na Kongresnem trgu fuutjo okolu 9. ure zvečer; jedneiuu se je
zlomil dežnik, drugemu pa je v boju izginila ci-linderca z verižico v vrednosti 5 gold. 80 kr. To so nasledki brezumnega pretepavanja.
— (Najdene stvari.) V vozovih južne železnice od štacije Zidanega Mostu do Postojine našli so od 1. novembra 1883 do 15. aprila 1884 sledeče stvari: 1 ženski muf, 1 ročno črno torbico, v nji pa knjigo: Notre Danic de Belles Fontai-nes; 1 beli robec, 1 žepni nož, 1 naprstnik, škatu< lja s črnim klobukom, 1 posteljno odejo z rude-čimi pegami, 1 zelen svilnat dežnik, 1 črno čepico, več palčic in par suknenih črevljev. Pri ljubljan skem magistratu oddale so se sledeče najdene stvari:
1 rahljača, denarna svota nad 6 gld.; denarna mošnjica z 10 kr. in znamenjem barvarja, 1 konjsko odejo, denarja 1 gld. 20 kr., denarja 1 gld., mošnjiček z 2 gld. 23 kr. denarja, 1 volnane ruta,
2 ključa, 1 očale, 1 menjica za 20 gld., 1 prazna taška za smodke, 1 žepni nož, 5 gld. denarja, 1 nanosnik, 1 črn klobuk, 2 ključa, denarja 3 gld., 1 bela ruta in 1 brojanice (roženkranc). Kdor je katero teh stvari zgubil, mora jo v teku leta zahtevati nazaj, drugače se bode v smislu zakona postopalo.
— (Ponarejeni srebrni goldinarji) so se začeli zopet trositi med prebivalce Kranjske. Sedaj, ko ne gre več, hoditi po ponarejene foto-grafovane desetake v Videm (Udine) in ni mogoče, iste, ko petake in goldinarje ponarejati, spravili so se ponarejalci nad tolarje, katerim je to uže v navadi, da ponarejajo srebrne goldinarje, katere lijejo po podobi pravih iz cinka in svinca. Te dni izdal je kmetovalec ponarejen srebrn goldinar r Trebnjem, katerega je baje dobil, ko je kupil pri krojaču na Starem trgu izdelano obleko pri menjavi petaka. Ponarejen srebrn goldinar jo imel letnico 1877. Danes pa je uložila v kranjsko hranilnico neka ženska večo svoto denarja, v kateri sta bila dva ponarejena srebrna goldinarja z letnico 1879. Treba je tedaj paziti!
— (Babje pšeno), kakor se nazivlja mala drobna toča, prouzročila je včeraj popoludne posebno na cvetočem sadji od Ljubljane do Device Marije v Polji mnogo škode.
— (Uboj.) Mlinar Matevž Tori iz Sapote pri Št. Juriji (v okraji radeškem) šel je na Veli konočno nedeljo iz gostilne domu.	Ko pride do hiše, vidi tam nekoliko kmetskih fantov — in takoj mu je jeza vzkipela, ker je menil, da mu bode zbrana družba, kakor po navadi, nagajala. Posebno ga jo pa pogrelo, da je videl med njimi necega Josipa Kneza, ki je zahajal k njegovi hčeri Polonici v vas. Te ljubezni Tori ni mogel trpeti in zato je Kneza jako sovražil. Knez seje bil uže jedenkrat po svoje maščeval nad očetom svoje ljube. Prevrnil mu je kamenito mizo pred hišo in poškodoval nekoliko sadnega drevja, in ta čin pač ni izbrisal stare mržnje. Mlinar je fante pozval, da naj se takoj oddalijo od hiše, drugače bode stopil po revolver in jel med nje streljati. Skočil je v sobo in fantje so odšli, meneč, da bode res prišel s samokresom; jedini Knez je ostal še v obližji mlina. Tori je popadel v sobi nož in se podal zopet iz hiše, kjer je zadel na Kneza. Po kratkem kregu zadere mlinar fantu nož v desno stran vratu in ga težko rani. Revež je zaupil: „Po magajte, zaklal me je!“ — potem so ga pa kmalu jele zapuščati moči. S pomočjo bratovo privlekel se je domu in tu je kmalu umrl vsled preobilnega odteka krvi. — Tori pač ni mislil, da bodo njo-gov udarec imel tako žalostne posledico. Ko je drugega jutra zvedel za smrt Josipa Kneza, šel je takoj ves skesan k sodniji v Radeče in se sam objavil.
— (Poredni ponočevalci.) IzZadvoraje prišla v noči 15. t m. cela tropa fantov v Sostro z lepim namonom, da bi so malo pretepali. A domači fantje jim niso šli na limanice. Mirno so ostali v svojih posteljah, ko so sosedni ponočevalci vpili in razgrajali, kleli in na korajžo klicali po vasi. Ker nobenega ni bilo, ki bi se bil ž njimi pretepal, jeli so svojo jezo hladiti nad drvami posestnice Marije Strahove. Lepo so bila polena naložena — in to jo razdražilo pogumne fante. Razmetali so skladovnico na vse štiri vetrove, vrh tega pa razbijali po vratih hleva, kjer je spal sin omenjene posestnice. Ko so razdejali leseno trdnjavo, jeli so trgati bližnji plot, premaknili so vaško brv
in polomili ji držaje ... Bližina vode jih je menda nekoliko ohladila; po zadnjem tem junaškem činu zapustili so bojno polje in korakali kriče nazaj z očitnim zadovoljstvom v srcih, da so izvršili junaška dela... Se ve da žandarmerija ni tega mnenja in prijela je nekoliko ponočnih razgra-jalcev.
— (Tatvina.) Nepoznani lopovi vkradli so v noči med 16. in 17. t. m. posestniku Janezu Furlanu v Matenji nekaj obleke in 18 gold., ženi njegovi pa precej zlatnine. Za pot so vzeli tatov seboj	jeden hleb	kruha in kos	svinjine. Skupne
škode	je nad 50	gold. Tatovi	so	se menda vtiho
tapili	v kočo, ko	je gospodar po	noči ob 11 uri
šel k	živini v hlev pogledat;	v	hišo nazaj grede
je zaprl s ključem od znotraj obojne vežne duri zjutraj pa so našli jedna vrata odprta. To dokazuje, da je bil tat skrit v hiši in da je le med tem časom zamogel v stanovanje, ko je gospodar se mudil v hlevu.
— (Občinske volitve.) Dne 29. febr. 1.1. bili so izvoljeni za občinske svetovalce v Sodražici Ja nez Fajdiga, Šimen Vesel, Primož Pakiž in Gregor Pirc. — V Višnji Gori je bil 15. aprila izvoljen za župana hišni posestnik in trgovec gosp. Anton Štepec, hišna posestnika France Starcer in Alojzij Kralj pa za občinska svetovalca.
— (Požarna kronika.) V Zadjah (občina Medvode) je 18. t. m. pogorelo pohištvo Franceta Jenko-ta. Na kak način je ogenj nastal, ni še natanko znano. Posestnik Jenko je bil zavarovan. — Neznani lopovi so 11. t. m. zažgali vinsko klet Ane Butkovičeve iz Cerkljan v okraji krškem. Po gorela je klet, 2 soda in vinska stiskalnica. Škode je blizu 190 gld.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Dunaj, 21. aprila. Nj. Veličanstvo cesar je pomilostil Karla Schenka, in vrlini sodni dvor je smrtno obsodbo premenil v težko ječo za vse življenja dni. Hugon Schenk in Šlosa-rek bosta obešena jutri zjutraj ob sedmih.
Trst, 20. aprila. Več nego 500 udov bilo je prisotnih pri krasni zabavi; zavladala je nepopisljiva navdušenost, ko se je izročila zlata kolajna predsedniku »Delalskega društva". Govoril je odbornik Muha. Gospod Dolenec se je pa v patrijotičnem, spodbudljivem in navduševalnem odgovoru zahvalil. Pri skupni večerji so se vrstile napitnice v prospeli društva in napredek slovanstva. Došlih telegramov in čestitek je mnogo.
Carigrad, 21. aprila. Cesarjevič in ce-saričinja jašila sta včeraj tri ure okolu mestnega obzidja in pohodila palačo Dolina Bagdše.
London, 21. aprila. Angleška vlada bo razpravljala v konferenci v Londonu o fiuan-cijalnem položaji Egipta in ga uredila. — Gordon v depeši, odposlani 8. t. m. Baringu, svetuje, naj se nabere 200000 funt. šterl. in sultan pregovori, da pošlje 2000 do 3000 ni zamov v Berber. S temi bi se napravil red in moč Mahdijeva uničila.
Kahira, 21. aprila. Na Nilu se je razbil parobrod, ki je imel na krovu 300 beguncev iz Sendy-ja; ustaši so vse razsekali. Kretanje prebivalstva v Berberji je preteče. Bojazen se širi, ker nameravajo ustaši zasesti Berber.
Petrograd, 20. aprila. Carski par se je v soboto preselil sem v mesto.
Aleksandrija, 20. aprila. Nemška komisija za kolero meni, da se v Egiptu letos ta bolezen ne bode prikazala, ker vkljub hudi vročini do sedaj še nihče ni obolel za kolero.
Uradni glasnik
z dn§ 21. aprila.
Privilegij je avstr. trg. ministerstvo in ogersko ministerstvo poljedelstva, industrije in trgovine pode-lilo c. kr. inženirju gosp. Tom. Valki v Ljubljani na avtomatično spojevanje privijakov pri železniških vozovih med drdranjem in prestankom, ne da bi bilo treba stopiti med vozove.
Razpisane ustanove: Pri c. kr. dež. sodniji ljubljanski podporna Štipendija gosp. Erazma pl. Lichten-berga za nastajajoče državne uradnike iz plemenitih rodbin v znesku 700 gold., oziroma 800 gold. ProSnje do 25. maja 1.1. c. kr. dež. sodniji v Ljubljani.
Razpisane službe: Na enorazredni ljudski Soli v Ambrusu učiteljska služba z letno plačo 450 gold. in prostim stanovanjem. Prošnje do 20. maja t. 1. c. kr. okr. Šolskemu svetu v Rudolfovem.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr. okr sodniji v Višnji Gori za katastralno občino Žrirče: poizvedbe dne 7. maja t. 1.; pri c. kr. okr. sodniji v Litiji za katastralno občino Konj) poizvedbe v dan 5. maja t. L
Eks. javne (lrazbei VRibnici posestvo Avgusta Kožarja iz Prigorice dne 29. aprila (3. narok). — V Krškem zemljišče Jos. Starčevo iz Impel Grabna 8°Id-) dne 3. maja, 14. junija in 5. julija; zem-ljižča Fr. Zoriča iz Kobile (1335 gold.) dnč 30. aprila, 31. maja in 2. julija; hiša Jos. Morelli-ja iz KrSkega (570 gold.) dne 30. aprila, 31. maja in 2. julija; posestva Iv. Dvornika iz Krške Vasi (23 645 gold.) dne in 5. julija; posestvo Fr. Lisca iz Orel (2670 gold.) dne 7. maja. — V Kostanjevici zemljišče Ant. Jalovčevo iz Šutne (700 gold.) dn6 30. maja, 4. junija in 2. julija.
Tiijoi.
Dn6 19. aprila.
Pri Maliču: Deutsch, Lowy, Petter, Perschek, Stock Beihaker, trgovci, z Dunaja. — Tropeani in nečak iz Trsta. — Baron PeckenzeU, veleposestnik, iz Miihl-heina. — Sewar, zasebnik, iz Nove Vasi.
Pri Slonu: Vrhunc, jurist, z Dunaja. — Grandi, trgovec, iz Trsta. — Vitez Wildaun-Wildhausen, c. kr. nadlajtenant, iz Pazina. — Vilhar Sčeitomir, posestnik, iz Prezida. — Aussetz, c. kr. poštar, iz Krškega. — Potočnik, poštna eksped., iz Krškega.
Umrli so:
Dne 19. aprila. Fran Pelko, črevljar, 34 1., Poljanska cesta št. 17, jetika. — Anton Medic, sin cerkovnika, 1 dan, Dunajska cesta št. 30, živenjsko oslab-ljonje.
Dnč 20. aprila. Marija Bevc, gostinja, 76'/., 1 Sv. Petra cesta št. 8, vnetje pljuč. — Josip Hauser, sin’ železniškega kondukterja, 20 mes., Kolodvorske ulice št. 28, sušica.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 21. aprila.
j • j	gld.
Jednotni drž. dolg v	bankovcih..................79 • 90
»	»	»	»	srebru........................81-05
Zlata renta........................................100‘75
5% avstr, renta......................................  95	•	40
Delnice n&rodne banke................................851	•	—
Kreditne delnice......................................321-10
London 10 lir sterling................................121-40
20 frankovec............................................. 9-63
Cekini c. kr............................................. 6-73
100 drž. mark..........................................59-40
Tržne cene.
V Ljubljani 19. aprila: Hektoliter banaške pšenice velja 8 gld. 32 kr., domače 7 gld. 96 kr.; ječmen 4 gld. 71 kr.; rež 5 gld. 85 kr.; ajda 5 gld. 53 kr.; proso 5 gld. 53 kr.; turšica 5 gld. 20 kr.; oves 3 gld. 9 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 76 kr.; leča hektol. po 9 gld., bob 9 gld., fižol 10 gld. — Goveja mast kilo po 97 kr., salo po 86 kr., Speli po 58 kr., prekajen po 72 kr., maslo (sirovo) 85 kr,, jajce 2 kr.; iter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 58 kr., svinjina 70 kr., drobnisko po 40 kr. — Piske po 50 kr., golobi 18 kr,; 100 kilo sena 2 gld. 23 kr. slame 1 gld. 87 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 20 kr. • mehkih 4 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči), 24 gld., belo 20 gld.	v
Meteorologično poročilo.
§ 0	Čas opazovanja	Stanjo barometra v mm	Tempe- ratura	Vetrovi	Nobo	Mo-krina v mm
'u a- d ai rH	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	721-30 722-75 725-53	+ 8-4 +110 + 8-9	svzh. sl. » »	obl. » »	1*7 dež
ci rž m & §	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	726-26 726-12 727-94	+ 7-4 + 9-6 + 7-2	svzh. sl. * »	obl. » »	19-0 dež
Omarine napise
a, trgov
imata vedno v zalogi
Kleinmayr & Bamberg
Kongresni trg.
Odgovorni urednik prof. Fr. Šuklje.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bainborg v I^ubjjani
m