i 479 Knjiga je spisana od šolnika - strokovnjaka kot plod dolgoletnih izkušenj. Zato bo brez dvoma dobro ustrezala svojemu namenu. D. S. Nove izdaje. Poezije Franceta Prešerna, ki jih je uredil L. P i nt ar (Ig. pl. Kleinmaijr) so izšle v drugem natisku. — V ljudski izdaji so izšle tudi poe- zije Dragotina Ketteja, ki jih je uredil A.Aškerc (L. Schwentner.) Koledarček slovenskega katoliško-narodnega dijaštva za leto 1908/09. Uredil phil. Fr. Štele. Založila „Slovenska dijaška zveza". — Izborna vsebina tega jako cenega koledarčka ga dijakom kar najbolj priporoča. J S C oxoc4:oo°0°ixt'00°co ) \ To in ono. t Josip Šuman. V Lovrani je umrl prošli mesec dvorni svetnik Josip Šuman, zaslužni slovenski rodoljub, pisatelj in šolnik. Rojen leta 1836. pri Sv. Ani v Slovenskih goricah, je bil priden učenec Miklošičev. V Mariboru se je jako živo udeleževal slovenskega probujevalnega narodnega dela. Kot pisatelj je najbolj znan po svoji slovnici. Pokojni dvorni svetnik, ki je bil zvest podpornik našega časopisja, je letos stopil v ožjo zvezo z uredništvom „Dom in Sveta". Imel je obilo nabranega jezikoslovnega gradiva, ki ga je sedaj urejeval in hotel objaviti. Dne 13. marca nam je še pisal: „Lepo zahvaljujem se za Vašo prijaznost. Pošiljam Vam tu za Vaš list, če hočete in morete porabiti, zopet malo razpravo. Nabral sem nekoliko slovanskega in etimološkega gradiva. Mislil sem, da bode Matičnemu zborniku služila. Tam pa odlašajo s tiskom, ker nimajo pripravnih leter. Vaša tiskarna pa je tiskala Pleteršnikov slovar, ima tedaj letere. Ako bi tedaj stvar ugajala Vašemu listu, rad bi Vam prepustil." In dne 13. julija letos, nam je, odpotujoč, poslal nekaj etimoloških razprav. Odpotoval je v Lovrano v letovišče. Takrat pač ni vedel ne on, ne mi nismo slutili, da se poslavljamo za vedno. Priobčili bomo takoj, ko nam prostor dopusti, te zadnje razprave izpod peresa pokojnega dvornega svetnika Josipa Šumana. Svetila blagemu pokojniku večna luč! CS968D Trubarjeva štiristoletnica se je praznovala z akademijo, pri kateri je govoril dr. Ilešič o Trubarjevem pomenu. Izšli sta tudi dve knjižici. Dr. Ivan Prijatelj je izdal knjižico: „0 kulturnem pomenu slovenske reformacije. (K Trubarjevemu jubileju spisal dr. Ivan Prijatelj.)" Vtej knjižici je mnogo krivih sodba. Da je „protestantizem položil temelj naši kulturi" (str. 48.) — tega pač niti zavračati ni treba. O katoliškem bogoslovju ima dr. Prijatelj čisto napačne pojme: „Demonska sila asketizma", „vzdušni fantom", „rimska šablona" i. t. d. so fraze, ki jih resen znanstvenik ne bi rabil. Loveč se za pregrehami posameznikov, nima pisatelj ne smisla ne pogleda za veliko kulturno delo katolicizma. — Druga knjižica je „Reformacija in socialni boji slovenskih kmetov". Napisal Abditus. Pisatelj preiskuje gospodarski in socialni vzrok kmečkih uporov. Knjižica je pisana jako stvarno in z jasnim pogledom v tedanji družabni položaj. Slovanski časnikarji so letos zborovali v Ljubljani. Sestanek je bil zanimiv, ker se je na njem govorilo o medsebojni podpori slovanskih časopisov, o slovanskem tiskovnem uradu in ker so si tudi zastopniki slovanskih turistovskih društev prišli ogledat našo domovino. CD9693 Slovensko gledišče. Ravnateljstvo slovenskega deželnega gledišča v Ljubljani je izdalo za sezono 1908/9, ki se otvori dne 1. oktobra t. L, svoj program. Drama, a) Pripravljene igre: Ksaverij Andrejev: „Zaklad". Naroden igrokaz v treh dejanjih. — Dr. Fran Detela: „Dobrodušni ljudje". Veseloigra v treh dejanjih. — Anton Medved: „Kacijanar". Žaloigra v petih dejanjih. — Ksaverij Meško: „Mati". Igrokaz v treh dejanjih z epilogom. — Milan Pugelj in Cvetko Golar: „Snubači". Komedija v štirih dejanjih. — A. Čehov: „Stric Vanja". — Ip. V. Spažinskij: „Gospa majorka". — B. Rakšjanin: „Nastop strasti". — Nik. Potjehin: „Zanjka smrti". — M. Balucki: „Predlogi gospoda občinskega svetnika". — Zyg.Przybu.lski: „Vicek in Vacek". — F. A. Šubert: „Žetev". — Vaclav Štech: „Vroča tla". — W. Shakespeare: „Kralj Lear". — O. Wilde: „Idealni soprog". — Harru in E. A. Paulton: „Nioba". — Moliere: „Skopuh". — P. Bourget & A. Curu: „Razporoka". — Rob. de Flers & G. Caillavet: „Ljubezen bedi". — G. Gevault & Rob. Charveu : „Gospodična Josetta — moja žena". — A. Guimera: „V dolini". — Testoni: „Tisto posebno ..." — Zambaldi: „Žena zdravnikova". — Verga: „Kmetski vitezi". — H. Ibsen: „Rosmersholm" in „Divja raca". — Holger Drach-mann: „Enkrat je bil ..." — W. Goethe: „Faust". I. del. — Fr. Grillparzer: „Morja in ljubezni valovi". — F. Schiller: „Wallensteinov ostrog". — G. Hauptmann: „Bobrov kožuh". — Lud. Fulda: „Maskerada". — R. Havel: „ Tujci" in „Poli-tiki". — Fr. pl. Schontan & G. Kadelburg: „Gospod senator, Zlate ribice in Sloveča žena". — K. Kraatz: „Hribolazec". — Karel Lauffs: „Vražja misel". — Opera in opereta, b) Pripravljena dela: A. Foerster: „Gorenjski slavček", opera vtreh oddelkih. — Viktor Parma: „Hram Venere", opereta v treh dejanjih. — G. Puccini: „Madame Butterflu". — Saint-Saens: „Samson in Dalila". — J. Massenet: „Werther". — W. A. Mozart: „Cosi fan tutte" in „Čarobna piščalka". — H. Mar-sehner: „Jan Heiling". — Karel Goldmark: „Sabska kraljica". — O. Strauss: „Valčkov čar". — Karel Weiss: „Revizor". — Ed. Lecocq: „Girofle-Girofla". — Ed. Audran: „La Mascotte". — L. Fall: „Dolarska princezna". C89693 Stjepan pl. Miletič, hrvaški pesnik in dramatik in bivši intendant hrvaškega narodnega gledišča v Zagrebu, je umrl 11. septembra letos na Dunaju, kjer je bival, oddaljen od narodnega in književnega gibanja svoje domovine, zadnje dni svoje prezgodnje bolezni. Miletič je bil pravi organizator in najboljši intendant hrvaškega narodnega gledišča, res čuteč umetnik, plodovit pisatelj in izvrsten strokovnjak. Njegova dramatična dela („Diogen," „Diletanti," „Pozabljeni ljudje-," „Črni biser," „Grof Paližna," „Boleslav" itd.) so najbolj priljubljeni početki hrvaške dramatiške literature. Umrl je star komaj nekaj čez 40 let.