Štev.22.

Lienz 27.novembra 1945.

.Leta—L.

D

asliriko pijmo more  na živce

Na predvolilnem zborovanju zadnjo nedeljo pred volitvami
je govoril tudi Edvard Kocbek in je dejal med drugim tole:

"Dovolite mi, da spregovorim kot katoličan besedo o tistih
ljudeh, ki delajo zoper našo skupnost, ki naj bi se ustvarila tudi
iz nazorskega in verskega obeležja.Hočem spregovoriti par besed o
pastirskem pismu, ki zaradi izrdnega političnega značaja nobenega
katoličana ne more vezati po vesti. To pastirsko pismo je politično
zato, ker je episkopat v Jugoslaviji in ostalem svetu najbolj po¬
vezan s kapitalistično reakcijo.

Mi vsi - ne samo tisti, ki smo verni - se temu ne čudimo.
Čudimo se samo temu, da je to pastirsko pismo napisano od ljudi ta¬
kega duha doživelo tako čudno grobo obliko. Zakaj? Zato, kor se
zdi, da hočejo škofje predstavljati delovanje protinaf&ne izdajalske
duhovščine kot delovanje narodne in ne izdajalske duhovščine in da
so bili kaznovani zaradi svojega prepričanja. To pastirsko pismo
je politično in napačno, ker hoče vzbuditi doma in na tujem videz,
da je začela v Jugoslaviji prikrita - kakor oni pravijo - proti¬
verska gonja. To pastirsko pismo je negativno zato, ker je izdano
na preračunani trenutek, ko je v Londonu trajala konferenca petih
in ko se jugoslov. narodi pripravljajo na svoj pohod na volitve.Po¬
sebno je neprijetno še za katoličane, ker poriva v ospredje tista
vprašanja, ki razdaljujejo borbo episkopata kot borbo za npjh lastne
interese, to se pravi: za položaj duhovščine in za takozvana cer¬
kvena posestva."

Nato je nadaljeval: "Ko jo eden izmed podpisnikov tega pa¬
stirskega pisma prišel po objavi pisna k nekomu, ki je katoličan
in ima višji položaj ter ga je naprosil za neke vrste moralno pod¬
poro pri razumevanju pastirskega pisma, je dotičnemu škofu odgovo¬
ril takole: "Kar se tiče cerkvenih posesti, bodite sigurni, da ne
boste dobili niti enega katoličana, ki bi vam lahko kakorkoli po¬
magal. Kar se pa tiče ostali verskih vprašanj, pa boste dobili vso
mojo podporo, ampak pod pogojem, če se boste vi škofje najprvo sami
naučili katekizma". In ko je škof spraševal, zakaj tako, je dotični
odgovoril; "V katekizmu je ena izmed velikih tcfck r poglavje o grehu,
in v tistem poglavju ena izmed najvažnejših točk vprašanje o ke¬
sa n j u.”

Tov.Kocbek je torej spregovoril kot "katoličan". Uporabil
je priliko volilnega zborovanja, da je mogel spet istresti svoj
komunistični gnev ter blatiti katolicanstvo in predstavnike jugo¬
slovanskih katoliških škofov. Skušal je prikazati pastirsko pisno
jugosl. škofov kot zgolj politični manever, izpodbiti in prikriti

:e, da so mo¬

de jstvo, da jim je pastirsko pismo šlo toliko na žive
rali celo najvišji predstavniki titovske oblasti ^pregovoriti in
pomiriti svoje somišljenike, da se nejbi preveč ustrašili. Saj je
sam dejal na začetku svojega govora; " Moramo napovedati najostrej¬
ši boj bojazni, ki izvira iz napačnega občutka manjvrednosti." Tako’
vroča so jim toiaj postala tla, da si vlivajo pogum drug drugemu,
konunist.cn pa Kocbek "dviga moralo" kakor včasih Goebbelsi V svo-
' 2 -n nesramnem govoričenju gre celo tako daleč, da hoče škofe učiti
tekizna!

Čutijo pač, da so sile, ki jih vežejo in prepletajo .že. takp^

Str.2.

Štev.22v - —-Dcnnči glasovi, 27.XI.1945.-- — “—

sproščene, da same od sebe vlečejo vse naprej tja, kamor spadaj- .

Mnogo pametneje bi pn6. bilo, 6e bi gg.'tovariši ,tudi tov.
Ko-cbek,se potrkali na prša in priznali "Mea culpa" i

Na istem zborovanju je govoril seveda tudi predsednik Na¬
rodne vlade Slovenije . Boris Kidrič. In to zelo samozavestno., prav
nasprotno kakor. Kocbek, ki je napovedal najostrejši boj .bojazni.
Predvsem se je zelo pomudil pri "reakciji”, čeprav je ta po njego¬
vi izjavi "sicer preslabotna, da bi se izplačalo o njej kaj več go¬
voriti", vendar da se bo "nekolike pobavil z njenimi argumenti"..

"Težave, ki vladajo pri nas",je ned drugim- dejal Kidrič,

"so rezultati vojne, ne pa rezultat takšne ali drugačne oblasti,
posledica vojnega razrušenja in sodelovanja domače reakcije z oku¬
patorjem. Domača reakcija je pomagala Uničiti našo deželo, sedaj
pa hoče nam naprtiti nase ekonomske težave. Torej ne" rezultat
takšne ali drugačne oblasti "- S tem hoče Kidrič reči: Saj nismo
m i krivi, da je naša zemlja obubožena, vasi požgane in narod zde-
setkovan! Vsega tega je kriva reakcija. - Kakor da ne vemo,kdo je
požigal, ropai in ubijal slovenski narod, kakor da ne vemo, kdo je
kriv, če je okupator streljal talce in uničeval narodno premoženje.!

Tov.Kidrič pa navaja še drug argument reakcij e.In to je
"nekakšna intervencija velesil". "Na to pa imamo samo en odgovor." -
izjavlja Kidrič - "Ta argument je prvič izdajalski in drugič idi-
jotski. Vemo, zakaj reakciji ni všeč demokratična vsebina nove Ju¬
goslavije. Zato, ker smo jo ustvarili mi z orožj.em in ne na papirju.
Zato, ker uživa ta nova Jugoslavija izmed vseh malih in srednjih
držav Evrope največje spoštovanje in ugled. Ta Jugoslavija - naj¬
si mislijo izdajalci in idijotje, kar hočejo - bo znala.svojo suve¬
renost ohraniti tudi v miru."

Vsekakor se je tov. Kidrič zelo krepko izrazil. Cisto po
partizansko. Drugega itak ne bi pričakovali od njega. Škoda le,da
so.v Titovini tako slabo poučeni o ugledu Jugoslavije, ker bi sicer
napovedali še ostrejši boj bojazni in "preslabotni" reakciji.

ali amrnili  pise/o

Gradec, 23.ZI.1945.

ČE  ŠTUDENT HA RAJŽO GRE... Dobro pije., dobro je. Ha - ha! Pili smo

vodo, jedli, kar so nam dali dobri ljud-
3 e. V Spittalu smo srečali Pavleta, "Z nami?" -"Otrobe! V mraz in
glad? Spomladi priden za vami. Ce bi pa slučajno dobro kazalo,me
vpišite!" - "Dobro, dobro!" In spet so v DQOdge-i zabrneli.

V Celovcu, je padal rahel deš ;)Ln siva megla se je vlekla
preko ruševin , ko so nas zložili v napol podrto jezuitsko. kasar¬
no. Naslednje jutro smo 5 ur stražili jna kolodvoru svojo ropoti¬
jo. Takrat je marsikdo vprašal, kdaj pelje ylak v Lienz, a odpe-fc-
]jal se ni nihče tja. Saj so nam povedali, da gremo na -slabše, za¬
kaj se ne!bi peljali najlzlet v neznano; priključili so nas vojaške¬
mu transportu in - zbogom Celovec!

CE ŠTUDENT USI DOBI...-Počasi smo se cijazili proti severu. Eno u-

ro čakanja na večjih postajah je bilo malo.
Mimo vojvodskega stola pri Gospe Sveti,'smo se peljali štirikrat.

Kdo ne bi privoščil železničarjem njihovega veselja?! Do ne bi šel: v

ves čas v izgubo,, smo pričeli "organizirati". Prvi je prinesel^jska-^

Otov.22. - Domači glasovi, 27.XI.1945- ---- Str.3-

to  avstrijsko čutaro, drugi polonljen stol, tretji obrabljeno not¬
ic. Zakaj bi pustili take dragocenosti prepire vanju pod >~ilin ne-
bon? Kmalu je postal osebni promet v naših dveh živinskih vagonih
nočno težaven, najvažnejša pridobitev je bila ona, ki jo je iz¬
brskal naš vrli tehnik Jože dve škatlji praška proti ušen in briz¬
galko tudi. Za vsak slučaj...

Kadar je prišel čas jela, sta naš predsednik in tajnik
vedno kaj zbezala. Za, zabavo so skrbeli naši muziki, pa še zapeli
sno katero. 1 oč smo si skrajšali s tem, da smo priredili generalno
vajo za brucovski izpit. Ponovila se je stara pesem: Kajmlajši ko¬
legi, ki s 0  še nekaj dni poprej kot "gospodje abiturienti" dobro
odpirali "kljune" in visoko nosili glave po taboriščih, so obneme¬
li, ko je "zeleni car" zavihal nos nad b^-c^sko nevednost j o. In ko
je pričela komisija"starih bajt" stavil' ■, Vjleumna vprašanja je
utihnil celo' jezikavi bruc Jože. Tako so ..-il majhni, da sc jim sta¬
re bajte dovolile iz svojih vrst za zagovornika "strganega dohtarja"

Mrko nedeljsko jutro nas je pozdravilo v keobnu na Štajer¬
skem, opoldne pa sno se izkrcali na razvalinah graškega kolodvora.

2e tam, še bolj pa na mrzlem hodniku osnovne šole na Kepplerstrasse
je mnogim pogledal strah iz oči. Pa, je dejal naš vodja skupine.

"Nič ne nnrnjmo, fantje! Po dvomesečni borbi smo vendar v Gradcu.
Dejstvo, da smo tu in da nas ima v oskrbi UNRRA, je za nas vse.Ka¬
kor dosedanje, bomo prebredli tudi bodoče težave. Po posredovanju
našega skrbnega zaščitnika Kr.Corsellisa bomo našli nove varuhe.Po¬
gum velja!"

CE ŠTUDENT Pi. DvČSN JE... Dona se je na to in na podobno vprašanje

že kako našel odgovor. Povprašal si tu
in tam, zadnji izhod ti je pa bila kaka dalnja teta. Tu pa ... Kaj?
Kako? I, no! Teta UNRRa. Prvi dan nas je nagovoril direktor Mr.
Thomas: "Ne čudite se, če niste našli tu za vas pripravljenih u-
dobno opremljenih stanovanji Mi smo tu 9 dni. i ,a vas smo dobili e-
no nadstropje, obljubljeno nam je še eno. Sele s časom bo vse ure¬
jeno. Občudujem vaš pogum in računam z vašim Sodelovanjem."

In res. 2e v nedeljo so pripeljali postelje, zvečer so
nam dali odeje, drugi dan smo dobili žarnice, provizorične kotle
na dvorišču so pomnožili in v najkrajšem času bo nad njimi streha.
Vsak dan je kaj novega. Direktor se s pravo očetovsko skrbjo zanima
za naše potrebe, hišni oskrbnik Mr. drian pogosto pregleduje pro¬
store in nobene pomanjkljivosti ne prezre; Miss Jaboor pa nam s ču¬
dovito pozornostjo in s pravo amerikansko spretnostjo utira pot na
univerzo. Po njeni zaslugi smo vpisne krce preboleli in v borih pe¬
tih dneh so bili vsi naši študentje vpisani na univerzo oziroma
na tehnično visoko šolo, ali pa imajo vbaj od pristojnih dekanov
dovoljenje za vpis. Skoraj verjetno je, da so vsi medicinci, tudi
novinci,že vpisani. In to vkljub vsesplošni prenapolnjenosti.

V graškem univerzitetnem ozračju smo se kar nekam znašli.
Bili smo na splošno dobro sprejeti. Kiti dijaško združenje, niti
univerzitetne oblasti nam niso delale težav. Veliko razumevanja je
pokazal zlasri dekan medicinske fakultete. S priznanjem semestrov
in izpitov ni bilo težav.

CE oTUBENT BREZ D * NAR. JA JE... Vprašanje "grošev" rešuje naš blagaj¬
nik, na katerega se v stiskah obra¬
čamo. Samo tega ne veno, kako dolgo bo vzdržal naše napade. V veli¬
ko tolažbo nam je, da v tuji deželi nismo sami, ampak so z n mi na¬
ši ljudje, ki so nam pomagali in nam tudi za v bodoče obljubili po¬
moč .

BOG POVRNI!... Ob tej priliki čutimo prijetno dolžnost, da se naj-

topl ; je zahvalimo angleškim oblastem in našemu do¬
bremu varuhu I-r.Corsellisu, brez 2aterega danes najbrž ne bi bili

Štev.22. --- Domači glasovi, 27.KI.1945. ---- Str.4.

tu. Nihče izmed, nas nu ne to pohabil pazljivosti, s lcatero se je
za nas zanimal, in požrtvovalnosti, s katero se je za naše intere¬
se boril. Prisrčno se zahvaljujemo g.primariju dr.Ueršolu,ki je
bil dovzeten za vsa naša nadlegovanja, nam svetoval, spretno tol¬
mačil naše težnje na merodajnih mestih in nam bil dober "zdr vnik"
za ase. Svojo hvaležnost zagotavljamo tudi socialnemu odboru za
veliko pomoč, g.načelniku Bajuku, ki nam je pripomogel do knjig -
Krezovih zakladov duha - in sploh vsem, ki so kakorkoli prispeva¬
li za naš študij. Upamo, da ne bo brez pomena za naš narod, da 70
ukaze!jnih vseučeliščnikov študira na priznanih univerzah naših so-'
sedov v šoli pri velikih demokratih : apa.da. Držimo se gesla

Argument vseh argumentov je študentu; svet spoznaj,
in kar jih imaš talentov, umno z njimi barantaj!

'i Ul  v u

Ako primerjamo volilne rezultate pri volitvah v
Evropi, moramo priznati, da smo ob njih prijetno presenečeni. Že
volitve na Madžarskem so pokazale, da povsodi, kjer so komunizem
na sebi občutili z njim pometajo. Se bolj pa so to pokazale av¬
strijske volitve.

/m/strijski nared je vsemu svetu jasno pokazal, kakšen u-
gled uživa komunizem v Avstriji. Ni dosti izbiral, ali Foskva ali
London, odločno se je izrekel za resnično, svobodno denokr cijo.

Kje pa je vzrok temu presenetljivemu porazu komunistov? -
Dve dejstvi sta tu odločilno vplivali* Zasedba Štajerske in Zg.
Avstrijske po sovjetsLi vojski, ki je povzročila beg tolikih pre¬
bivalcev. Ti so bili na lastna koži poskusili dobrote komunistične¬
ga 'aja. Dru..i pa so uvideli, kaj jih čaka , če bi jih doletela ista
■ : sreča".

Na Koroškem'pa je največ pripomogla k spoznanju kratka
doba titovskega obiska. Prej na.vduseni za Tita .in njegove pomagače,
so debelo pogledali, ko so videli "slavno zaveznico", strgano in
ušivo, čigar prvo dejanje je bilo izprazniti trgovine, da so ime¬
li za  kosilo! Spoznali so, da od take vrste ljudi ne morejo priča¬
kovati dobrega, pa če je še taka propaganda.

Nemalo zaslug za to, če danes komunisti ne vedo, kam bi
se skrili od sramu, imajo tudi begunci iz vzhodne Evrope in iz Ju¬
goslavije, ki s svojo navzočnostjo jasno vpijejo, kakšno srečo ko¬
munizem prinaša.

CELE REKE uEGUiiCEV. Daily Te-
legraph z dne 12. t.m. poroča,da
prihaja iz ruskega na britansko
področje v Nemčiji vsak dan o-
gromno število beguncev,izstra¬
danih starih ljudi, otrok in po¬
habljenih nemških vojakov. Na
približno 70 milj dolgi poti med
Ueimarom in Friedlandom je bilo
zadnje čase nad pol milijona be¬
guncev, ki so prišli zaradi bli-
ž joče se zime v britansko pod¬
ročje v upanju, da si bodo tu¬
kaj rešili življenje.

TABORIŠČNI MLADINSKI DOM v
Lienzu je priredil včeraj in da¬
nes pravljično igio "Sneguljčica
Priznati moramo, da je igra ze¬
lo ugajala ne le mladini,marveč

tudi odraslim. Taboriščni mladin¬
ski dom vrši med taboriščno mla¬
dino s tem ne samo veliko vzgojno
delo, marveč skrbi tudi za pri¬
jetno zabavo tako mladini kot sta¬
rejšim taboriščnikom.

LEPA PRGPAG. ju Da  ZA SLO VENCE. Ko
so Litovci gospodarili v Celovcu,
so odpeljali iz bolnice večinoma
vse odeje in rjuhe, tako da gre
zdaj med Nemci glas "ni jih slab¬
ših ljudi,,kot so Slovenci."

U; RLI SO Dragica Keršičev? ,
šivilja LJ. ,-Jožefa Jesih, Celje,
Oton Grebenc, prof.v pok.,Ljubijana.

! AR3IKAK BEGUNEC PREJIiE IZ RO¬
DOVINE VESTI, ki bi utegnile za¬
nimati vso begunsko javnost. Taka
poročila pošiljajte našemu listu.