OSNUTEK
Napodlagi3. odstavka 15. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (prečiščeno besedilo) (Uradni list SRS, št. 17/86), 1. člena dogo-vora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS, št. 5/82 in 7/85) in 79. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, štev. 13/86) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora krajevnih skupnosti dne.......sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda
1. člen
Spremeni se 5. člen odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS, št. 43/82) in se glasi:
»5. člen
Odškodnina se določi v znesku za kvadratni meter zemljišča ob upoštevanju lege in kakovosti kmetijskega zemljišča in gozda ter znaša:
-  2.040 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov I. katastr-skega razreda
-  1.836 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov II. katastr-skega razreda
-  1.632 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov III. katastr-skega razreda
-  612 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov IV. katastr-skega razreda, barj. travn. I. in II. kat. razr.
-  306 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov III., IV. in V. razreda, pašnikov in gozda od I. do VI. katastrskega razreda.
- 204 din od travnikov VII. in VIII. razreda barjanskih travnikov VI., VII. in VIII. katastrskega razreda in pašnikov in gozda VII. in VIII. katastrskega razreda.
2.  čllen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o spre-membi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list ŠRS, št. 47/86).
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Številka: 465-31/87 Datum:
Predsednik
Skupščine občine
Ljubljana Vič-Rudnik
Peter Vrhunc, I. r.
OBRAZLOŽITEV
Zakon o kmetijskih zemljiščih določa, da kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi lokacij-skega dovoljenja ali drugega upravnega akta ali če spremeni namembnost lega zemljišča brez takega akta, zato ker ni predpi-san, ali pa v nasprotju s predpisi tako, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko dejavnost ali gozdno proizvodnjo, določa odškodnino zaradi spremembe namembnosti.
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se plača od povr-šine zemljišča, ki je po zazidalnem načrtu ali lokacijskem dovolje-nju določena za gradnjo objekta, pri čemer se šteje, da je za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu pripada objektu. Zakon določa gradnje objektov, ki se ne štejejo za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda in primere, ko se sprememba namembnosti ne plača.
Odškodnino predpiše z odlokom občinska skupščina. Odškod-nina se določi v znesku za kvadratni meter zemljišča ob upošte-vanju lege in kakovosti zemljišča.
V Uradnem listu SRS št. 22/87 z dne 5/6-1987 je bil objavljen odlok o valorizaciji najmanjšega zneska odškodnine zaradi spre-membe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda ter del odškodnine, ki se odvajaZvezi vodnih skupnosti Slovenije po 17. členu zakona o kmetijskih zemljišč. Dosedanji najmanjši znesek odškodnine v znesku 110 din za kvadratni meter je bil povišan na 204 din, dosedanji del odškodnine 55 dni, ki se odvaja Zvezi vodnih skupnosti Slovenije pa je bil povišan na 102 din za kvadratni meter.
Občinski odlok, ki je pripravljen v skladu z dogovorom o skupnih merilih in osnovah za določitev odškodnine zaradi spre-membe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda skuša tudi z višino odškodnine za dobra kmetijska zemljišča (I., II. in III. katastrskega razreda) preusmeriti gradnje na slabša zemljišča, kjer je odškodnina bistveno manjša.
Sredstva, ki se zberejo iz naslova odškodnin zaradi spremembe namembnosti sme Kmelijska zemljiška skupnost uporabiti samo za pridobivanje in Izboljševanje kmetijskih zemljišč, za izpolnjtev obveznosti po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij, ter za stroškesvoje dejavnosti (3. odstavek 17. člena zakona o kmetljskih zemljiščih).
Na območju viške občine se ta sredstva vlagajo predvsem v izboljšavo zemljišč, to je vzdrževanje tercialne odvodne mreže na barju, finančna soudeležba pri večjih melioracijskih delih, za krčenje zaraščenih površin tako na barju kot v hribovitih predelih, ter za usposobitev poljskih poti, kar je posebno pomembno v strmih predelih občine, da se na ta način omogoči uporaba kmetijske mehanizacije.