i
i
“1389-Lokar-0” — 2010/8/17 — 13:13 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 27 (1999/2000)
Številka 1
Stran 25
Matija Lokar:
PREPISOVANJE KNJIG
Ključne besede: naloge, računalništvo, programiranje, organizacija
dela, minimizacija stroškov.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/27/1389-Lokar.pdf
c© 1999 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
INaloge
PREPISOVANJE KNJIG
Pred iznajdbo t iska je bilo zelo te žko naredi ti kopij o knji ge. Celot no
vsebino so morali ročno prepisati pisarji . P isar je dobil knjigo in čez
nekaj mesecev je končal s kopij o. Eden od najbolj zname nit ih pisarj ev je
živel v 15. stoletju in se je imenoval Xaverius Endricus Remius Ontius
Xendrianus (XERO X) 1 . Delo pisarjev je bilo zelo zamudno in običajno
t udi dolgočasno. P ospešili pa so ga lahko le tako, da so naj eli še več
pisarjev .
Premožni stric se je odločil , da si om isli domačo knji žnico. V veliki
deželni knjižnici si je izposodil K svojih najljubših knji g (te so oštevilčene
s števili od 1 do K ) in najel P pisarjev. P ravila zaht evajo, da pos amezno
knji go v celot i prepiše en sa m pisar. V pogaj anjih z deželnimi stanov i
je ceh pisarjev t ud i dosegel, da sm e posamezni pisar prepisovati le za-
poredne knjige. Tako je pr ep isovanje zanimivejše, sa j lah ko pisar med
prepi sovanjem sledi t ud i dalj šim zgodbam . P ravijo, da tako naredi manj
nap ak. Tu di deželna knji žnica je podprla njihovo zahtevo, sa j je tako
manj možnosti , da se katera od knji g izgubi. Vsi pisarji so enako hitri
(vsaj tako zagotavljajo v pisa rn i ceha pisarj ev), čas, ki ga pisar pot rebuj e
za pr ep is knjige, pa je sor azmeren s št evilom strani , ki j ih ima knjiga. Cas ,
ki ga za pr epis skupi ne knj ig pot rebuj e skupina pisarjev, je t ako določen
s pisarjem , ki dobi največ dela (prepisati mora največ strani) .
In kakšna je vaša vloga v celot ni zgodbi? Stricu se že mudi z opremo
knji žnice, pa t udi stroški izposoje knji g niso zanemarlj ivi. Zelo ga t udi
skrbi , da bi pisarji zavlačevali z delom. Ker vam je stric nedavno kupil
"čudežni mlinček" (računalnik) , ste se ponudili, da izračunate , koliko časa
bod o za pr epis knjig pot reb ovali pisarji (seveda v najboljšem primeru).
Vaša naloga je torej , da napi šet e program, ki bo iz šte vila st rani posam e-
znih knjig in iz št evila razpoložljivih pisarjev izračunal čas, ki ga pisarji
pot rebuj ejo za prepis knji g.
Oglejm o si pri mer. Tr ije pisarji bodo 9 knjig, ki imaj o po vrsti 100,
200, . . ., 900 strani, najhitreje prepisa li tako, da pr vi pr epiše pr vih pet
knji g, drugi naslednji dve in t retji zadnji dve. Tako bod o porabili 1700
časovnih enot . Če bi jim knjige lahko dod elili v pr episovanje brez om ejit ev,
bi bila reš itev seveda drugačna . Tako bi na primer prvi pisar prepisa l
knji gi s 600 in 900 stranmi, drugi t isti dve s 700 in 800 stranmi, t retj i
pa pr eostalih pet knjig. Vsi bi z delom končali hkrati po 1500 časovnih
enotah. Tod a ceh pisarj ev ne dovoli , da bi knjige pisarj em dod elili povsem
poljubno (zvit i so t ile pisarji , ni kaj ). Znat e napisati program, ki bo
ra zpršil stričeve strahove?
Matija Lokar
1 Tega pod atka pri zgodo vini raje ne povejt e. Dvom im , da vam bo učitelj verj el.