GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE Nov sistem delitve OD Pričujoča številka Tosame proslav-Ua majhen jubilej. Mineva namreč sedem let, odkar to glasilo izhaja. V oktobru 1965 leta je izšla prva števil-^tovarniškega časopisa pod imenom lUSAMA. Ob tej priložnosti je tedanji odgovorni urednik zapisal v uradnem članku: » ... v našem podjetju so zamisli o lastnem glasilu klile že dalj časa. Neprestana rast tovarne in skr-oi v zvezi s tem pa so tovrstne za-ftnsli vedno znova potiskale v stran. zrnjem času pa se je spoznalo, da kakršno koli odlašanje ne more biti v?c na mestu ...« Sedem let izhajanja in 84 številk TOSAME kaže, da -je ona takratna odločitev »za glasilo« Pravilna. TOSAMA 72-73 V času izhajanja Tosame so se spremenile in izpopolnile oblike obveščanja članov delovnega kolektiva, vendar pa glasilo s tem ni izgubilo oa pomenu, ker Tosama ni samo in-rormacijski list, ampak tribuna vseh zaposlenih z vsemi njihovimi pozitiv-n|mi stremljenji in hotenji. Nemajhno zaslugo za dosedanje u-spešno izhajanje Tosame imajo prav gotovo tudi dosedanji uredniški odpori. Doslej je pri urejanju Tosame, ®e pravi v uredniškem odboru, sodelovalo 43 članov podjetja, to pa je glede na število zaposlenih kar pre-peJ* Ljudje so se v uredniškem od-Poru menjali in s svežimi zamislimi niso dopustili, da bi uredništvo posta-o nekaj vase zaprtega. Vsako leto se ob 10. številki za-nienja del uredniškega odbora. Tu3i letos je bilo tako. Tosamo, ki je pred .JT1.' j® pripravil in uredil nov uredniški odbor, ki ga sestavlja polovica starih in polovica novih, na OMR prelaganih članov. Urejanje tovarniškega glasila ni enostavno delo, zato bo novi uredniški odbor potreboval nekaj časa, da P° »našel samega sebe«, pri tem pa n1® bodo v posebno pomoč vsi prispevki s tistimi »velikimi« in »drobnimi« opažanji in mislimi, ki jih vsi kot posamezniki in kot člani Tosam 'mamo. Odgovorni urednik Naš dosedanji sistem delitve osebnih dohodkov je temeljil na analitični oceni delovnih mest, ki je bila dvomljivo analitična, ker so bili kriteriji za analizo vrednosti delovnega mesta tako raztegljivi, da dva ocenjevalca za ista delovna mesta nikdar ne bi dobila enakega števila točk. Šolska izobrazba je bila vzeta tako, kot jo posameznik ima. Praksa je bila delovna doba, ter še več drugih pomanjkljivosti je omogočalo, da si neko delovno mesto lahko umetno navrednotil kolikor si želel za posameznika na delovnem mestu, ne za delovno mesto. Poleg tega tak sistem ni vseboval prav nobene spremembe, bil je napravljen enkrat za vselej. Ni predvideval periodičnega ocenjevanja. Tako človeku, ki skrbi za svoje strokovno in vsestransko usposabljanje in zaradi tega resnično postane učinkovitejši in mu zaradi tega pripada večji osebni dohodek kot začetniku, moramo to nuditi, če hočemo nagrajevati po delu. Delovna mesta so bila ocenjena z določenim številom točk. Vrednost točke smo povečevali iz meseca v mesec, tako da je dobil vsak, ne glede na njegove rezultate. S tem smo tudi vedno menjali obračunske vrednosti delovnih mest, kar je bilo neugodno za planiranje direktnih stroškov, ki so vedno spreminjali in je zaradi tega planiranje izpadlo nerealno. Sedanji novi sistem delitve osebnih dohodkov je sestavljen iz dveh delov. Prvi del je kategorizacija osnovnih vrednosti delovnih mest in dela. Podobno kot za analitično oceno delovnih mest, imamo tudi tukaj kriterije, ki nam pomagajo razvrstiti delovna mesta v kategorije, katerih imamo 32, torej imamo dvaintrideset različnih vrednosti delovnih mest. Naš nov sistem delitve osebnih dohodkov »KA-TRGORIZACIJA DELOVNIH MEST« temelji na nekih kriterijih. Ti kriteriji so: 1. Šolska izobrazba: Pri tem ni vzeta šolska izobrazba, ki jo posameznik na nekem delovnem mestu ima, vzeta je optimalna šolska izobrazba od ne- dokončane osnovne šole do končane fakultete, izobrazba, ki jo zahteva delovno mesto z ozirom na to, da bo delavec na tem delovnem mestu racionalno izkoriščen. Delavec je najučinkovitejši takrat, ko mu nalagamo naloge, ki jih glede na njegovo znanje komaj še zmore, ker hoče dokazati, da je zmožen tudi tega. 2. Praksa: Tu zopet ni vzeta delovna doba, ampak doba, ki je maksimalno potrebna, da se delavec s sistematičnim usposabljanjem glede, na njegovo šolsko izobrazbo in predhodne izkušnje privadi opravljati naloge nekega delovnega mesta. Ta doba je glede na to, da se nekega dela lahko priučiš v enem tednu, drugega pa na primer šele v petih letih, temu primerno opredeljena. 3. Vpliv na dohodek: Tega kriterija doslej pri nas v ta namen nismo poznali. Vpliv na dohodek je glede na to, s kakšnimi sredstvi nekdo razpolaga, za kakšen del proizvodnje oziroma stroške proizvodnje je odgovoren, koliko je odgovoren za dobro organizacijo, kadre, nagrajevanje, informacije itd. zelo različen. Mi ga stopnjujemo z: minimalen, pomemben in zelo pomenben. 4. Teža dela: Tu je vzeta bolj fizična obremenitev za razliko od analitične ocene, ki tudi umski napor zelo napihuje. Teža dela se stopnjuje takole: lahko, srednje težko in težko delo. V tem primeru imajo režijski delavci vsi lahko delo, v proizvodnji od lahkega do težkega delavca, najtežje delo imajo transportni delavci pri skladišču surovin. 5. Delovni pogoji: Pri tem gledamo v kakšnih delovnih pogojih kdo dela, na vročini, mrazu, prahu, škodljivih kemikalijah, plinih, ropotu in tako dalje. Transportni delavec bi bil po drugih kriterijah najmanj tri do štiri kategorije nižji, če ne bi delal v takih pogojih, prav tako tkalke ali delavci v belilnici. Pogoji dela se stopnjujejo: normalni, težji in zelo težki. Zaradi težjih pogojev dela smo taka (nadaljevajne na 2. strani) (nadaljevanje s 1. strani) NOV SISTEM DELITVE OSEBNIH DOHODKOV delovna mesta ocenili za eno do štiri kategorije več, kot bi jim pripadalo. Ocena delovnih mest in dela: Do sedaj smo govorili o oceni delovnih mest, če izvzamemo delček ocenjevanja dela, ki ga vsak od opisanih kriterijev vsebuje. Ocena dela je v razponih, ko bodo različno usposobljeni delavci razporejeni v različne kategorije v razponu in z leti, če se bodo izpopolnjevali, napredovali v višje kategorije. Drugi del našega novega sistema delitve osebnih dohodkov je tako i-menovani stimulativni — vzpodbuje-valni sistem. Po tem sistemu vsak de- lavec od določenih kriterijev z določenim večjim ali manjšim faktorjem, poleg obračunske postavke zasluži še določen procent. Delavci v proizvodnji: preseg norme in procent od zmanjšanja planiranih direktnih stroškov, če štedijo z materialom, ne delajo nepotrebnih zastojev itd ... Če direktne stroške, ki so planirani znižajo za 10%, dobijo poleg osnove, norme, še 3% stimulacije za znižanje direktnih stroškov. Mojstri oziroma vodje oddelkov, vodje izmen in vse tehnično vodstvo je vezano na obseg proizvodnje. S planom bo določen plan obsega proizvodnje, za preseganje plana dobijo različna delovna mesta različen procent od 0,5 do 1,8 na svoje osnove. Tako bodo zopet drugi vezani na dobiček, na pokritje, na razliko od planskih in dejanskih cen. Seveda pa to ne gre vedno sa- mo v plus, za nedosežene plane se isti faktorji tudi odštevajo. Komisija za nagrajevanje in služba za organizacijo in nagrajevanje je pri tem opravila težko delo. Prejšnji DS je potrdil razmerja, pregrešijo in najnižjo obračunsko postavko 1050.00 din. Ko smo kategorizacijo napravili je bila glede na sedanje prejemke postavka 1050.00 din prenizka, zato smo napravili vse izračune na 1100.00, 1150.00 in 1200.00 din in nazadnje na 1250.00 din. Ko je obravnavala posamezna delovna mesta ali posamezne skupine delovnih se ji je odkrila cela vrsta kadrovskih in organizacijskih problemov, ki jih bomo v bodoče morali rešiti in paziti, da takih napak ne bomo delali. S tem sistemom se bolj približujemo nagrajevanju po delu — za enako delo enako plačilo. Tone Dolenc Pogodba o ustanovitvi Ljubljanske banke Na podlagi ustavnih amandmajev sta Izvršni odbor in vodstvo Ljubljanske banke pristopila k pionirskemu delu. katerega namen je bil, da se u-pravljanje s sredstvi, ki jih združuje banka, čimbolj prepusti tistim, od katerih so ta sredstva. Opažalo se je namreč to, da so banke, sicer denar od industrije, vse manj vlagale prav v industrijo, vedno več pa je bilo naložb v infrastrukturo in čistih finančnih transakcij med bankami. Obstojala je nevarnost, da postanejo poslovne banke odtujeni centri moči, katerih vpliv bi bil škodljiv našemu na-daljnemu razvoju. Nova ustanovitvena pogodba prinaša razen običajnih klavzul tudi nekaj velikih vsebinskih sprememb, ki bodo odločilno vplivale na delo te banke. Najpomembnejše novosti v pogodbi so: 1. Prvo novost najdemo že med naštevanjem temeljnih ciljev, kjer se posebno poudarja, da morajo u-pravljalci banke posvetiti posebno pozornost razvoju tistih dejavnosti, od katerih zavisi rast družbene produktivnosti dela. 2. Podpisniki te pogodbe dobijo u-pravljalske pravice na podlagi združevanja sredstev v banki po na-slenjih kriterijih: — z vplačilom vloge v sklad u-pravljalcev — z vezajnem denarja na daljši rok — na osnovi depozitov na vpogled Obseg naših pravic pri upravljanju bank in udeležba pri delitvi dohodka, doseženega s poslovanejm banke sta odvisna od vrste in obsega sredstev, ki jih združujemo in od odločitve, ali prevzamemo ri-ziko za poslovanje podružnic in banke kot celote. 3. Upravljale! banke uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v organih upravljanja banke in njenih podružnic: Organi upravljanja banke in njenih podružnic so: — zbori — izvršilni odbori kot kolektivni izvršilni organi — direktor banke oziroma podružnic kot individualni izvršilni organ. Upravljalci banke imajo pri upravljanju zlasti naslednje pravice in dolžnosti: — odločajo o spremembah in dopolnitvah te pogodbe — sprejemajo, spreminjajo ali dopolnjujejo statut banke in druge splošne akte — odločajo o statusnih zadevah banke — sprejemajo odločitve o oblikovanju in izvajanju poslovne politike banke — odločajo o oblikovanju in delitvi dohodka, ki ga doseže banka — dajejo smernice za organizacijo banke in njeno poslovanje Vsi smo se razveselili, ko so montirali avtomate za osvežilno pijačo. Toda že po nekaj dneh so se pojavili brezvestni sodelavci, ki so začeli izrabljati slabosti avtomatov. Te vrstice naj povedo, da je v tovarni nekaj ljudi, katerim ni važen ne ugled tovarne ne ugled vseh nas. Zato se dogaja, da so avtomati s pijačo večkrat pokvarjeni. Pokvarjeni pa so zaradi ljudi, ki hočejo iz avtomatov pijačo zastonj ali pa na kak drug nepošten način. Tako se je zgodilo, da so oskrbovalci avtomatov našli v av- — trpijo riziko za poslovanje banke — odločajo o drugih zadevah banke, za katere so pristojni na podlagi ustave, zakonskih predpisov, te pogodbe in statusa banke ter drugih splošnih aktov. Naj na koncu še navedem, da pomeni ta pogodba velik korak naprej, saj so pravice in dolžnosti upravljalcev iz pogodbe tolikšne, da bodo imeli ustanovitelji možnost, da sami odločijo kdo naj dobi koliko in kdaj naj vrne sredstva ki si jih je izposodil. 4. Tudi naše podjetje je eden izmed ustanoviteljev Ljubljanske banke, ki je med tem časom postala ena največjih bank v Jugoslaviji. Tako sedaj ni nobene bojazni, da ne b: tudi zdaj pristopili k njeni ponovni ustanovitvi na novih še trdnejših temeljih, saj banka slovi po svoji finančni diciplini, likvidnosti in uspešnem poslovanju celo preko naših meja. J. L. tomatu namesto novega dinarja precej kovancev po deset starih dinarjev, kakor tudi prevrtane kovance z nitko in še razne druge predmete: od gumbov do podložnih ploščic. Tako ob vsem tem negodujejo o-skrbovalci avtomatov, kakor tudi sodelavci, saj sedaj ni redkost da avtomat tudi za dinar ne da pijače. To vse pa je krivda posameznikov, ki so v avtomat metali neprave kovance in poleg tega še razbijali po avtoma- AVTOMATI IN MI Dan mrtvih Sivo, megleno jutro se prebuja. Žalostna so ta jesenska jutra — brez sonca in pravega žiljenja. Toda to jutro se mi zdi še posebno žalostno ln turobno; 1. november je to — dan mrtvih. Danes me prav vse spominja na smrt. Pogled se mi ustavi na rdečeru-menem listu, ki se vrtinči v zraku in Počasi pada na tla. Samo gole veje se štrlijo proti nebu in veter jih neusmiljeno lomi. Zanje je končano tisto lepo obdobje, ko so popki začeli rozcvetati, ko so iz teh cvetov nastali težki plodovi in krasili njihove krošnje. Sedaj odmirajo. Tudi z nami je tako. Polni idealov, načrtov in komaj jih začnemo uresni-nevati, nas že kliče smrt v svoje vrste. Žalostni in obupani smo, ko pola-gajo v grob naše drage. Tiste, ki smo JJh leta in leta ljubili in imeli radi. roda meseci in leta zbrišejo in obledijo spomin nanje. Rane se zacelijo 'n zopet živimo naprej. Zato je prav, ue jim vsaj en dan v letu posvetimo. Da je ta dan res samo njihov in da ?e nam zopet odprejo rane, ki so bile 2e zaceljene. Množice ljudi se zgrinja na gro-tmve, na katerih se bohotijo krizante-1116 in plapolajo plameni sveč. Misli yseh nas pa je nekje popolnoma drug-je — v spominih na tiste srečne dni, k° sp bili tisti, ki jih sedaj obiskuje-u10 pe z nami: ko nas je mamina ro-ya še nežno božala po licu, ko nas J® oče prijemal in dvigal nad glavo, se z nami pogovarjal in se šalil. Ko srno odrasli, sta bila še vedno z na-H*1' in nam nudila oporo dajala nasvete. Toda, kot bi nekaj treščilo, se je vse razbilo. Odnesli so nam jih in Položili v črno jamo. Ostali smo sami ln izgubljeni. Nikogar ni bilo, ki bi nas tolažil. Oče, mati, kaj vaju res ne bo več roed nami? Ne, to ni res, to ne sme niti res! Zakaj vsi, ki smo vas imeli tako radi: očetje, matere, bratje, se-stre, sinovi... odhajate on nas? Toda danes niste več sami in tuni mi nismo tako izgubljeni, saj smo vam blizu. Danes smo mi vsi z vami. Tudi s tistimi, ki jim danes nihče ne o° prižgal sveče in prinesel cvetja. ^ vami, katerih grobovi so posejani Po temnih gozdovih in travnikih po vsej naši domovini. Dogorevajoča sveča me je opom-[ma, da bo treba zapustiti pokopališče m se znova vrniti v sedanje življenje. " naš vsakdan, poln skrbi in borbe za obstanek, ki nam ne dopušča misli na tisto najhujše — smrt. MaS V prejšnji številki je bil objavljen razgovor s posameznimi predsredniki samoupravnih organov, obljubljen pa je bil še pogovor s Stanetom Volčini-jem in Dušanom Borštnarjem. Tokrat objavljamo intervju s predsednikom zbora delovnih ljudi v pripravljalnici in tkalnici širokih tkanin tov. Volčini-jem. Stane je bil prej v bolniški. Sedaj ko spet dela, sem ga lahko povabil k razgovoru. Torej tema pogovora bo dejansko ista kot v prejšnji številki — predsedniki in njihovo mišljenje o samoupravnih organih oziroma spremembah. Na vprašanje kakšne občutke ima, kako gleda na zaupano dolžnost in seveda v kaj upa pri delu, mi je Stane Volčini odgovori! takole: V samoupravne organe prej še nisem bil voljen, razen v ekonomski e-noti, ki pa ni imela nobenega dela. Ravno zato bo še težje zame, ker nimam »prakse«. Po drugi strani je pa tudi tako: nihče mi še ni povedal v »M ZAHVALA Ob nenadni izgubi moje drage mame Frančiške Borštnar — Krištof se vsem sodelavkam in sodelavcem najtopleje zahvaljujem za izraženo sožalje. Posebno se zahvaljujem ožjim sodelavcem za darovano cvetje, in tistim, ki so jo pospremili na njen zadnji dom. Dušan Naš razgovor čem je pravzaprav moje delo in odgovornost. Tako se dejansko sploh ne morem znajti, niti ne vem kako bi moral delati, če bi se pojavil določen problem v tkalnici širokih tkanin in pripravljalnici, torej oddelkih, ki ju zastopam. Kajne, dragi bralci, da tole močno, močno diši po kritiki, ki je vsaj za moje pojme zelo ostra. Vsekakor želimo slediti samoupravnemu razvoju Jugoslavije. Seveda je to vtis na zunaj, če pa gremo med kolektiv, jih bo malo, ki bi točno vedeli kaj smo sploh želeli storiti z zbori delovnih ljudi. Povprašal sem ga tudi o drugih stvareh. Kaj meni o svojem delovnem mestu, zadovoljstvu ob opravlljanju svojega dela. Delam v škrobilnici. Imamo novega Sucker-ja, toda samo delo nam predstavlja težave — zakaj? Imam občutek, da delamo nesistematično. Velikokrat menjavamo artikle, kar daje veliko dela za pripravo stroja. Res ne vem ali ima snovalni stroj premajhno kapaciteto, da bi u-stvaril »zalogo« vsaj za dva tri dni dela z istim artiklom ali pa nekje drugje ne »Štirna«. Tudi nimamo nobenega primernega prostora za priročno skladišče škroba, potrebovali bi še en kotel za shranjevanje flote. Iz tega kotla bi črpali za tekočo proizvodnjo, dočim bi v kuhalnem kotlu že pripravljali novo floto. Mogoče je vzrok tudi zelo težavna nabava bombažne preje, saj velikokrat slišimo, da jo je težko dobiti. Povpraševanje po preji je večje, kot je ponudba in tako prodajalci postavljajo precej neugodne pogoje plačila. Torej že v skladišču manjka tiste »zaloge«. Sicer je to moje osebno ugotavljanje, vendar mislim, da nosi niz resnice v sebi. Na drugi del vprašanja pa je Stane odgovoril: Prej sem delal v tkalnicah, zdaj pa sem v škrobilnici, pa nisem zadovoljen, z delom sem, samo s plačilom ne. Vsi škrobilci smo mnenja da smo premalo plačani (tako je zdaj v predlogu za inov sistem nagrajevanja). Škrobljenje je res tako važna faza od preje do tkanine in od dobrega škroblejnja zavisi tudi večja proizvodnja v tkalnicah. Trenutno pa dobivam še manjše plačilo kot prej v tkalnicah, čeprav so mi obljubili isto kot tam in še možnost izpopolnjevanja v škrobljenju. Žal pa ni tega niti onega. MiD INFORMACIJA? Kaj sploh pojmujemo pod to besedo in pred vsem kakšna naj bo, da bo res lahko informacija. Vsebovati mora vsekakor tele zahteve: — aktualnost — popolnost — celovitost — objektivnost — pravočasnost — razumljivost Vse te sestavine torej vsebuje informacija. Seveda bom prikazal, kako ne sme biti in kako mora biti napisana. Beseda aktualno je lahko dvorezen meč. Aktualno je navadno tisto kar je najnovejše. To vedno ni res. Spregovoriti moramo o stvareh, ki ljudi mo-mentalno najbolj zanimajo. Če imamo pred seboj sprejetje letnega plana gotovo ne bomo pisali o tem kako se je delil regres za dopuste, ki je takrat že davno za nami. Prizadevajmo si da res pišemo o zadevah, ki so jutri pred vrati, ko problem prestopi prag smo že prepozni. Obvestilu nikakor ne sme manjkati pet osnovnih vprašanja na katere mora vsako obvestilo v svoji vsebini odgovoriti. Iz informacije moramo takoj razbrati kaj se je zgodilo, kdo igra glavno vlogo v dogodku, kje se je vse skupaj zgodilo, zakaj je do tega prišlo in kako se dogodek razvija. Ko je tem petim glavnim vprašanjem odgovorjeno, že lahko govorimo, da je informacija celovita. Tu je kup stvari, ki se spreminjajo od dogodka do dogodka, od problema do problema. Računovodja na seji delavskega sveta prav gotovo ne bo govoril samo koliko denarja smo porabili, ampak tudi koliko stroškov smo imel, saldo pa nam predstavlja celovito poslovanje; torej celovito informacijo. Vse do satelitov smo opazovali samo svetlo stran meseca, zdaj »vidimo« tudi tisto skrito stran. Šele zdaj lahko govorimo, da poznamo »cel« mesec. Podobno je tudi z obvestili. Pokazati mora tisto kar je dobrega v stvari in tisto kar je slabo. Če tega ni, se hitro vse sprevrže v pretirano hvalisanje ali preveč črno sliko problema. še posebno poudarjam, da je to važno pri pripravi gradiva za samoupravne organe. Celovitost poročila je tudi ozko povezana z objektivnostjo. Ne smemo si dovoliti svojih ugotovitev brez argumentov za in proti, ki lahko bistveno spremene odločitev. Prav tako ne sme obvestilo izražati naše razpoloženje do stvari, ki bi lahko kakorkoli vplivalo na odločitve organov upravljanja. To ni iz trte zvito. Objektivnost povsem odpove recimo v primeru, ko nek vodja »navija« za svoj oddelek in s tem povzroči prepočasno reševanje problema iz drugega oddelka. Pravočasnost je za vse nas večinoma deveta briga. Če nek časopis prepozno objavi novico je zamudil zadnji avtobus. Pri pripravi gradiva za samoupravne organe pa se vsi na vse kriplje trudimo, da ta avtobus počaka na nas, čeprav na škodo voznega reda. Na sejo DS privlečemo zajeten zvezek materiala, ga razdelimo, čez pet minut pa člani o tem že odločajo! Zajetnega kupa se bo vsak najprej u-strašil, drugič pa še časa nima za razmišljanje. S takim ravnanjem si sami sebi pljujemo v skledo. Pravočasnost gradiva in tudi ostalih informacij bistveno spremeni morda ne samo odločitev, temveč tudi pot po kateri do odločitve pridemo. Tak način sicer obsojamo, ampak obsojamo sebe v ogledalu, kamor se pogledamo takrat, ko želimo prekontrolirati svojo urejenost, v praksi pa ostaja vse po starem. Mnogi naši ugledni politiki in gospodarstveniki govorijo za delavca v komaj razumljivem jeziku. S slovarčkom tujk se komaj znajdemo, toliko je raznih »izacij« in »izmov« tako tudi v naših, že tako bornih informacijah. Zakaj bi govorili o »devalvaciji« ko lahko rečemo »razvrednotenje denarja«, ker bo vsem razumljivo. Tujke proč, če se le da! Ni vse samo v besedah, tudi vsebina mora biti takšna, da bo Micka že v nekaj vrsticah vedela, če bo imel Janez deset tisočakov večjo plačo. Seveda, pri nas je navada pisati tako, da niti po prebrani strani ne vemo ali smo krop ali voda. Končajmo tudi s teorijo, da se neposredni delavec zanima samo za plačilo ob mesecu! Hudirjevo se bo razumel, samo povedati mu je treba razumljivo in preprosto. Kaj nam_ pomaga bataljon številk ob zaključnem računu, ko lahko rečemo: »Tovariši, toliko smo več naredili, toliko več denarja imamo. Kam z njim?« Ne bi rad kogar koli podcenjeval, še snažilka bo vedela razpolagati z denarjem, saj vendar doma ubira podobno pot gospodarjenja. Upam, da sem dovolj jasno povedal kako in zakaj moramo pisati, obveščati ter pripravljati gradivo za samoupravne organe. Saj je vse enostavno, samo brez kompliciranja mi ne moremo, nismo zdravi! Tone pisanih gradiv zamenjajmo s kilogrami in samoupravne odločitve ne bodo le boljše ampak tudi hitrejše. Samo začeti je treba in bomo imeli naenkrat rešenih več problemov. Kar očitajte mi, da sem preveč e-nostaven o stvari kateri pišem, saj moram dati tudi oblikovno potrditev, ali ne? MiD Tosama v nastajanju Vsi prispevki, ki so v TOSAMI morajo opraviti dolgo pot, preden pridobijo pravico in mesto za objavo. Ko avtor odda svoje delo in korektor popravi morebitne napake, dobi tekste v roke stavec v tiskarni. Potem se je potrebno odločiti za obliko časopisa, ki mu jo dajo sestavki in slike. In ko je to opravljeno, sledi pregled napak, ki ostale ali nastale pri stavljenju, potem pa posveti za novo številko in za morebitne »tiskarske škrate« zelena luč. Klepet z gospodinjami Ker smo že nakupile večje zaloge jabolk, se ne bo poznalo, če enkrat ponudimo svoji sladkosnedni družinici, jabolka na naslednji način: V posodo za pečenje naložimo toliko jabolk, da stojijo tesno skupaj. Nato jih operemo ter jim izolbemo na vrhu večjo odprtino. V drugi posodi naredimo nadev: (več jabolk, več nadeva) — nekaj žlic sladkorja — nekaj žlic medu — nekaj žlic kokosove moke — Nadev damo v odprtine jabolk, ki naj bo bolj gost, da lepo ostane s kupčkom na jabolku. Damo v peč in pri 250° C pečemo toliko časa, da so jabolka mehka, nadev za zlato rumeno zapečen. Poslastica je hitro gotova in prijetna sprememba v jesenskih dnevih jedilnega lista. V. V. RAZMISLIMO ... Neizpodbitno nam povzroča bolniškega staleža poleg dru-Rm bolezni tudi bolezni Sirca in o-'vr a-V. tovrstne bolezni nenehno Klinično jn eksperimontalino raziis-SKujeio že dalj časa, vendar nam tovretne bolezni stalno naraščajo. 1.se 'šteje za težko delo. Tudi nedeljske vožnje v gostem prometu neugodno vplivajo, še posebno pri tistih, ki bolujejo na sr-ou in ožilju. Tudi neurejene družinske razmere (zakonske, stanovanjske, itd.) negativno vplivajo na zdravje. Mar sikateri končajo delovni dan pri gledan ju televizije, namesto, da bi se razgibali po svežem zraku, sedijo in se po malem tudi razburjajo, če je kaka posebno napeta kriminalka, ali če ije moštvo, ki zanj navija, dobilo žogo v mrežo, še hujše pa je, če je bila ta poslana iz ofza jda. 'Pri tem pa radi še pijejo, kadijo ali pa jedo. Zaradi vsega navedenega pridejo prepozno v posteljo, kjer sko- raj nikoli ne dosežejo potrebnega 7-urnega spanja. Pri tem pa jih še moti ropot in podobno, ki je zdravju zelo škodljivo. Tudi onesnaženje ozračja negativno Vpliva na prekrvavitev, posebno ožilja isrca. iPrekomerno kajenje, slabo ali nič zračeni prostori, pogosti telefonski pogovori, dolgotrajni in nezanimivi sestanki, so idealni pogoji za hitro obolenje srca in ožilja. -V kolikor upoštevamo navedene kvarne vplive, postane jasno, da je visoko civiliziran človek duševno in telesno veliko preobremenjen. Zaradi tega postane telo dovzetno do raznih bolezni (zvišanje krvnega pritiska, debelosti, sladkorne bolezni, infarkt itd.) Naražčan je srčnih bolezni ter bolezni ožilja ni samo posledica skleroze, ampak tudi odraz težavnega prilagajanja na nov tempo živi j en ja. Stremeti moramo, da bomo ustvarili take delovne pogoje, ki nam bodo olajšali delo in nas osrečili v službi in doma ter končno, da bomo smotrno in koristno izkoristili prosti čas. S tem in drugimi ukrepi bomo veliko storili za dobro počutje, za lepe odnose, za zdravje in lepšo bodočnost nas vseh! M. P. Zgodovina tkalstva Za predenje je temeljno orodje /teteno, za tkanje pa statve. Vreteno !n ^tatve so s pridom uporabljali ljudje ze v prastarih časih, ko so še bi-. L' na zelo nizki kulturni ravni. Že iz časov pred več deset tisoč leti pred našim štetjem imamo shranjene kose tkanin, ki pričajo o visoki stopnji izdelave in umetnosti in potrjujejo, da so bile že takrat v uporabi zelo enostavne statve. V tistih časih niso tka-11 samo enobarvnih lanenih in volne-njn tkanin, temveč tudi pestre po bar-Vl in vezavi. Iz najedenih ostankov Prastarih statev in ostankov tkanin je ono mogoče znanstvenikom rekonstruirati predzgodovinske statve. Presenetljivo je dejstvo, da so statve iz Kamene dobe že tako dovršene, da se v bistvu ne razlikujejo od statev sedanje dobe. . Prve ureditve statev so sestajale lz dveh, v zemljo zabitih kolov, ki sta bila spodaj in zgoraj zvezana s Ptečkami. Na zgornjo in spodnjo preč-Ko so pritrdili osnovo in enostavno 2 roko vnašali votek. Vnesni votek so nato z roko ali s primerno paliči-S° pribili — zatkali k tkanini. Da bi dobili enakomerno napetost osnove, spodnjo prečko odstranili in manjše skupine niti posebej obtežili. Tako delo je bilo zelo mučno. Zaradi tega so kmalu prišli do izboljšav: namesto da so z roko dvigali vsako nit posedaj in vnašali votek, so pričeli dvigati Pp več niti skupaj. Tako je prišlo do nitnic in listov, čeprav zelo primitiv-n'h. Najprej je bil samo en list. Vtem so bile vdete samo sode niti, medtem ko so lihe niti osnovne ležale pod ploščasto, tanko palico. Za prvi zev platnove vezave je tkalec dvignil list in vse sode niti so se dvignile. Za drugi zev pa je dvignil palico in spustil list. Dolgih tkanin še niso mogli izdelovati zaradi omejene dolžine osnove, ki je bila privezana na zgornjo prečko. Kmalu so popravili tudi ta nedostatek s tem, da so namesto prečke namestili okrogel valjček, na katerega so navili večjo dolžino osnove. Kmalu so tudi navpično smer osnove odvrgli in pričeli delati z vodoravnim tekom osnove. Taka oblika statev se je nato ohranila do srednjega veka, ne da bi se na njih izvršile kake večje spremembe. Srednji vek pa je prinesel statvam precejšnjo izpopolnitev. Vsi sestavni dela statev so dobili lepše in primernejše oblike. Liste so pričeli dvigati s podnožkami, tako da je imel tkalec proste roke z avnašanje votka. Važnejša sprememba se je izvršila na bilu, ki se ni več gibalo v vodoravni smeri proti tkanini, temveč je bilo obešeno na zgornjem delu statev, da je lahko nihalo. Tudi vnašanje votka ni bilo več ročno, celo paličica z navitim volkom se kmalu umakne pri- mernejši obliki predhodnika današnjega čolnička. Precejšnji razmah tkalske tehnike in pripomočkov za tkanje se je v onih časih vršil v Italiji. Veliki italijanski kipar, slikar in ingenieur Leonardo da Vinci, ki je znan kot izumitelj predil-nega stroja se je trudil, da bi popravil in izboljšal tudi statve. Med njegovimi najdenimi del je za tkalsko važen osnutek konstrukcije mehaničnih statev, ki bi jih gnala vodna sila. Znano pa ni, da bi bili ti osnutki tudi praktično uporabljeni. Nadaljni napredek v tkalstvu pa pomeni izum tkalca svilenih trakov Antona Mollera iz Gdanska. Ta je izumil in izdelal statve, na katerih je bilo mogoče tkati istočasno 16 do 20 trakov. Do tedaj so na enih statvah izdelovali samo en trak. Ta izum pa je bil za izumitelja zelo usoden. Gdanski tkalci trakov so videli v tem Izumu nevarnost za njihov poklic: bali so se brezposelnosti. Tako so se združili, vdrli v njegovo hišo in popolnoma uničili nove statve, izumitelja pa je ogorčena množica tkalcev in njihovih družin vrgla v reko Vislo kjer je utonil. __________________________ _ Z. C. (nadaljevanje) 0 Št. 10 — oktober 1972 Poročilo samoupravnih organov POSLOVNI ODBOR se je do 25. v mesecu sestal dvakrat in sicer 1. 9. 1972 — Tokrat je pregledal izvršitev plana za mesec avgust in sprejel operativni plan za mesec september. — Odobrili službena potovanja, ki bodo v mesecu septembru — Na tretjo točko dnevnega reda — adaptacija upravne zgradbe — člani niso imeli pripomb. Potrdili so predlog in dodali, da se z delom prične v septembru. 22. 9. 1972 — Na 7. redni seji je bila predlagana samo ena točka dnevnega reda in sicer: Pregled poročil o izvršenih službenih potovanjih. Proizvodnja v septembru Oddelek enota mere % 1. Trakotkalnica 000 vot 98 2. Tkalnice šir. tkanin 000 vot 122 3. Belilnica — vlaknine kg 119 4. Mikalnica din 94 Vložki pkt din 70 5. Konfekcija 103 6. Cigaretni filtri 000 kom 90 Cigaretni filtri din 101 Skupaj: din 99 V mesecu septembru se je število dopustov zmanjšalo, tako da do konca leta ne bodo več občutno obremenjevali procesa proizvodnje. V tkalnici ovojev plan ni bil dosežen zaradi objektivnih razlogov, ki so se pojavili v tem mesecu. Pokazale so se potrebe po 5 in 8 centimetrskih kaliko ovojih, tako da bo treba povečati njihovo proizvodnjo. Ostane problem zaradi premajhne količine o-vojev 12/5 in 15/5 cm, ker so vse strojne kapacitete zasedene. V tkalnici širokih tkanin je bil plan presežen za 22 %, kar pripada nočni izmeni, katero smo uvedli proti koncu meseca. To je bilo nujno, saj se je pojavilo pomankanje gaze na domačem in zunanjem tržišču. Za izvoz imamo sklenjene pogodbe, katere bomo morali še izvršiti. Pomankajne gaze se pozna tudi v belilnici, kjer sušilni stroj ni polno obratoval. Mikalnica ni bila pravočasno o-skrbljena z netkanim blagom, ki ga uporabljamo za »M6lny« plenice in »Mimosept« vložke. Primanjkovalo je tudi vrečk za Jasmin vato, poleg tega je tudi premalo delovne sile. Potrebe cigaretnih filtrov so veliko večje kot je možna proizvodnja v tem oddelku. Zaradi raznih okvar na strojih plan ni bil dosežen. E. Sini. D. ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 15. 9. 1972 Člani tega odbora so se sestali enkrat, toda s precej obširnim dnevnim redom. Sklepali so o sledečem: — Razpis za »vodjo kotntrolne službe- se ponovi po istih predpisih. Za začasno nadomeščanje so predlagali tov. PRESEKAH Marijo, ki že od 1. 9. 1972 dalje opravlja te naloge. Istočasno so sklenili, da bi v tem času nadomeščanja prejemala 70 %-ni osebni dohodek pri-podajočega delovnemu mestu »vodje službe«.. — Potrdili predlog, da se v oddelek filtrov sprejme 20 novih delavk, v ekspedit pa dva delavca. — Uredniškemu odboru »TOSAME« šestim članom preteče mandatna doba, zato so člani na predlog odbora sprejeli oz. potrdili šest novih članov in sicer: 1. Miš Albino — blagajničarka 2. Premru Jelko 3. Vodlana Feliksa — UREDNIK 4. Zarnika Cirila 5. Kosirnika Francita 6. Pavliča Mirota — fotograf (še za naslednjo mendatno dobo) Članom, ki so dve leti pozitivno in vestno delali oz. sodelovali pri tovarniškem časopisu »Tosama« pa je OMR odobril nagrado v višini 1.000.00 din, uredniku, tov. Drčarju Milanu pa 250.00 din. REŠEVALI vloge: — Tov. Jarc odobrili plačilo učnine in potnih stroškov za obisk tečaja jezika. — Tov. Judež Francki odobrili finančno pomoč v znesku 700.000 din — Tov. Velkavrhu Janku — dijaku tretjega letniaka STŠ odobrili štipendijo v znesku 300.000 din mesečno. — Tov. Čretnik Mariji rešili vlogo za sporazumno prekinitev delovnega razmerja s 20. 9. 1972. — Pod peto točko pa so sprejeli dva nova delovna mesta in sicer: — preddelavec nakladalne skupine I za sanitetni material — preddelavec nakladalne skupine II za cigaretne filtre Omenjeni delovni mesti že zasedata tov. Klopčič Stane in tov. Slapar Marjan. Tinca C. ZAHVALA Sindikalni podružnici TOSAMA se iskreno zahvaljujem za obisk, šopek in denarno pomoč. Žal me predstavniki sindikata niso dobili doma, ker sem bil v bolnišnici. Vseeno se toplo zahvaljujem vsem za izkazano pozornost. Franc Horvat OB TEDNU GASILSTVA Gasilstvo je potrebno, da se obvaruje imovino pred požari in drugimi naravnimi katastrofami. Da so gasilci za svoje humano delo čim bolj izurjeni so potrebne vaje, ki dajejo v primeru potrebe reševalni skupini hitrost in učinkovitost. Potreben pa je tudi naraščaj, ki bo zamej njal in zasedel mesta sedanjih mož v gasilskih vrstah. NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 9 Tokrat je prispelo skupno 29 rešitev nagradne Tosamine križanke. Izgloda, da je bila križanka za reševalce kar precej trd oreh, saj je bilo poslanih tudi 14 nepravilnih rešitev. Zaradi nekaterih nejasnosti v zvezi z izrazom »Ozračje« naj povemo, da se na ta pojem tako v angleščini kot v francoščini uporablja AIR, ki izhaja iz latinske besede AER (npr. Air France). Žrebanje nagrajencev so opravili v skladišču surovin in sicer: Anica Cedilnik, Franc Miš in Martin Račič. Nagrade prejmejo: 1. nagrada v znesku 30.— N din — Mimi Prelovšek, tkalnica ovojev 2. nagrada v znesku 20.— N din — Helena Gotar, tkalnica ovojev 3. nagrada v znesku 10.— N din — Pavla Kamin, tehnična priprava dela. Kadrovske vesti OD 12. 10. DO 11. 11. 1972 PRAZNUJEJO ROJSTNI DAN: KONFEKCIJA: 24. 10. Avbelj Kristi-|?a’ 12. 10. Beravs Antonija, 30. 10. Oomitrovič Ivanka, 15. 10. Grčar So-aia. 4. 11. Jerman Joži, 25. 10. Kreč Mihaela, 22. 10. Kovač Urška, 4. 11. Kotnik Milena, 7. 11. Lajevic Kristina, 24- 10. Novak Slavka, 10. 11. Pogačar vika, 9. 11. Fuks Martina. MIKALNICA: 12. 10. Svetlin Vinko, 16. 10. Urankar Pavel, 17. 10. Pervin-sek Stane, 1. 11. Černelč Joži, 31. 10. Fotivec Ivanka, 13. 10. Jenko Metka, 28. 10. Mavsar Marija, 21. 10. Vidergar Marija. FILTRI; 26. 10. Cerar Franc, 1. 11. Cencelj Ana, 27. 10. Cerar Fani, 13. 10; Globočnik Cveta, 27. 10. Guberi-a|c Darinka, 15. 10. Kotnik Fani, 20. 10. Koderman Ivanka, 27. 10. Krištof v'da. 7. 11. Hribar Mira, 18. 10. Ravnikar Ivanka. BELILNICA: 27. 10. Berdajs Franc, 11. Gorjup Martin, 16. 10. Kolbl Martin. TKALNICA OVOJEV: 29. 10. Peterka Anton, 2. 11. Drešar Pavla, 29. 10. Cerar Ida, 26. 10. Kern Francka, 20. JO. Kušar Nežka, 31. 10. Prelovšek Mimi,. 30. 10. Sobočan Ani, 20. 10. Kušar Nežka, 19. 10. Mazovec Kristina. AVTOMATSKA: 4. 11. Pirc Branko, 14. 10. Zemljarič Rezka. PRIPRAVLJALNICA: 29. 10. Rojc Olga. UPRAVA: 26. 10. Berlec Vladimira, 14. 10. Demšar Rezka, 27. 10. Preskar Marija. KOMERCIALNI SEKTOR: 13. 10. Klopčič Stane, 26. 10. Perše Franc, 6. 11. Lenček Stane. RAČUNOVODSKI SEKTOR: 13. 10. Klopčič Stanka. V MESECU SEPTEMBRU SO VSTOPILI V PODJETJE NASLEDNJI DELAVCI: Jemc Ivica, Cerara Pavla, Janežič Jožica, Batič Ana, Arnuš Marija, Do-rič Majda kot konfekcionerke; Ocvirk Antonija, Rode Vlasta, Fuks Kazimir, Rems Breda, Šinkovec Antonija, Ta-rič Dragoslava, Tratnik Marija, Lunar Majda, Štirn Draga, Poljanšek Marija, Poljak Pavla, Prosenc Darinka, Gotar Joži, Stare Olga kot delavke pri filtrih; Siter Marija, Rožič Ivanka, Mar-čun Magda, Judež Pavla, Kerč Antonija, Bistan Olga kot natikalke votka v tkalnici in Močnik Rajko delavec v ekspeditu. V MESECU SEPTEMBRU STA ODŠLA IZ PODJETJA: Petkovič mag. Vlado in Čretnik Marija. POROČILA STA SE: Banko Janez in Krištof Vida — BANKO. RODILI SO SE: Rožič Ani — sin, Urbanija Mariji in Antonu — sin, Podboršek Polovci — sin, Vidergar Adrijani — hči, Pe-stotnik Ivanu — sin, Vodnik Vencelj-nu — sin. VSEM ISKRENO ČESTITAMO IN JIM ŽELIMO DOBRO POČUTJE! Izdaja T O S A M A Domžale Urejuje uredniški odbor: Rezka Demšar, Milan Drčar — tehnični urednik, Franc Kerč, Franc Kosirnik, Toni Laznik dipl. oec, Marjan Merkužič, Albina Miš — blagajnik, Miro Pavlič — fotoreporter, Jelka Premru, Ani Rožič, Ciril Zarnik in Feliks Vodlan — odgovorni urednik. Tiska: Papirkonfekcija Krško, obrat Valvasorjeva tiskarna. Naklada: 850 izvodov. VATKA VOTEK IN FILTER FILIP MPAK., iE H \ KAKO PA IttJ, ŠAJ JE VENIH 7KAVICI T0VEHJ VEDH0 TAKA Vf^TA nt I7c^EYia1 7 zl\ HLADNO HAUC0,t>A mc VCM VČASIH ?KEJ KONEC0D- ^ moka VREDNO StfKEKIHEM DO OKENC A.-TODA JEDI s\VA Lfe IZBIRAM HRANA NI ENOLIČNA ..ENKRAT, pol.veanieke' z c^opJUcO DfMKilS VA CicE. Nagradna križanka