Štajerski
Ptuj, četrtek, ; 6. novembra 2003 ■
letnik LVI . št. 44 ! odgovorni urednik: i Jože Šmigoc cena: 250 SIT i Natisnjenih: ; 12000 izvodov ISSN 7704-01993 !
ÏO ÏO iO>
= 0 ■ sd-= 0 !o
iN-
Ptuj
J. Lacko sodi v mesto Stran 3
^■'in.
Ptuj
Grozi mestu azbest? Stran 5
Kultura
Priznanje L. Klemenčič Stran 14
Videm
80 let gasilcev Stran 16
Kickboks
Nadja in Marcel sv. prvaka Stran 25
.	št ni. Vef na strani 17.
Trgovka i
Pred odprtjem zgodovinske zbirke Ptuj z^^okolico, v 20. stoletju (od leve): Aleš Arih, Andreja Rihter, dr. Štefan Čelan, dr. Sergej Vrišer
Novi Transporter.
Volkswagen Transporterje ,.4íř "Van of the year 2004"
Don
rg 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
>d.o.o.,Zac
Računalniki po odličnih cenah
V prostorih upravne enote na Ptuju so v torek odprli razstavo tehničnih pripomočkov, ki jih v vsakdanjem življenju uporabljajo slepi in slabovidni. V okviru evropskega leta invalidov jo je odprlo Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih.
Ptuj . Zaključek praznovanja 110-letnice Pokrajinskega muzeja
Dober glas pride sam od sebe
V torek je bil vrhunec praznovanja 110-letnice Pokrajinskega muzeja Ptuj, saj se je zgodilo kar nekaj zelo pomembnih dogodkov, ki bodo ostali zapisani v zgodovini te kulturne ustanove in Ptuja.
Najprej so v Sončnem parku odkrili kip - portret tvorca ptujskega muzeja Franca Fer-ka, ki ga je izdelal ptujski akademski kipar Viktor Gojkovi~ (in to pet dni pred odkritjem, kar se je verjetno prvič zgodilo - op. p). To je prvo obeležje na Ptuju temu za Ptuj tako pomembnemu možu. Portret sta odkrila ptujski župan, dr. Štefan Čelan in direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, Aleš Arih. Franca Ferka je predstavil zgodovinar Martin Šteiner. Oba sta
na prireditvi tudi govorila, zaigrali pa so trobilci glasbene šole Karola Pahorja Ptuj pod mentorstvom Majde Kramber-ger, Prešernovo Zdravljico pa je recitiral Silvo Safran iz Maribora.
Nato je sledilo odprtje stal-
ne zgodovinske zbirke Ptuj z okolico v 20. stoletju, ki sta jo postavila in predstavila mag. Nataša Kolar in Martin Šteiner, spregovorila pa sta še direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih in predsednik Združenja zveze borcev Ptuj dr. Mitja Mrgo-
le. Sočasno je bilo tudi odprtje konservatorsko-restavratorske delavnice za kovino v stavbi bivših zaporov, o čemer je govoril Danilo Goričan. Zbirko in delavnico sta odprla ministrica za kulturo Republike Slovenije Andreja Rihter in župan
Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan. Silvo Safran je recitiral Minattija.
Zaključek praznovanja je bil v viteški dvorani na ptujskem gradu s premiero dokumentarnega filma o Pokrajinskem muzeju Ptuj režiserja Bojana Laboviča, ki je bil skupaj s Polono Vidmar tudi soavtor besedila.
Slavnostna govornica na slovesnosti je bila ministrica za kulturo Andreja Rihter, ki je izrekla vse čestitke Pokrajinskemu muzeju Ptuj ob visokem jubileju, pa tudi sicer pohvalila ptujski muzej kot enega najbolj obiskanih v Sloveniji (je na prvem mestu - op. p.), po-
hvalila sodelovanje kulture in gospodarstva in končala z besedami, da dober glas pride sam od sebe. Med vrsticami smo brali ministričine besede tako, da bo morala lokalna skupnost v bodoče bolj seči v svojo malho, saj država več ne bo toliko dajala. Ptujski župan je očitno razumel, ni ostal na kozarčku, skupaj sva odšla - jaz pisat, on, rekel je, da gre na drugi sestanek ...
Program vsega dogajanja je povezovala Darinka Čobec.
O zadnjih dogodkih v Pokrajinskem muzeju pa več v naslednji številki!
Franc Lačen
Dan odprtih vrat ptujske kleti 10. november 2003 od 10. do 18. ure
Piščanec in vino
Ptujska klet, članica skupine Perutnine Ptuj bo odprla vrata kleti vsem, ki želite vedeti več in ki si jo želite tudi ogledati na Vinarskem trgu 1 v Ptuju. '
Vabljeni na piščanca in vino!
E Skupina Perutnina Ptuj
1.1
%
Minister za zdravstvo opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!
Foto: Fl
Doma
Rupel ima Ropovo podporo
Ljubljana - Predsednik vlade Anton Rop je za POP TV povedal, da bo imel zunanji minister njegovo podporo, dokler bo ~lan vlade. "Mislim, da ne gre za nobene spore znotraj vlade, ta deluje enotno in bo v tej sestavi tudi ostala. Če bi ugotovili, da so glede delovanja vlade kakšni problemi, potem bomo seveda ukrepali," je še Rop dejal v zvezi z izjavo zunanjega ministra Dimitrija Rupla, da gre pri t.i. aferi diplomatska akademija za spore v vladnih strukturah. Kot je znano, je tožilstvo 24. oktobra na Okrožno sodišče v Ljubljani vložilo zahtevo za preiskavo zoper Rupla zaradi poskusa kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja. Ministru očitajo, da je podpisal pogodbo s Pravno fakulteto in diplomatsko akademijo v Portorožu o izobraževanju diplomatov v času, ko ta še ni bila sodno registrirana, študijskega programa, ki naj bi ga izvajala, pa svet za visoko šolstvo še ni potrdil. Še posebej sporno pa je dejstvo, da je s to fakulteto podpisal tudi aneks k pogodbi, v katerem je bilo predvideno, da bo zunanje ministrstvo akademiji nakazalo osem milijonov tolarjev zagonskih sredstev.
Državni svet o izbrisanih
Ljubljana - Predsednik državnega sveta Janez Sušnik je za sredo popoldan sklical sejo državnega sveta, na kateri bodo državne svetnice in svetniki odločali o odložilnem vetu na t.i. tehnični zakon o izbrisanih, ki ga je minulo sredo sprejel državni zbor. Zahtevo, naj DZ o omenjenem zakonu ponovno odloča, je predlagala skupina svetnikov s prvopodpisanim Marjanom Maučcem (lokalni interesi).
Preiskava o smrti bolnice
Celje - Strokovni svet Splošne bolnišnice Celje je na izredni seji zaradi smrti bolnice, ki je že konec leta 1998 zbolela za rakom, uvedel interni strokovni nadzor. Kot je na novinarski konferenci pojasnil strokovni direktor bolnišnice Radko Komadina, bo skupina treh izvedencev ugotovila, ali je bila bolnica ustrezno zdravljena. Koliko časa bodo izvedenci potrebovali, da oblikujejo svoje mnenje, Komadina ni povedal, poudaril pa je, naj se "po nepotrebnem ne zapletamo v čustvene komentarje". Opozoril je tudi, da pri umrli bolnici ni bilo zamude pri histološki preiskavi, saj je histološki izvid prejela v začetku leta 1999, od leta 2001 pa citopatološki oddelek bolnišnice že v tednu dni oblikuje vsa histološka mnenja.
E-studij na daljavo
MARIBOR - Nove informacijske tehnologije ponujajo nove možnosti e-izobraževanja in vseživljenjskega učenja najširših slojev prebivalstva, od mladih do upokojencev, je na strokovni konferenci o e-izobraževanju dejal minister za informacijsko družbo Pavel Gantar. Na konferenci, ki jo je pripravilo Evropsko poslovno izobraževalno središče Doba iz Maribora, so izročili diplome diplomantom prve generacije visokošolskega strokovnega študija na daljavo preko interneta. Direktorica DobeJasna Dominko Baloh Kakor je povedala, da so v Dobi, ki ima 24 zaposlenih in 370 zunanjih strokovnjakov, začeli študij na daljavo razvijati leta 1999, zdaj pa je vanj vključenih že 750 študentov, ki jim pomaga 53 predavateljev in mentorjev.
Po svetu
ZDA - grožnja za mir?
Washington - Ne predstavljamo grožnje za mir v svetu, so se ZDA odzvale na ponedeljkovo Eurobarometrovo javnom-nenjsko raziskavo, ki je pokazala, da 53 odstotkov prebivalcev EUprav ZDA pojmuje kot državo, ki ogroža svetovni mir. "To, kar počnejo ZDA, je posledica njihove želje po ohranjanju in širitvi stabilnosti, miru in svobode po vsem svetu, in sicer v sodelovanju s svojimi prijatelji in zavezniki," je dejal tiskovni predstavnik ameriškega državnega sekretarja Adam Ereli, ki je prepričan, da bodo dejanja ZDA evropske skeptike prepričala v njihovo pravilnost. Večjo grožnjo od ZDA po mnenju Evropejcev (59 odstotkov) predstavlja le Izrael. Odzivi na raziskavo prihajajo tudi iz arabskega sveta. Jordanski časnik Jordan Times je zapisal, da za Arabce omenjeni rezultati pomenijo "veliko olajšanje in zadovoljstvo".
Zapleti v Iraku
Bagdad - Španska zunanja ministrica Ana Palacio je napovedala začasen umik osebja s španskega veleposlaništva v Bagdadu, in pojasnila, da je vzrok za ta ukrep "izredno zapleten položaj' v Iraku. Bagdad so medtem na ukaz generalnega sekretarja Združenih narodov Kofija Annana zapustili tudi vsi tuji sodelavci svetovne organizacije, ZN pa so začasno razrešili tudi najvišjega predstavnika ZN v Iraku Ramira Lopesa da Silvo in koordinatorja za varnost ZN Tuna Myata. Medtem pa iz Iraka poročajo o številnih novih incidentih, v katerih sta umrla dva Iračana in dva ameriška vojaka. Ameriško obrambno ministrstvo je tudi sporočilo, da je v nedeljski sestrelitvi helikopterja v bližini Faludže umrlo 15 ameriških vojakov in ne 16, kot so poročali mediji.
Ptuj • Grad - požarno težko obvladljiv objekt
"Grad ne gori - gorel bo čez pol ure!"
Na moj članek Ponos Ptuja so se odzvali ptujski gasilci, saj jih je prizadel podatek, da so na ptujski grad prisli komaj v eni uri, kljub napovedani vaji. Zato sem se odpravil v Gasilski dom Ptuj in se pogovarjal o problematiki reševanja ptujskega gradu ob morebitnem požaru s predsednikom PGD Ptuj Martinom Vrbančičem in članom upravnega odbora Antonom Rakušem.
Povedala sta, da PGD Ptuj opozarja na problematiko požarnega varstva na ptujskem gradu že dobrih sedem let. Zato so prosili vodstvo Pokrajinskega muzeja Ptuj, da jim predstavi problematiko požarnega varstva na gradu. Dostavili so jim požarne načrte, ki pa ne predstavljajo sistema požarnega varovanja. Zato so se odločili v letu 2002 izpeljati vajo - domala izsilili so jo.
Za predpostavko so izbrali požar v prvem nadstropju gradu, preizkusiti pa so hoteli delovanje komunikacijskih zvez, gašenje požara, zaščito muzejskih eksponatov in njihovo evakuacijo, reševanje ljudi ter oskrbo s požarno vodo.
Za vse gasilce v Mestni občini Ptuj in za vse delavce muzeja je bil organiziran strokovni posvet, kjer je bilo ugotovljeno, da muzejski predmeti iz lesa in tkanin ne prenesejo vlage, torej jih ni mogoče gasiti z vodo, predmeti iz stekla, keramike in platna ne prenesejo hitrih in ekstremnih temperaturnih razlik, tapiserije naj se ne bi gasile prahom, to pa pomeni, da je za muzejske eksponate rešitev zgolj v hitri in učinkoviti evakuaciji, zato bi bilo potrebno izdelati prioritete evakuacije.
Za reševanje na gradu pa je veliko ovir. Gasilci lahko pridejo s tehniko samo do severnih vrat, portal je prenizek, na zahodni strani pa je cesta tlakovana in ne omogoča dostopa najtežjim intervencijskih vozilom. Na gradu je samo gospodinjski vodovodni priključek, ki ne zagotavlja po-
žarne zaščite. Grajski studenec je globok 57 metrov in je za gasilce neuporaben, saj nimajo takšne opreme, ki bi omogočala koriščenje vode iz studenca, zato je možen odvzem vode iz mesta Ptuja in iz Drave s pomočjo gasilskih motornih brizgaln z uporabo verižnega sistema ali pa zagotoviti vodo s pomočjo gasilskih avtocistern. Drava je oddaljena 466 metrov, višinska razlika znaša 57 metrov. Mestni hidrant je oddaljen 363 metrov, višinska razlika pa je nekaj manjša od 40 metrov.
Grajski prostori so opremljeni z javljalniki požarov, sistem javljanja pa bi moral biti učinkovitejši, da bi gasilci bili prej obveščeni o požaru.
Kot požarno nevarne snovi so v muzeju na gradu muzejski predmeti, stropovi, podi, strešna konstrukcija ter nov priključek zemeljskega plina.
Kot nam je dejal predsednik, je bila vaja napovedana, uro pa so spremenili na dan vaje, zato je prišlo do zanimivega dialoga med dežurnim v Republiškem centru za obveščanje in direktorjem Pokrajinskega muzeja Ptuj, ko je le-ta sporočil, da ptujski grad gori. "Ne, ne, ptujski grad ne gori, gorel bo čez pol ure," je dejal dežurni.
Analiza vaje je pokazala, da je izdelana dokumentacija Pokrajinskega muzeja o požarnem varstvu za gasilce neuporabna. Črpanje vode iz reke Drave zahteva relativno dolgi čas, več kot 30 minut (in ne več kot eno uro), tudi priprava velikega šte-
Anton Rakus, član upravnega odbora PGD Ptuj, in Martin Vr-bančič, predsednik Pgd Ptuj
vila razstavljenih eksponatov zahteva veliko časa - da se pripravi gobelin za evakuacijo, je potrebnih 30 minut.
Analiza vaje narekuje tudi ustrezne predloge, da se stanje izboljša. Pokrajinski muzej Ptuj bi moral pripraviti prioritetni vrstni red reševanja razstavljenih eksponatov in prioritetni vrst red varovanja prostorov v premeru požara, izdelati je potrebno program priprave eksponatov za evakuacijo ter pristopiti k sodobnim načinom varovanja in se informirati, kako so varovani podobni objekti v tujini.
Mestna občina bi morala poskrbeti za hidrantno omrežje na grajskem hribu in nabaviti tehniko za omogočanje uporabo vode iz grajskega vodnjaka (v vodnjaku naj bi bilo okrog 6000 litrov vode.
Sicer pa ni problem gašenja samo na ptujskem gradu, ampak je takšno bolj ali manj kar vse staro ptujsko jedro, saj je otežen že sam dostop do posameznih zgradb (Prešernova ulica). Gasilci pravijo, da jih kar presune, ko dobijo signal, da je zagorelo v kakšni stari ptujski ulici. Nekaj takih požarov je že bilo in samo hitri intervenciji gre zahvala, da se požari niso razširili. Pri gašenju je ključnega pomena čas od nastanka požara do takrat, ko so gasilci o tem obveščeni.
V Sloveniji je pravzaprav malo primerov, da bi zagorelo v kakšnem muzeju, gorela pa je recimo cerkev v Slovenski Bistrici. Dobro bi se bilo pripraviti na zaščito, dostikrat se stvari lotimo, ko se kaj zgodi in nastane že velika škoda. Ne čakajmo na to!
Franc Lačen
Evropska unija in mi
Konec sporazumov z državami nekdanje SFRJ
Slovenija bo z vstopom v Evropsko unijo prevzela skupne trgovinske politike, skupne carinske tarife, razvojne politike in prevzela pravice in obveznosti na področju zunanjih ekonomskih odnosov in mednarodne razvojne pomoči. Ob tem bo morala prekiniti pogodbena razmerja, ki jih je sklenila samostojno, in vstopiti v pogodbena razmerja, ki jih bo imela Unija v času včlanitve Slovenije v EU.
Ukiniti bo morala tudi avtonomne ukrepe trgovinske politike in prevzeti evropsko trgovinsko politiko, ki bo veljavna v času pristopa Slovenije k EU. To pomeni, da bo Slovenija morala prekiniti sklenjene preferencialne trgovinske sporazume s tretjimi državami in prevzeti trgovinske sporazume, ki jih ima s temi tretjimi državami sklenjene Evropska unija.
Sedanji trgovinski režim Slovenije z državami nekdanje SFRJ je za državo ugodnejši kot evropski. Zato je Slovenija v pogajalskih izhodiščih za poglavje zunanjih ekonomskih odnosov prvotno zahtevala desetletno prehodno obdobje za ohranitev obstoječega trgovinskega režima, tj. sporazuma o prosti trgovini s Hrvaško in z Makedonijo in avtonomnega trgovinskega režima z
Bosno in Hercegovino. Takrat EU ni imela preferencialnih sporazumov s temi državami, medtem ko je bila carina po sporazumih o prosti trgovini, ki jih je imela Slovenija, že skoraj v celoti ukinjena.
Po letu 2000 pa se je spremenila tudi politika EU do držav, nastalih na področju nekdanje Jugoslavije. V okviru Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo je začela EU sklepati t. i. stabilizacijsko-asociacijske sporazume z državami, nastalimi na področju nekdanje Jugoslavije. Takšna sporazuma je EU že sklenila s Hrvaško in z Makedonijo. Stabilizacijsko-asociacijski sporazumi so v določenem delu podobni našemu sporazumu o pridružitvi in zagotavljajo postopno ukinitev carin. Prav to je bil razlog, da se je Slovenija odpovedala prehodnemu obdobju za navedena sporazuma. Po pristopu k EU bo tudi Slovenija prevzela stabilizacijsko-asociacijske sporazume, ki jih bo takrat imela EU. Ob tem je pomembno tudi, da se bo Sloveniji s pristopom k EU in s prevzemom trgovinskih sporazumov EU izboljšal položaj v trgovanju s številnimi drugimi državami, s katerimi ima Evropska unija sklenjene trgovinske sporazume.
Temelj predstavlja liberalizacija
Evropska unija za vodenje svoje zunanjetrgovinske politike uporablja ukrepe na podlagi carinske tarife. Kot članica Svetovne trgovinske organizacije (WTO) je dolžna spoštovati določila WTO/GATT sporazuma, tako pri višini carinskih stopenj in uvajanju ukrepov zaščite trgovine kot tudi o izogibanju necarinskim oviram v trgovanju.
Temeljna politika na področju mednarodne trgovine, ki jo Evropska unija dosledno zastopa, je politika liberalizacije. Zato tudi ne sprejema ukrepov, ki bi imeli naravo necarinskih ovir pri trgovanju. Izvaja pa ukrepe v zvezi z zaščito trgovine po treh WTO sporazumih: - Sporazum o an-tidampinških ukrepih; - Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih; - Sporazum o zaščitnih ukrepih.
V primeru motenj na domačem trgu so taki ukrepi dovoljeni, seveda pa mora biti njihova uvedba upravičena. EU izvaja kar veliko ukrepov pri zaščiti trgovine. Največ se jih nanaša na antidampinške zaščitne carine, in sicer kar 85 odstotkov, nekaj ukrepov je uvedenih proti subvencioniranemu izvozu (okrog
14 odstotkov), le en sam ukrep pa je EU uvedla po sporazumu o zaščitnih ukrepih (gre za ukrep pri uvozu izdelkov iz jekla na trg EU, ki je prizadel tudi države pristopnice). Seveda pa so tudi nekatere države uvedle ukrepe proti uvozu iz EU in število teh ukrepov se celo povečuje. Vsi ti ukrepi bodo začeli veljati tudi za slovenske uvoznike oziroma izvoznike z dnem pristopa k EU. Tehničnih predpisov in normativov, ki jih Evropska unija sprejema in izvaja zaradi zaščite zdravja ljudi in živali, varstva okolja in varnosti nacionalnih držav, ne moremo pojmovati kot ovire pri trgovanju, saj se nanašajo tako na domače proizvajalce in ponudnike kot tudi na proizvajalce blaga iz tretjih držav. Podpora domačim proizvajalcem v obliki finančnih vzpodbud in subvencij je v okviru dovoljenega na podlagi sporazumov GATT (WTO) in se nanaša predvsem na kmetijsko področje (v okviru skupne kmetijske politike). Pričakovati je, da se bo liberalizacija svetovne trgovine v prihodnje nadaljevala še bolj pospešeno in prispevala k izenačevanju konkurence domačih in tujih proizvajalcev blaga. Rezultati kažejo, da je to najpomembnejši generatorjev razvoja.
Anemari Kekec
Ptuj • Ob dnevu spominov
Spomenik J. Lacka sodi v mesto
Ob dnevu spominov na vse mrtve so v mestni občini pripravili osrednjo komemorativno svečanost v soboto, 1. novembra, dopoldne v spominskem parku na starem mestnem pokopališču.
V lepem in neobičajno toplem vremenu se je zbralo veliko, zagotovo najve~ ob~anov v zadnjih nekaj letih. Poslanka v državnem zboru in svetnica mestne občine Ptuj Lidija Majnik se je v komomorativnem nagovoru ob mislih na vse tiste, ki jih ni več med nami, spomnila tudi nase polpretekle zgodovine ter ob tem dejala:
"Lahko se strinjam, da imamo v nasi preteklosti nekaj temnih senc, ki nam niso v čast, in se moramo očistiti tako, da te krivice priznamo in jih popravimo. Ne morem pa se strinjati, da so samo ene krivice tiste prave, druge pa pravične in zaslužene, kakor se ne morem strinjati s tem, da poprava enih krivic sproža neke druge, nove. Vsak ima svojo bolečino in čas bi bil, da nehamo povzročati nove, čas bi bil za pomiritev.
Skrb za pomnike preteklosti, za izkazovanje spoštovanja in ohrananje trajnega spomina na žrtve nasilja 2. svetovne vojne je naša obveza in dolžnost, če želimo ohraniti spoštovanje naših otrok in vnukov. Naši otroci vstopajo v življenje daleč od preteklih dejanj svojih dedov in pradedov. Želijo si le prijazne prihodnosti. Seznanimo jih z zgodovinskimi dejstvi, vendar jih z njimi nikar ne obremenjuj-mo. Privoščimo jim uspešno in
bogato življenje, življenje, v katerega so vtkane tudi sanje teh, pred katerih grobnico stojimo danes.
Nas pa ne bi smelo biti sram ne strah, da razmišljamo tudi o tem, da bi spomenik, posvečen Jožetu Lacku kot simbolu upora proti okupatorju, simbolu boja za svobodo in našo sedanjo samostojnost, to čudovito plastiko, delo Jakoba Savinška, prestavili tja, kjer je stal dolga desetletja in kjer ga številni Ptuj-čani pogrešamo še danes. Za mnoge od nas je prostor, kjer je stal spomenik, rana tega mesta in rana v spoštovanju našega spomina. Na trgu, kjer se spogleduje rimski nagrobnik -Orfejev spomenik z novo postavljenim kipom svetega Viktorina, ki oba obeležujeta pomemben del naše preteklosti, bi moral biti prostor tudi za ta del zgodovine ... "
Krščanski obred z blagoslovom vseh pokojnih sta opravila pater Marjan Gacnik iz župnije sv. Ožbalta in pater Mirko Pih-ler, kulturni utrip pa so primaknili Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Štefana Petka, moški komorni zbor Ptuj pod vodstvom Franca Lačna, z recitiranjem Menartovih verzov pa se jim je pridružil še Kristjan Šmid.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Spomenik Jožetu Lacku, ki so ga prestavili v spominski park na starem mestnem pokopališču.
Ta teden
Pozdrav z vzhoda!
Novinarsko delo zagotavlja, da so mediji polni informacij o dogodkih, komentarjev le-teh, prijaznih zgodb o gobah velikankah in pomembnih poli-ti~nih odlo~itvah. Bralce zanima, kaj se kje gradi, koliko bo stal plo~nik, ki vodi do šole, do kdaj bo zgrajena avtobusna postaja in kdaj bodo že prodali ta ali oni objekt. Zanima jih, zakaj neki športnik ni prestopil v drug klub in kakšen koncert pripravlja domači zbor. Občani imajo do tega pravico, novinar je zadolžen za posredovanje in razni organi za zagotavljanje informacij.
Minuli teden so mi, potem ko so uradniki Občine Ormož večkrat spregledali, da so dogovorjeni z menoj, povedali, da poslej z novinarji komunicirajo le še pisno. Državni organi, organi lokalnih skupnosti, posamezniki, ki opravljajo javne funkcije, javni zavodi in javna podjetja ter druge pravne in fizične osebe, ki opravljajo javno službo, so po zakonu o medijih dolžni dajati resnične, popolne in pravočasne informacije o vprašanjih s svojega delovnega področja za objavo prek medijev. Javne osebe morajo s pravnimi akti urediti način dajanja informacij za javnost in določijo odgovorno osebo, ki zagotavlja javnost dela.
Iz občine naša medijska hiša ni prejela nobenega obvestila, da bi v zadnjem času s kakšnimi akti drugače uredili način dajanja informacij, in potem ko sem prečesala celo občino po dolgem in počez, tudi nisem našla osebe, ki bi bila pristojna za zagotavljanje javnosti dela.
Očitno želijo na občini še enkrat pokazati, da se da kult osebnosti in informacijsko blokado cepiti tudi na našo podlago. Obveščenost javnosti kot predhodnico pravice in osnovo demokracije v Ormožu razumejo kot klepetalnico. Zato so na spletnih straneh odprli komunikacijo, v kateri lahko obiskovalci vprašajo, pristojni pa odgovarjajo. Gre za tehtna vprašanja v stilu: kdo bo prihodnje leto nastopal na ormoškem poletju in ali bi bil to lahko Jan Plestenjak. Verjamem, da občini tovrstna komunikacija bolj ustreza.
Viki Klemenčič Ivanusa
Ptuj • Začetek cepljenja proti gripi in pnevmokoku
Prve doze 10. novembra
V ptujskem higiensko-epidemiološkem oddelku Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, Trstenjakova 9, bodo začeli cepiti proti gripi in pnevmokoku v ponedeljek, 10. novembra.
Cepljenje izvajajo tudi izbrani zdravniki v zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah, območni zavodi za zdravstveno varstvo in Inštitut za varovanje zdravja, poteka pa tudi v domovih za starejše občane.
Cepljenje	na
higiensko-epidemiološkem oddelku bo potekalo vsak dan od 8. do 13. ure, ob sredah do 17. ure. Cena cepljenja za samoplačnike je 2000 tolarjev, za otroke s kroničnimi boleznimi in za
kronične bolnike, starejše nad 65 let, pa 1000 tolarjev. Cepljenje proti pnevmokoku stane 4400 tolarjev. Opravili naj bi ga skupaj s cepljenjem proti gripi. Podatki kažejo, da je pljučnica še vedno eden od glavnih vzrokov obolevnosti in umrljivosti ljudi, skupaj z gripo na šestem mestu vzrokov za smrt.
Cepljenje proti gripi stroka priporoča vsem, saj je še vedno najučinkovitejša zaščita, še posebej pa bolnikom s kronični-
mi boleznimi pljuč, srca, ledvic, diabetikom, osebam z imunsko pomanjkljivostjo, vsem, ki se zdravijo s kemo- ali radioterapijo in malignomi ter njihovim družinskim članom.
Cepljenje poteka z eno dozo, ker je cepivo učinkovito samo eno sezono, virus gripe se namreč vsako leto spreminja, zato se je potrebno cepiti vsako leto. Lani se je v Sloveniji proti gripi cepilo 180 tisoč ljudi. Stranski učinki cepljenja, kot so kratkotrajna povišana temperatura, slabo počutje, bolečina in rdečica na mestu vboda ter oteklina, so redki. Če pa se pojavijo, izginejo v dveh dneh.
MG
Slov. Bistrica • Zdravstveni dom kmalu kon~an
Odprtje prihodnje leto
O novem zdravstvenem domu v Slovenski Bistrici so pričeli razmišljati že pred štirimi leti, saj je bilo potrebno rešiti problem fizioterapije, ki je sedaj v stari stavbi doma v drugem nadstropju, pa tudi dvigala dom nima, tako da je popolnoma onemogočen vstop invalidom. Odločili so se, da bodo naredili prizidek in vse stavbe medsebojno povezali s hodniki.
"Gradnjo so pričeli v lanskem juniju, 21. oktobra letos pa so opravili tehnični prevzem nove stavbe. Investicija je vredna okrog 500 milijonov tolarjev, glavni investitor je občina Slovenska Bistrica, z majhnim vložkom pa sta soinvestitorja tudi občina Oplotnica in država," je povedala direktorica Zdravstvenega doma Jožica Lešnik Hren.
V novi stavbi je polovica pritličja namenjena lekarni, druga pa fizioterapiji in nevrofiziote-rapiji, v prvem nadstropju bo dispanzer za ženske, patronaža in splošna ambulanta, psihologinja, logopedinja Centra za sluh in govor, razvojna ambulanta ter specialistične ambulante: nevrolog, ultrazvok, fiziater, medicina dela, prometa in športa.
Novi del je povezan z najstarejšim delom zdravstvenega doma, vendar pa z vselitvijo dela še ne bodo končana. Čaka jih še adaptacija stare stavbe in povezava vseh treh stavb z veznim hodnikom, ki bo omogočil invalidom in težko bolnim dostop z dvigalom do vseh pro-
storov v zdravstvenem domu. Kljub gradbenim delom pa bo obratovalni čas ambulante potekal nemoteno dalje.
Novi prostori bodo kmalu odprti, pravo otvoritev bodo imeli, ko bodo dela v resnici
zaključena. V zdravstvenem domu v Slovenski Bistrici menijo, da bo to ob občinskem prazniku prihodnje leto marca.
-mac-
Zdravstveni dom bo počasi končan.
Foto: NP
Ljubljana • Tretja generacija mojstrskih diplom
Na Ptujskem 17 novih mojstrov obrti
V Cankarjevem domu v Ljubljani je bila 28. oktobra podelitev mojstrskih diplom 2003, ki jo je pripravila Obrtna zbornica Slovenije. Med gosti na slovesni podelitvi je bil tudi minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber.
Letos je mojstrske diplome prejelo 326 obrtnikov in obrt-nic, skupaj v treh generacijah že več kot 830. Tudi v tretji generaciji obrtnih mojstrov in mojstric so bili obrtniki in obrtnice ter pri njih zaposleni delavci s Ptujskega. Mojstrski naziv jih je prejelo 17.
Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun je povedal, da je ponovna uvedba mojstrskih izpitov za Obrtno zbornico Slovenije izjemno zahteven projekt. Poleg dveh zborničnih odborov (odbora za izobraževanje in upravnega odbora), je v projekt vključenih
Foto: Janez Rižnar
Minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber in Zdrav-ko Jernej{ek iz Ptuja, ki je postal elektroin{talaterski mojster.
še več kot 350 članov izpitnih odborov, večje število multipli-katorjev, učiteljev in nadzornikov ter nekatere zbornične strokovne službe. Pri pridobivanju mojstrskih nazivov, je še poudaril Miroslav Klun, se bo tudi v prihodnje zahtevala določena raven izobrazbe, ki bo za člane obrtne zbornice posebej pomembna tudi ob vstopu v EU, kot zagotovilo kvalitete in hkrati tudi kot zaščita za potrošnika. Z novelo obrtnega zakona bo obrtnikom in podjetnikom omogočen lažji prehod med posameznimi poklici. Obrtna zbornica Slovenije se zavzema za lažje vstopanje v obrt in njej podobne dejavnosti, hkrati naj bi se razbremenili določenih birokratskih ovir. Nove obrtne mojstre in mojstrice je v Cankarjevem domu nagovoril tudi predsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek, ki je med drugim povedal, da
si prizadevajo za tako obrtno zbornico, ki bo čim bliže evropskim razmeram, razviti jo nameravajo v sodobno zbornico obrti in podjetništva, v osrednjo institucijo znanja, izobraževalnih in svetovalnih storitev za obrtnike in male podjetnike, primerljivo z najbolj dejavnimi zbornicami v EU.
Mojstrska diploma ima tri izredno pomembne mednarodne dimenzije oziroma funkcije: poslovodsko, strokovno in pedagoško. Vse tri bodo za slovenske obrtnike ob vstopu v EU izrednega pomena, imetnik mojstrskega izpita bo lahko na trgu EU svobodno opravljal tisto delo, za katerega ima mojstrsko diplomo.
Skladno z zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju z opravljenim mojstrskim izpitom obrtniki pridobijo srednjo strokovno izobrazbo.
MG
Novi mojstri obrti na Ptujskem
Mojstrske diplome je prejelo 17 obrtnikov in obrtnic oziroma pri njih zaposlenih delavcev. Av-tokleparska mojstra sta postala Tomaž Kampl iz Grajenščaka in Igor Ser-dinsek iz Ptuja, avtokle-parska mojstrica Srečka Koletnik iz Ptuja, mojstri avtomehaniki so postali Boštjan Furman iz Ptuja ter Robert Ljubeč iz Hajdoš in Anton Pučko z Zgornje Hajdine, frizerski mojstrici Nevenka Pišek iz Majš-perka in Brigita Pušnik iz Ptuja, nova mizarska mojstra sta Danilo Plohl iz Ptuja in Marjan Zamuda iz Gabrnika, zidarska mojstra Stanislav Fideršek iz Cirkovc in Karl Jazbec iz Žetal, elektroinštalaterski mojstri Peter Gabrovec, Milan Senčar in Zdravko Jernejšek iz Ptuja, novi slikopleskarski mojster je Marjan Lozinšek z Destrnika, zlatarski mojster pa Damjan Ogrizek z Zgornje Hajdine.
Kidticevo • Štefka Ilijevec, nagrajenka GZS
"V gostinstvu potrebuješ nekaj več ..."
Štefka Ilijevec, vodja gostinstva v podjetju Vital Kidričevo, letošnja prejemnica zlate plakete Gospodarske zbornice Slovenije za gostoljubnost in prispevek h kakovosti podravskega gostinstva, se je gostinstvu zapisala že pred 32 leti. Za gostinski poklic se je odločila takoj po osnovni šoli, ko sicer še ni vedela, kaj naj bi najraje delala. Rodila se je v Veliki Varnici v Halozah, dom si je ustvarila v Lovrencu na Dravskem polju.
Zelo pa jo je veselilo delo z ljudmi, danes ugotavlja, da je izbrala pravi poklic, vsa leta ga opravlja z velikim veseljem, navsezadnje družba potrebuje vse profile poklicev, pravi. Nikoli ji ni bilo težko delati ob nedeljah, praznikih, ponoči in še danes je tako. Če je gost zadovoljen, pohvala odtehta tudi 20 in več ur dela. Vsak gost je za Štefko najpomembnejši gost, ne glede na to, da je stregla že vrsti znanim ljudem, jih ne izbira. Pozitivnih izkušenj z gosti ima veliko, negativnih pa se ne želi spomniti.
Čeprav je delo v gostinstvu izredno naporno in večinoma brez pravega voznega reda, ji je uspelo vzgojiti tri hčerke. Že zgodaj so se morale naučiti samostojnosti. Ponosna je nan-
je, ena je že diplomirala, drugo diploma še čaka, ena je končala srednjo šolo. V gostinstvo ji ni sledila nobena. "Ko sem doma, jih razvajam, kolikor je mogoče, čeprav so že odrasle. To so izredno lepi trenutki."
Kaj bi Štefka svetovala mladim, ki se odločajo za gostinski poklic? "Ko bi jih le kje našli, kje so vzvodi za to, se sprašujem. Kako jim predstaviti ta poklic, da bi bil zanje zanimiv. Kadra v gostinstvu kronično primanjkuje. Res pa je, da za delo v gostinstvu moraš nekaj imeti v sebi."
Štefka je zadovoljna, ker dela v dobrem podjetju, kjer vladajo dobri medsebojni odnosi, in ker jih vodi direktorica z vizijo, ki jo uresničujejo vsi, pri tem pa vsak dodaja svoj kamenček.
Vsakemu so odprta vrata za dodatno izobraževanje in usposabljanje. Direktorica Antonija Krajnc je ponosna na svoje sodelavce, ki svojo kakovost po-
trjujejo tudi v konkurenci z drugimi, da lahko primerjajo svoj napredek. To pa je tista kvaliteta, ki bi morala biti prisotna v vseh okoljih.
Veselje in zadovoljstvo ob zlati plaketi Gospodarske zbornice Slovenije deli skupaj z vsemi zaposlenimi v Vitalu.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Štefka Ilijevec, vodja gostinstva v podjetju Vital Kidričevo, je na 50. gostinsko-turističnem zboru na Bledu prejela zlato plaketo Gospodarske zbornice Slovenije za gostoljubnost in prispevek h kakovosti podravskega gostinstva.
Ljutomer • Predstavitev podjetniškega inkubatorja
Kako do dela
Ljutomerski iskalci zaposlitve so minuli teden dobili priložnost spoznati vzpodbude, ki jih ob odločitvi za samostojno podjetniško dejavnost nudi pomurski podjetniški inkubator.
Namen podjetniškega inkubatorja je vzpodbujanje in pomoč pri ustanavljanju novih podjetij, prav tako so pripravili razne podporne programe, s katerimi želijo vsem zainteresiranim omogočiti realizacijo samozaposlitve v čim krajšem roku. Ker bo v kratkem zaživel tudi podjetniški inkubator v Ljutomeru, kjer bo na voljo dvanajst pisarn, so se po besedah direktorja podjetniškega inkubatorja Marka Močnika povezali z Zavodom za zaposlovanje in kakšni desetini iskalcem zaposlitve predstavili svojo ponudbo. Od te predstavitve pričakujejo čim večje število zainteresiranih kandidatov.
Zavedajo se, da se je v današnjem času težko čez noč odločiti za pot samostojnega podjetnika, zato želijo brezposelne osebe najprej seznaniti s ponudbo podjetniškega inkubatorja, vsak posameznik pa bo potem pri sebi odločil, ali bo
ponujeno tudi izkoristil. Projekt pa nadaljujejo tudi v ostalih občinah - prostori v Murski Soboti so končani, tri četrtine kapacitet pa že oddanih, podjetniška inkubatorja bosta delovala tudi v Odrancih in Ljutomeru, zato so se tudi odločili, da svo-
jo ponudbo najprej predstavijo v teh okoljih. Projekt podjetniškega inkubatorja je finančno ocenjen na 5,95 milijona evrov, v kar so vključena tudi nepovratna sredstva in podporni programi.
Natalija Skrlec
Brezposelni so spoznavali poti do samostojnega podjetništva.
Na botzi
Prejšnji teden smo poročali o umiritvi trga znotraj trgovalne-ga območja, ki ga je izoblikoval SBI20 v zadnjem mesecu. Indeks se je gibal med3530 in 3630 indeksnimi točkami. Premiki od enega roba tega pasu pa do drugega in spet nazaj so bili zelo hitri. V resnici v povprečju trg ni naredil nobene večje poteze.
Ta teden so trg razburkale govorice, da namerava predsednik Krkine uprave g. Kovačič oditi za veleposlanika v Pariz. S tem naj bi se odprla pot za prevzem Krke. Kovačič je vse govorice zanikal, a je na trgu vseeno precej špekulacije, da se v Krki nekaj premika.
Med drugimi je bilo veliko akcije še na delnicah Istrabenza. V borznih krogih krožijo govorice, da Petrol ustavlja naložbe in zbira denar za nakup Istra-benza. Poleg omenjenih delnic je to potegnilo navzgor tudi ostale delnice na trgu. SBI20 je v zadnjih petih trgovalnih dneh pridobil še 1,3% in postavil nov rekord pri 3656 točkah. Vseeno omenjena poteza še ne pomeni večjega preboja izven omenjenega trgovalnega območja. Potrebno je biti pozoren na trgovanje okoli trenutnih ravni.
Med delnicami v kotaciji so bile najbolj poskočne delnice Is-trabenza, ki so se od prejšnjega petka dvignile za kar 9% in so se ob koncu tedna trgovale pri 9000 SIT Vse skupaj seveda na podlagi že omenjenih govoric. Krka je pridobila 1,8% vrednosti. Delnica se je ponovno približala magični meji 50000 SIT. Prejšnja dva poskusa naskoka na 50000 SIT sta bila neuspešna, saj se je vedno pojavil precejšen prodajni pritisk. Vseeno so bile korekcije tečaja precej kratkotrajne in tečaj znova naskakuje omenjeno mejo. Da bi lahko delnica Krke nadaljevala pot navzgor, mora prebiti to mejo ob večjem prometu ter se obdržati nad njo čez cel dan. To bi pomenilo, da so se prodajalci umaknili iz omenjene ravni in da je odprt prostor proti 52000 SIT ali še višje. Seveda pa je potrebno ostati zelo pazljiv, saj ob ponovnem neuspelem naskoku na 50000 SIT to lahko za vlagatelje pomeni znamenje, da se je rast ustavila, kar lahko rezultira v unovčevanju visokih dobičkov in zbijanju tečaja. Ponovno gibanje Krke nazaj pod 48000 tolarji bi bilo zaskrbljujoče, še posebej, če se izkaže, da trenutne govorice nimajo nobene realne podlage.
Povečano povpraševanje je dvignilo delnice Petrola za 2,8%. Delnica ima še izredno dober nedotaknjen trend. Medtem ko so nekatere delnice dosegle psihološke ovire in se je rast umirila, pa je Petrol še naprej pridobival na vrednosti. V sredo je bil sklenjen manjši posel celo pri 50000 SIT za delnico. Vseeno se prav lahko izkaže vrednost 50000 SIT za pomembno psihološko oviro, zato je potrebna pazljivost.
Govorice so tiste, ki trenutno ženejo trg navzgor. To povečuje likvidnost na trgu in s tem tudi tečaje. Obdobje okoli Martina očitno rado, poleg tiste na mizi, prinese še kakšno borzno "raco" zato je potrebno biti previden, saj se ob veliko različnih govoricah marsikdo lahko opeče.
Gregor Koželj Ilirika BPH, d.d., Ljubljana Gregpr.kozelj@ilirika.si
Ptuj • Se o 11. seji mestnega sveta
Grožnja Ptuju z azbestom?
Osrednja razprava se je na 11. seji sveta mestne občine sukala okrog delovnega gradiva proračuna za leto 2004. Ta je v tej fazi določen na okrog 4,8 milijarde tolarjev ali za 300 milijonov več kot v letu 2003. Za novi proračun si bodo mestni svetniki vzeli čas, v fazi delovnega osnutka bo ostal vsaj se na novembrski seji. V tem času naj bi postalo tudi znano, kaksen bo novi proračun, razvojno naravnan, uravnotežen ali evropski.
V proračunu za leto 2004 bo potrebno zagotoviti sredstva za izgradnjo prizidka in telovadnice OS Ljudski vrt v taksni višini, da se bo gradnja lahko pričela v letu 2004 in zaključila 1. septembra 2005. Pobudo v zvezi s tem so na lokalno skupnost naslovili iz mestne četrti Ljudski vrt na osnovi sklepov skupne seje svetov mestne četrti Ljudski vrt in primestne četrti Rogozni-ca, podpore občinskih svetnikov in državnega svetnika Roberta Čeha. V tem trenutku je v proračunu zagotovljenih 64 milijonov, potrebovali pa bi najmanj dvakrat 300 milijonov tolarjev Župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Celan se sicer zaveda nujnosti zagotavljanja ustreznih prostorov za uvedbo devetletnega osnovnega šolanja, obenem pa je prepričan, da pomanjkanje ustreznih prostorov v nobenem primeru ne ogroža začetek uvajanja devetletke, vprašanje je le v kakovosti. Pomanjkanje virov sredstev je eden temeljnih problemov proračuna 2004, nove vire bo potrebno nekje najti, da se bodo lahko pokrile najnujnejše investicijske potrebe tega obdobja. Nekaj jih je že na seji
predlagala Marija Magdalene, ZLSD. Bili naj bi v prodaji nepotrebnega občinskega premoženja in v koncesijah, Rajko Fajt, SDS, vidi možnost v evropskem denarju, ki leži na tleh. Zanimalo ga je tudi, kako daleč so priprave na razpis koncesije za ceste. Vlado Čuš, Zeleni Ptuja, je menil, da je potrebno več sredstev nameniti za reševanje ekološke problematike, zagotoviti več sredstev za zaščito podtalnice, projekt menjave vodovodnih cevi. Kljub temu, da se še ne ve, kako bo s sredstvi Dravskih elektrarn v bodoče, je ptujski župan prepričan, da jih v bodoče ne sme biti manj, kot jih je bilo doslej. Zato so v mestni občini Ptuj tudi pripravili zakon o vlaganjih zaradi degradacije prostora. Meta Puklavec, DeSus, je sicer zadovoljna, da se v proračun prvič uvaja postavka za zavržene živali, ni pa zadovoljna s pičlo odmerjenimi sredstvi za ljubiteljsko dejavnost. Robert Križanic, SMS, je opozoril na dejstvo, da v mestni občini Ptuj premalo pozornosti posvečajo civilni družbi in nevladnim organizacijam, to se vnovič kaže v delovnem osnutku proračuna.
Miran Senear, LDS, je predlagal, da se več sredstev nameni za pospeševanje malega in srednjega podjetništva, temu se je doslej v mestni občini posvečalo premalo pozornosti. Že v kratkem se bodo o tem konkretneje za skupno mizo pogovarjali predstavniki Menežer kluba Ptuj, ZRS Bistra in oddelka za gospodarstvo mestne občine. Opozoril je tudi na problematiko neurejene kanalizacije v Peršonovi ulici na Ptuju, kjer si prebivalci za ureditev tega problema neuspešno prizadevajo že dvajset let. Svetniki so ob razpravi ob delovnem gradivu proračuna za leto 2004 predlagali tudi povišanje postavke za promocijo Ptuja. Ob tej priložnosti je bilo tudi prvič bolj ali manj uradno slišati iz županovih ust, da LTO ni tisto tapravo za ptujski turizem, da ga je potrebno uvrstiti v eno od regionalnih institucij, v Bistro. Pri tem pa ima občina Ptuj še nerazčiščene zadeve z GIZ Poetovio vivat, ki papirno še vedno živi. Do prihodnje obravnave delovnega gradiva proračuna za prihodnje leto naj bi svetniki dobili bolj natančen pregled sredstev, ki se vlagajo v Gajke. Ker so
Ptuj • Svobodni sindikati spet v KS 90
Nič več zakonski ali izvenzakonski
Neodvisni sindikati Slovenije so se sredi oktobra spet povezali v Konfederacijo sindikati 90, katere soustanovitelji so bili že leta 1990. "KS 90" tako steje že okoli 40.000 članov in se na področju gospodarstva po številu članov uvrsča na drugo mesto, takoj za ZSSS.
Kot je povedal predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohl, so Konfederacijo sindikatov 90 ustanovili že v začetku leta 1990, skupaj z Obalno sindikalno organizacijo, Svetom kranjskih sindikatov ter nekaj manjšimi sindikati različnih poklicnih dejavnosti, vendar so NSS v glavnem delovali izven te zveze oziroma samostojno. Ker pa se zavedajo, da bodo lahko vse svoje skupne cilje v interesu delavcev lažje dosegali, če bodo
številčnejši in močnejši, so se NSS spet povezali v KS 90. Njihov namen je združiti vso članstvo, ves kader, pa tudi finančna sredstva, tako da bodo lažje kos vsem razmeram sodobnega časa. Za okoli 40.000 delavcev, ki so člani KS 90, tako sedaj skrbi že okoli 20 profesionalnih sindikalistov, izdajajo tudi svoj časopis Dialog. Po Sloveniji imajo že več krajevnih predstavništev oziroma pisarn: v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Kopru, tik pred odprt-
Foto: M. Ozmec
Rastko Plohl: "V okviru KS 90 smo s 40.000 člani drugi najmočnejši sindikat v državi."
jem sta pisarni v Celju in Murski Soboti, odpreti pa jih nameravajo še v nekaterih drugih mestih.
Med številnimi akcijami in aktivnostmi Neodvisnih sindikatov pa je po besedah Rastka Plohla te dni v ospredju pomemben dosežek, saj so na njihovo pobudo dosegli, da v Sloveniji odpravljamo uradno zakonsko pojmovanje razlikovanja med statusom otrok. Doslej smo poznali status zakonskega in izvenzakonskega otroka, ker pa takšno razlikovanje diskriminira izvenzakonske otroke pred zakonskimi, so v Neodvisnih sindikatih predlagali, da se v uradni terminologiji ne uporablja vež oznaka zakonski ali izvenzakonski, temveč samo otrok. V ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve se z njihovim predlogom v celoti strinjajo.
Poleg tega si Neodvisni sindikati prizadevajo, da bi pri obravnavi zakona o socialnih sodiščih ukinili plačilo sodnih taks za individualne spore, da pooblaščena oseba ali zagovornik delavcev ne bo nujno le pravnik ter da se sindikatom zagotovi povrnitev vseh stroškov.
M. Ozmec
zdaj postavke razmetane, je težko izluščiti prave podatke. Grajena bo v letu 2004 praznovala 800-letnico prve omembe kraja, zato si Grajenčani želijo, je v njihovem imenu povedal svetnik SDS Milan Petek, da bi jim do jubileja mestna občina Ptuj zagotovila obnovo kulturne dvorane, da bi lahko kulturno praznovali. Janeza Rožmarina, NSi, čudi, da se znižuje postavka za mestno godbo. Sest milijonov tolarjev bo potrebno zagotoviti tudi za registracijo delniške družbe KTV Ptuj, prav tako sredstva za izdelavo statuta, če jih ne bo mogel dosedanji operater.
Tudi na 11. seji so svetniki podali več vprašanj in pobud. Milan Petek je v imenu svetniške skupine SDS najprej iz zapisnika prejšnje seje sveta mestne občine, ki je bila 28. septembra, prebral izjavo Emila Mesarica, LDS, ki jo je slednji dal v točki o imenovanju podžupana, ko je med drugim dejal: ""... sicer pa ne moremo mimo dejstev, da smo pri oblikovanju odborov in komisij kar devet meset prepustili drugim strankam, čeprav bi po volilnih rezultatih morali pripadati LDS. Zato so očitki o ne-
Foto: Črtomir Goznik
Milan Petek je v imenu svetniške skupine SDS zahteval, naj LDS oziroma Emil Mesarič pojasni svojo izjavo, ki jo je dal na 10. seji sveta glede prepustitve kar devetih mest v odborih in komisijah drugim strankam.
upoštevanju "politične higiene" neupravičeni, ker smo jo že na začetku upoštevali."(konec navedka)
V nadaljevanju pa je povedal, da če bi šlo samo za to, da bi izjava ostala znotraj sveta, znotraj sejne sobe, bi še nekako šlo, ker pa je bila objavljena tudi v javnosti, predlagajo, da stranka LDS, ki velikodušno deli mesta v odborih in komisijah sveta, javnosti pove, da je teh devet mandatov razdelila le v okviru svoje koalicije za drugačni Ptuj. SDS iz tega naslova ni dobila ničesar. Zaradi tega, kako je bilo to povedano in objavljeno, se v okolju ustvarja lažno mnenje, zato stranka SDS zahteva, da LSD obvesti javnost o resničnem stanju stvari. V primeru, da tega ne bo storila, bo stranka SDS na naslednji seji ponudila odstop iz vseh odborov in komisij mestnega sveta. V stranki poudarjajo, da v odborih in komisijah zasedajo le tista mesta, ki jim pripadajo po volilnih
rezultatih, še celo eno manj imajo.
Marija Magdalenc, ZLSD, je
slišala, da nameravajo v ptujskih železniških delavnicah pričeti z investicijo v komoro za odstranjevanje azbesta. Zanimalo jo je, če je to res, kdo je dal soglasje k temu in ali so znani vplivi na okolje, na zaposlene in bližnje stanovalce. Čeprav so bili na seji navzoči skoraj vsi vodje oddelkov, odgovora ni bilo, pa tudi župan ga ni imel. Po naših neuradnih virih je informacija resnična, na tem projektu se dela, kako daleč je, pa nam zaradi zaupnosti podatkov še ni uspelo izvedeti. Glede na pogostost obravnave problematike Komunalnega podjetja Ptuj, bodo o tem podjetju, katerega 61-odstotna lastnica je mestna občina Ptuj, razpravljali na posebni seji, se je glasila še ena pobud mestnih svetnikov.
MG
Ljutomer • Upokojenci o zdravstveni reformi
Predvsem manj čakanja
V Domu društva upokojencev Ljutomer sta Demokratična stranka upokojencev Slovenije, občinski odbor Ljutomer, in Društvo upokojencev Ljutomer pripravila razpravo o osnutku zdravstvene reforme, ki jo predlaga minister za zdravje dr. Dušan Keber.
Zdravstveno reformo oz. tako imenovano belo knjigo je zbranim predstavila predsednica ljutomerskega društva upokojencev ter podpredsednica Demokratične stranke upokojencev Slovenije Marija Gjerkeš Dugonik, ki je tudi v komisiji omenjene stranke za obravnavo te reforme. Osnutek zdravstvene reforme, ki so ga pripravili številni sodelavci ministra za zdravje dr. Dušana Kebra, ima moto pravičnost, dostopnost, kakovost in učinkovitost, Marija Gjerkeš Dugonik pa je na začetku razprave predstavila šest ciljev, ki si jih je minister dr. Keber zastavil pri novi zdravstveni reformi. "Ti cilji so pravičnost pri zagotavljanju sredstev za zdravstveno zavarovanje po ekonomski moči posameznika, razporejanje sredstev po potrebah državljanov, dostopnost, razvoj kakovostnega sistema zdravstvenih organizacij, večja učinkovitost, regulacija in upravljanje sistema zdravstvenega varstva ter krepitev področja javnega zdravja," je dejala Gjerkeš Dugoni-kova, navzoče na razpravi pa je zanimalo, ali bo zdravstvena reforma skrajšala čakalne dobe, kaj bodo delali družinski zdravniki, ali bo do leta 2007, kot je napovedal minister za zdravje dr. Keber, pokrita večmilijonska luknja v državni blagajni, ki je na-
stala, ter ali bo res 70 odstotkov upokojencev, ki jih je v Sloveniji okrog 500.000, po novi reformi plačevalo manj kot doslej? Odgovore naj bi prinesla omenjena zdravstvena reforma, ljutomerski upokojenci pa so tokrat sprejeli nekatere sklepe ter podali pripombe. Vztrajajo, da se razmerje po plačevanju zdravstvenega zavarovanja med upokojenci in ostalim aktivnim prebivalstvom ne bi sprememnilo, čimprej naj se
doreče kvaliteta ter cena zdravljenja na domu, želijo pa si predvsem, da bi se čakalne dobe skrajšale. Sprejete sklepe in pripombe so ljutomerski upokojenci posredovali vodstvu Demokratične stranke upokojencev Slovenije, od katerega pričakujejo, da jih bo upoštevalo ter v državnem zboru ob potrjevanju te reforme poskušalo le-to čimbolj naravnati v korist upokojencev.
Miha Šoštarič
Ormož • Telefon ZLSD
Da se sliši vaš glas
V ZLSD Ormož želijo poslej tesneje sodelovati z občani, zato so uvedli odprti telefon.
"Premalo kontakta je med svetniki in volivci. Edini stik je v bistvu ob volitvah, potem pa do naslednjih volitev spet ni~. Radi bi, da pridemo bolj med ljudi, da slišimo, kje so problemi," je razlog za odprtje telefonske številke pojasnil občinski svetnik ZLSD Andrej Pučko. Zato so pri ZLSD Ormož odprli telefonsko številko, na katero bodo občani lahko poklicali vsak drugi teden in povprašali občinskega svetnika Andreja Pučka o dogajanjih v občinskem svetu. Opozorili bodo lahko na probleme, ki bi jih radi naslovili na občinski svet. Telefon bo deloval 11. in 23. novembra ter 9. in 23. decembra med 17. in 18. uro, številka pa je 74-01-060.
Ptuj • Vino ni voda
Festival navdušil že ob odprtju
V četrtek, 30. oktobra, se je v organizaciji Kluba ptujskih študentov (KPŠ) pričel festival Vino ni voda. Programski vodja letošnjega ptujskega vinskega festivala, ki se odvija že tretje leto zapored, je Mojca Zupanič, ki med drugim vodi tudi odbor za kulturo KPš.

Foto: Črtomir Goznik
Kontrabanti so navdušili obiskovalce Kolnkiste.
Ob odprtju festivala Vino ni voda je pod vodstvom Robija Feguša nastopil Akademski pevski zbor KPŠ, zbrane v Kolnkišti pa sta nagovorili tudi Andreja Milošič in Mojca Zupanič. Zupaničeva, ki je spregovorila v vlogi vodje festivala, je izpostavila pomen vina, vinske kulture in kulturnega uživanja ter pitja vina. Sicer pa je dejala, da je Ptuj neke vrste slovenska vinska prestolnica, obenem pa je vsem obiskovalcem predstavila tudi bogato dogajanje, ki
se bo v okviru festivala odvijalo na Ptuju vse do 11. novembra.
Na otvoritveni svečanosti so v Kolnkišti odprli tudi razstavo fotografij Črtomirja Goznika, skupina fantov, ki nastopajo pod imenom Haj-doški mautarji, pa je pred vhodom v lokal postavila klo-potec, simbol festivalskega dogajanja.
Odprtju fotografske razstave in postavitvi klopotca je sledila še degustacija vin Pro-tnerjeve hiše Joannes, do
Foto: Črtomir Goznil<
Vodja projekta Vino ni voda Mojca Zupanič nazdravlja z direktorjem Vinarstva Slovenske gorice - Haloze
poznih nočnih ur pa je obiskovalce, ki so do zadnjega kotzička napolnili Kolnkišto, zabavala glasbena skupina Jebe'la cesta.
Bogato dogajanje tretjega festivala Vino ni voda se je v Kolnkišti nadaljevalo vse do nedelje. V teh dneh so svoja
vina predstavili Vinarstvo Slovenske gorice - Haloze, Miro Vino in Zlati grič ter vinogradništvo Turčan. Izmed glasbenih zasedb pa so tokrat navdušili skupini Kontrabant in To je mesto, ki ni mesto ter prleški kantavtor Tadej Vesenjak.
Mojca Zemljarič
Vučja vas • Končno avtocesta v Prlekijo
Do leta 2010 do Maribora
Minuli četrtek je bil za promet odprt avtocestni odsek Vučja vas-Murska Sobota v dolžini sedem kilometrov, del novega odseka pa je tudi najdaljši most v Sloveniji, 833 metrov dolgi most čez Muro.
Na otvoritvi novega avtocestnega odseka, ki na tem območju povezuje občini Križevci pri Ljutomeru in Murska Sobota, se je zbralo veliko poslancev, gospodarstvenikov ter drugih pomembnih oseb, slavnostni govornik ob odprtju pa je bil minister za promet Jakob Presečnik, ki je dejal, da gradnja cest v zadnjem letu na tem območju dokazuje, da ta del države prometno ni zapostavljen in od države pozabljen, ter obljubil: "Gradnjo avtocest na tem
območju bomo nadaljevali že prihodnje leto, in sicer sledi izredno zahteven odsek med Co-getinci in Vučjo vasjo v dolžini 11,6 kilometra. Hkrati si z vsemi močmi prizadevamo, da bi čimprej - še v prvi polovici prihodnjega leta - prišlo do uredbe o lokacijskem načrtu za osem-kilometrski odsek od Pinc do obvoznice Lendava in ga v letu 2005 začeli tudi graditi. V prihodnjem letu na vladi pričakujemo še sprejem ostalih manjkajočih uredb - od Lenarta do Cogetin-
cev in od Beltincev do Lendave. Če bo šlo vse po načrtih, bo avtocestni krak od Maribora do Lendave zgrajen do leta 2004, lahko pa tudi prej."
Predlog novega nacionalnega programa izgradnje avtocest, ki ga je vlada poslala v obravnavo državnemu zboru, predvideva, da bi do konca leta 2006 zgradili 1. fazo avtoceste od Lendave do Pinc, do konca leta 2008 naj bi zgradili avtocesto od Lenarta do Spodnje Senarske in od Co-getincev do Vučje vasi, do kon-
ca leta 2010 pa od Maribora do Lenarta in od Spodnje Senarske do Cogetincev ter 1. fazo avtoceste od Beltincev do Lendave ter 2. fazo avtoceste od Lendave do Pinc. Do leta 2013 naj bi bila dokončana 2. faza avtoceste od Beltincev do Lendave in avtoceste od Lendave do Pinc.
Novi avtocestni odsek Vučja vas-Murska Sobota, ki je štiripasoven in je stal 8,7 milijarde tolarjev, so gradila podjetja GIZ Gradis, SCT, Primorje, NRG Maribor, Cestno podjetje Maribor
Minister za promet Jakob Presečnik je odprl avtocestni odsek Vučja vas - Murska Sobota.
in Ceste mostovi Celje. Most čez Muro, ki tehta 16.000 ton, je tudi najtežji narinjeni objekt pri nas, grajen s sodobno tehniko narivanja, temelji pa na pilotih, globokih do 17 metrov. Most je dolg 833 metrov, širok okrog 28 metrov, glavni razpon brez vme-
sne podpore v vodi pa je dolg 80 metrov.
Končna vrednost celotnega avtocestnega odseka Vučja vas-Beltinci je skupaj z rekonstrukcijo ceste od Radencev do Vučje vasi 22 milijard tolarjev.
Miha éostari~
Jesenska pravljica
celainpolovicB, vak. pak., cana za kg v kosu MIP, Nova Gorica
SirEmeiitalec,e8nazakg
Martinov beli knih, 500g,pakiianalinepakinn Zilg,gubljaiia
Kald,eenazakg
od5.11.do 12.11.2003
Akcijska ponudba velja v vseh Mcrcatorjevih in franšiznih prodajalnah od 5. 11. do 12. 11. 2003 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT. • Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajsla 107, 1000 Ljubljana.
Brez dvoma
Mercator
Dan odprtih vrat ptujske kleti 10. november 2003 od 10. do 18. ure
Piščanec in vino
Ptujska klet, članica skupine Perutnine Ptuj bo odprla vrata kleti vsem, ki želite vedeti več in ki si jo želite tudi ogledati na Vinarskem trgu 1 v Ptuju. ^
Vabljeni na piščanca in vino! Skupina Perutnina Ptuj
Majšperk • Z devete seje sveta

d
V proračunu manj, kot so pričakovali
Svetniki občine Majšperk so na 9. redni seji prejšnji četrtek, 30. oktobra, razpravljali, sklepali in odločali o 12 točkah dnevnega reda; med drugim so z rebalansom zmanjšali sredstva letošnjega občinskega proračuna, ker od države niso prejeli, kar so pričakovali.
Sicer je tudi jesenska seja majšperškega sveta potekala tekoče in brez zapletov. Po uvodnem delu in potrditvi zapisnikov 8. redne ter 4. kore-spondenčne seje so po drugi obravnavi na predlog županje mag. Darinke Fakin soglasno sprejeli že usklajen predlog odloka o ustanovitvi ptujske knjižnice, ki odslej obvezuje občino Majšperk kot soustanoviteljico tudi k dogovorjenemu sofinanciranju.
V prvi obravnavi so preučevali predlog sprememb in
dopolnitev odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ter ga po obrazložitvi občinske uprave z dvema pripombama svetnikov sprejeli. Med novostmi velja omeniti, da bodo odslej morali na območju majšperške občine plačevati tudi nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča, kot to zahteva nova zakonodaja.
Na predlog Komunalnega podjetja Ptuj so soglašali z 2,3% povišanjem cene proizvodnje in distribucije vode.
Po krajši obrazložitvi in raz-
pravi svetnikov so sklenili, da bo občina subvencionirala ureditev dvorane v domu krajanov in gasilcev na Ptujski Gori v višini 4,2 milijona tolarjev, razliko do potrebnih 8,5 milijona pa bodo zagotovili občani s prostovoljnim delom in dodatnimi finančnimi sredstvi. Domačini so akcijo poimenovali "Vsak Gorčan prispeva za svoj sedež v novi dvorani".
V nadaljevanju so soglašali s prodajo starega gasilskega doma na Ptujski Gori, saj ga gasilci že nekaj let zaradi nove-
ga doma ne potrebujejo več. S tem je soglašala tudi krajevna skupnost Ptujska Gora.
Zaradi nekaterih nejasnosti so umaknili predlog sklepa o prodaji zemljišča na Bregu, strinjali pa so se prodaje enega in nakupu dveh stanovanj v centru Majšperka. Strinjali so se tudi s sistematizacijo delovnih mest v majšperškem vrtcu, kjer je trenutno zaposlenih že osem delavcev. V zvezi s tem pa so soglašali, da se zaradi prevelikega povpraševanja po varstvu število otrok poveča nad predpisa-
nim številom, za 2 v oddelku. V posameznem oddelku vrtca bodo tako lahko sprejeli v varstvo 24 in ne le 22 otrok.
Ob koncu so sprejeli še rebalans občinskega proračuna za letošnje leto, ki bo v prihod-kovni strani znižan zaradi ne-prejetih sredstev iz državnega proračuna in drugih virov. Med pobudami in vprašanji svetnikov pa velja omeniti imenovanje komisije za izvedbo tržnega dne v Majšperku, ki naj bi ga izvedli še do novega leta.
M. Ozmec
Veržej • 9. redna seja občinskega sveta
Se drugič spreminjali proračun
Dva meseca pred koncem letošnjega leta so člani občinskega sveta Veržej drugič spreminjali proračun, ker so ugotavljali, da prihodki v letu 2003 ne dotekajo v skladu z načrti, kar predstavlja težavo pri realizaciji proračunskih postavk.
Odlok o proračunu za leto 2003 so sprejeli namreč že 19. decembra 2002 in je pričel veljati prvi dan letošnjega leta. Tako so se ognili financiranja programov v letošnjem letu po dvanajstinah, vendar so ga morali že 25. aprila prvič spremeniti, ker je bilo zaradi neizvršitve nekaterih proračunskih postavk zaradi nelikvidnosti v letu 2002 nekatere obveznosti prenesti v financi-
ranje v letošnje leto. Prihodki v višini dobrih 174 milijonov tolarjev, kot je bilo predvideno na začetku leta, se sedaj ob drugem rebalansu znižujejo za dobrih osem milijonov, odhodki v višini 175 milijonov tolarjev od sprejema proračuna za letošnje leto pa sedaj znašajo 166 milijonov tolarjev. Zmanjšanje ocenjenih proračunskih prihodkov za nekaj čez 8,6 milijonov tolarjev, nezmanjšanje
oz. celo rahlo povečanje tekočih in transfernih prihodkov v občini Veržej vpliva na zmanjšanje planiranih investicijskih odhodkov. Tako bodo med drugim v začetek naslednjega proračunskega obdobja prenesli ureditev večnamenskega prostora turističnega društva Banovci, investicije v Zdravstveni dom Ljutomer ter sofinanciranje izgradnje pokrajinske knjižnice v Murski So-
boti. V prihodkovnem delu drugega rebalansa proračuna za letošnje leto ni sedem milijonov sredstev države, ki naj bi bila namenjena za izgradnjo občinskih cest ter za nakup opreme v šoli in ureditev šolskih prostorov.
Na tokratni deveti, redni seji občinskega sveta Veržej je bilo javnosti predstavljeno tudi poročilo nadzornega odbora o pregledu zaključnega računa
proračuna občine Veržej za leto 2002. Nadzor je bil opravljen 24. in 25. septembra 2003, predsednica odbora Marija Ra-uter ter člana Milan Štumpf in Jože Šalamun pa so pregledali predvsem namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna. Tako so se dotaknili dokumentacije, povezane s plačami funkcionarjev občine in delavcev občinske uprave, ter preverili finančne dokumentacije za investicije v letu 2002. Nadzorni odbor ni našel nepravilnosti ter je ugotovil, da so se sredstva proračuna, ki so bila kontrolirana po programu nadzornega odbora, uporabljala za namene, ki so določeni s proračunom.
Miha Šoštarič
Slovenska Bistrica • 7. seja občinskega sveta
Svetniki popljuvali vse počez
Značilnost sedme redne seje občinskega sveta so bile teža gradiva, bilo ga je natanko za 3,7 kg, polletno poročilo o realizaciji proračuna občine Slovenska Bistrica, odlok o spremembi proračuna občine za leto 2003, ob tem pa ostra kritika na račun dela Zavoda za KTV in informiranje Slovenska Bistrica.
Poročilo o polletni realizacija proračuna občine Slovenska Bistrica ugotavlja odstopanja od predvidene dinamike izvrševanja na posameznih področjih porabe ter znotraj njih. Tako so bili v prvi polovici leta prihodki realizirani v višini nekaj manj kot milijardo osemsto milijonov tolarjev, oziroma le 45,89 odstotkov od planiranega, saj niso bili realizirani prihodki iz naslova sofinanciranj. Vračila danih posojil finančnim institucijam bodo uresničena v drugi polovici leta, ko načrtujejo zadolžitev proračuna v višini 280 milijonov tolarjev.
Rebalans proračuna občine Slovenska Bistrica, ki so ga obravnavali v nadaljevanju seje, je nujen zaradi novega izračuna primerne porabe na prebivalca, ki znaša 85.948 tolarjev. Skupna razpoložljiva sredstva po rebalansu proračuna so za izvajanje nalog v občini predvidena v višini nekaj več kot štiri milijarde tolarjev.
Kritika na račun KTV
Slovenjebistriški svetniki so poleg rebalnsa proračuna namenili največ razprave delovanju Zavoda za KTV in informiranje Slovenska Bistrica, turizmu in nknjižnici. Bojan Fajs, svetnik iz vrst LDS, ki je že pred časom postavil vprašanje o delovanju bistriške KTV, je govoril o težavah pri obeh občinskih medijih, to je KTV in Bistriškem utripu, ki je nehal izhajati že v marcu. Bil pa je tudi nezadovoljen z odgovorom, ki ga je dobil od vodstva bistriške lokalne televizije na svoje vprašanje. Menil je, da sta oba medija, ki naj bi obveščala občane, nekvalitetna, nakazal pa je tudi razkol v delu sveta zavoda KTV.
V razpravo se je vključil še mag. Ivan Pristovnik, SLS, predsednik sveta Zavoda za KTV in informiranje v odstopu. Svetnikom je razložil, da gre pri
Zavodu za KTV in informiranje za tehnični in novinarski del. Informativna dejavnost naj se uredi s podelitvijo koncesije nekomu, ki bi zmogel tudi finančno pokrivati tako elektronski kot časopisni medij.
O KTV Slovenska Bistrica so razpravljali še drugi svetniki. Jože Pleterski - ZLSD je predlagal, da bi problematiko Zavoda za KTV in informiranje kot posebno točko dnevnega reda uvrstili na eno izmed prihodnjih sej občinskega sveta. Župan je obljubil, da bodo problem poskušali razrešiti do konca tega ali pa v začetku prihodnjega leta.
Mogoče je nekomu to, da je Bistiški utrip ugasnil, v veselje, ljudem, ki so ga radi prebirali, pa ne. Milan Ozimič je pri njegovi vsebini, ravno to pa je tisto, s čimer se mnogi niso strinjali, saj je po mnenju nekaterih izgledal preveč "gosposko", skoraj kot kakšna revija, omenil, da je potrebno v Utripu odpreti prostor vsem jav-
nim dejavnikom v občini, kjer je okoli sto raznih društev, od kulturnih, športnih, turističnih do upokojenskih ter še katerih, osemnajst krajevnih skupnosti, številne delovne sredine in povsod se vedno nekaj dogaja. "Nismo iz občinske uprave tisti, ki bi pisali v ta časopis", je še dodal Ozimič, "temveč so novinarji tisti, ki morajo iskati 'material' na terenu. Ker pa sta tako KTV kot Utrip pod isto streho, bi bilo to delo lažje, saj bi tako novinarji lahko pokrivali oboje," je še povedal v nadaljevanju.
Zanimivo je bilo poslušati vse te može, ki so govorili o informiranju to in ono, popljuvali vse kar počez, pri tem pa niso rekli, kaj je bilo narejeno dobro, kaj pa slabo.
Turizmu več sredstev
Tudi turizem je bila ena izmed perečih zadev, ki so se jih lotili na seji občinskega sveta.
Boža Juharta je pri rebalansu proračuna zbodlo znižanje postavke za razvoj turizma. Ugotavljal je, da je občina brez tovrstnih razvojnih programov, čeprav se okoli turizma tu in tam kaj dogaja. Turizem je živa stvar, ki se spreminja ne samo iz leta v leto, temveč na krajši rok, v občini pa to panogo še vedno gradijo na usmeritvah iz leta 1994. Nekaj več besed je bilo namenjenih še pri sklepu o ustanovitvi komisije za poimenovanje ulic, trgov in naselij. Tu je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri občinskem svetu obravnavala pobudo svetnika in državnega poslanca Jožefa Je-rovška, v kateri je predlagal, da bi za obeležitev spomina na januarja preminulega dr. Jožeta Pučnika poimenovali enega izmed trgov ali ulic v mestu Slovenska Bistrica. Svetniki so bili mnenja, da naj se najprej ustanovi komisija in potem razpravlja o tem.
Vida Topolovec
in tam
Dobrnič • Obletnica kongresa AFŽ
12. oktobra so se člani Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Ptuj in Ženskega foruma ZLSD Ptuj udeležili obletnice 1. kongresa Slovenske ženske protifašistične zveze v Dobrniču na Dolenjskem. Prireditvi so prisostvovali številni ugledni politiki. Kulturni program, ki je bil nadvse bogat, so pričeli z nesmrtno Borovo pesmijo Balada. Dobrnič se je tudi letos izkazal kot nadvse prijazen in dobrosrčen gostitelj. Udeleženci prireditve v Dobr-niču s Ptujskega so si ogledali še spominsko sobo Frideriku Baragi v bližnji Mali vasi in v Čatežu, kjer je cilj pohoda po Levstikovi poti.
Podlehnik • 4. izredna seja sveta
Ker župan občine Podleh-nik Vekoslav Fric ni izpolnil zahteve svetnikov za sklic 4. izredne seje občinskega sveta, so jo sklicali svetniki Alojz Novak, Janez Trafela, Milan Vidovič in Peter Feguš. Sestali naj bi se danes, v četrtek, 6. novembra, ob 19. uri v prostorih občine, v osrednji točki dnevnega reda pa naj bi se po potrditvi zapisnika 3. izredne seje dogovorili le o pobiranju ekološke takse na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje.
Markovci • 6. seja občinskega sveta
Svetniki občine Markovci se bodo danes, v četrtek, 6. novembra, ob 17. uri sestali na 7. redni seji, za katero je župan Franc Kekec predlagal kar 17 točk dnevnega reda. Tako naj bi tokrat sklepali o osnutku odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ter o vrednosti točke za izračun tega nadomestila, o višini najemnin za grobove in mrliško vežico, o zahtevku Komunalnega podjetja Ptuj zapovišanje cene vode, o povišanju cen vrtca, o ponudbi Perutnine Ptuj za nakup nekdanje farme v Sobetin-cih, o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem proračunu za letošnje in prihodnje leto, pa tudi o kategorizaciji občinskih cest, soustanoviteljstvu Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju, imenovali naj bi odgovornega urednika občinskega glasila List Markovcev, obravnavali naj bi tudi obvestilo sodišča v zvezi s tožbo občine Videm, ustanovili pa naj bi tudi varnostni sosvet.
Žetale • 10 let društva upokojencev
V soboto, 8. novembra, ob 13. uri bo v dvorani gasilskega doma v Žetalah slovesnost ob 10-letnici društva upokojencev Žetale. Kot je povedal predsednik društva Stanko Vogrinc, imajo tenutno 130 članov, svojo društveno pisarno pa imajo v prostorih občine Žetale. Na slovesnosti bodo obnovili svoj društveni prapor s trakovi in žebljički, zaslužnim pa izročili jubilejna priznanja.
Ur, -OM
Hajdina • Peti občinski praznik
Najvec na področju infrastrukture
V občini Hajdina, kjer letos praznujejo peti občinski praznik, je praznično že od 22. oktobra, ko so pričeli prva športna tekmovanja ob letošnjem prazniku. Osrednje dogajanje bo že po tradiciji v šotoru pred občinsko stavbo v soboto, 8. novembra, ko bodo izvedli tudi osmo prireditev "Iz mošta vino - pridi na Hajdi-
Zupan občine Hajdina Radoslav Simonič je pred letošnjim praznikom predstavil najpomembnejše dosežke v prvih petih letih samostojne občine.
št. tednik: Za vami je pet let županovanja, od decembra lani ste profesionalni župan? Kateri so najpomembnejši projekti v tem obdobju?
R. Simonič: "V prvih petih letih obstoja občine Hajdina se je njena podoba močno spremenila. Rečem lahko, da se je spremenila tako navzen kot navznoter. Navzven so najbolj opazni dosežki na infrastruk-turnem področju, ki jih je res veliko. Veliko smo naredili na cestah, pločnikih, parkiriščih, javni razsvetljavi, izgradnji kanalizacije, zamenjavi salonitnih vodovodnih cevi in skrbi za okolje. Ustanovili smo režijski obrat in v njem zaposlili enega delavca. Kupili smo manjši tovorni avto in zgradili zgradbo z dvema garažama za potrebe arhiva in civilne zaščite. Prisluhnili smo potrebam osnovnega šolstva, požarnega varstva, društev in drugim. Vse te pridobitve so se močno odrazile v izboljšanju kvalitete izobraževalnega, družbenega in športnega življenja v občini. Zadovoljen sem z doseženim v minulih petih letih, na nekaterih področjih smo naredili več, kot sem pričakoval, spet drugje bi gledano z današnje perspektive lahko naredili več in bolje."
št. tednik: Potem ko je občina dobila svoje simbole, ste sedaj v fazi intenzivnih priprav na gradnjo novega
občinskega središča?
R. Simonič: "Resnično intenzivno potekajo opravila in postopki za gradnjo bodočega občinskega središča ali stanovanjsko-poslovnega centra, kot ga imenujemo v tej fazi. Gre za osrednji projekt naslednjih nekaj let. Upam, da nam bo še letos uspelo pridobiti vso potrebno dokumentacijo, tako da bi bilo lahko gradbeno dovoljenje izdano v začetku leta 2004, ko naj bi pričeli tudi z gradnjo, tako vsaj upam."
št. tednik: Na zadnji seji sveta ste potrdili traso avtoceste, dokumenti so razgrnjeni v prostorih občine, občani imajo do naslednjega poletja čas, da izrazijo svoje predloge in pripombe.
Prireditve ob petem občinskem prazniku so v občini Hajdina pričeli že 22. oktobra, ko so izvedli občinsko prvenstvo v golfu. Sledila so druga občinska športna tekmovanja, ki jih v občini že tradicionalno organizirajo. Danes ob 13. uri se bo v šotoru pred občinsko stavbo pričela zabava za šolarje s skupino Pop Corn in Marlizz šovom, že tradicionalno srečanje pevcev in godcev občine Hajdina z nekaterimi gosti pa se bo pričelo ob 18. uri. Jutri se bodo v malem nogometu pomerili še člani. Osrednje dogajanje ob petem občinskem prazniku pa bo v soboto, 8. novembra. V kulturno-prosvetni dvorani Hajdina bodo ob 13. uri odprli razstavo fotografij najlepše urejenih objektov z okolico v občini Hajdina, predstavili bodo projekt poslovno-stanovanjskega centra in traso avtoceste skozi občino Hajdina. V krstno knjigo za leto 2003 se bodo prinašalci belega in rdečega vina pričeli vpisovati ob 13 30, s prihodom kletarja letnika 2003 iz naselja Kungota in kletarjev iz prejšnjih let se ob 15. uri pričela osma tradicionalna prireditev "Iz mošta vino - pridi na Hajdino!" Županovemu nagovoru, ki ga bo imel ob 16.30, bo sledila podelitev občinskih priznanj in županovega priznanja ter športnih priznanj in priznanj za urejeno okolje. Na družabnem srečanju bodo vižali člani ansambla Ptujskih 5.
V petih letih so v občini Hajdina na novo asfaltirali 15.971 m2 cest, z asfaltom preplastili 7240 m2 občinskih cest ali javnih poti. Modernizirali so 1500 m2 parkirišč, 200 m2 igrišč, zgradili 2000 m pločnikov in 1200 m kolesarske steze. Zgradili so 1365 m kanalizacije, deloma pod najtežjimi pogoji zaradi arheologije, s postavitvijo 128 novih stebrov javne razsvetljave so osvetlili 5,4 km trase. Dodatno so obnovili javno razsvetljavo na 6 km trase, ki je bila še do nedavnega na lesenih drogovih. Zamenjali so 1145 m salonitnih cevi, presek cevi so povečali v dolžini 450 m. Postavljenih je bilo 10 ekoloških otokov, dodatno skrb za okolje pomeni odstranitev 114 odsluženih avtomobilov, ki so jih odpeljali v razgradnjo. Veliko sredstev so vložili v dokončanje in obnovo 11 vaških, gasilskih in športnih objektov. Z velikim posluhom so vzdrževali potrebe osnovne šole, pokopališča, požarne varnosti in drugih dobrin, ki pomenijo kvalitetno življenje občine.
Foto: Majda Goznik
Župan občine Hajdina Radoslav Simonič: "Občina se je v petih letih samostojnosti spremenila navzen in navznoter."
R. Simonič: "Da. Podobno kot ostali občinski sveti občin ob trasi avtoceste od občine Hoče-Slivnica do občine Žeta-le smo tudi v Hajdini potrdili traso avtoceste - Hajdina 2 - po dokončani študiji primerjalnih variant. Trasa in pričetek gradnje v letu 2007 sta v javnosti
naletela na pozitiven odziv. Zavedamo pa se, da idealne trase ni, zato smo se na zadnji seji občinskega sveta dogovorili, da bo občinski svet kot celota sodeloval pri vseh postopkih pri izgradnji, tako da bodo naši občani čim manj prizadeti in da se bo bodoča avtocesta čim bolj vklapljala v naše okolje. V okviru letošnjega občinskega praznika bomo pripravili manjšo razstavo dokumentacije bodoče avtoceste, ki bo na ogled do konca prve polovice leta 2004, ko bomo izvedli tudi javno razpravo. Ves ta čas bomo v posebni knjigi zbirali pripombe in predloge, kako bodočo avtocesto skozi občino Hajdina izpeljati tako, da bo okoljsko in družbeno čim bolj sprejemljiva."
št. tednik: Kako poteka uresničevanje projektov zaščite podtalnice?
R. Simonič: "Regionalni projekt zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja poteka skladno s programom oziroma sklenjeno pogodbo z izvajalcem, Inštitutom za ekološki inženiring Maribor. Za izvedbo tega zahtevnega projekta so mestna občina Ptuj, in občine Hajdina, Kidričevo, Markov-ci, Videm, Starše in Gorišnica sklenile pogodbo o združevanju finančnih sredstev. Po sklenjeni pogodbi naj bi bila
projektna in investicijska dokumentacija dokončana v aprilu leta 2004. V občini Hajdina smo se pomena zaščite podtalnice zavedali od samega začetka, zato smo že v prejšnjih letih za ta namen zagotavljali sredstva v večji meri kot v nekaterih drugih občinah. V tem projektu vidimo možnost za dejansko zagotovitev pogojev za zaščito podtalnice. Ugotavljamo pa, da nekateri le s težavo razumejo, da je projekt zaščite podtalnice projekt vseh uporabnikov pitne vode in da morajo stroški, ki nastajajo v zvezi s tem na območju naše občine, bremeniti vse uporabnike te nepogrešljive tekočine."
št. tednik: Kakšni pa so vaše želje oziroma načrti občine za leto 2004, leto, ki je pomembno za vse Slovence že zaradi vstopa v EU?
R. Simonič: "Želim si, da bi prišli čim dlje z gradnjo bodočega občinskega središča, da bi uspeli modernizirati cesto od Term Ptuj do mostu preko kanala v Slovenji vasi ter da Dravske elektrarne Maribor pričnejo pripravljalna dela za projekt širitve kanala, v okviru katerih se bo očistila leva stran kanala, ki sedaj z različnimi odpadki onesnažuje okolje že več desetletij."
MG
^úent oůéoMMt ćtt oůécuUícufc ceátUatHo. o& oâëùtàéeiu^ ^ina^H^ fdëùtc'^ii^dùut..
Spoštovane občanke in občani,
ob f. občinskem prazniku občine Hajdina Vam čestitam in Vas vabim na prireditev v počastitev praznika,
v soboto, 8. novembra 2OO3.
RADpSM ŽuPApf^Čl
w Simonič \ Hodina
GOSTILNA
POROKE SREČANJA PRAZNOVANJA OBLETNICE SEDMINE
Vsem občanom in občankam čestitamo ob prazniku občine HAJDINA in se vljudno priporočamo.
Anica £elan s.p. Slovenja vas 30, 2251 Ptui, Tel.: 02/788 56 00
montaža, servis toplotne tehnike
SEBASTIEN MAJHEN, s.p.
Zgornja Hajdina 12b, 2280 Hajdina Telefax.: 02/781 5441, GSM: 041/620 205
Montaža in servis vseh vrst gorllnll(ov, toplotnih črpalic in vzdrževanje toplotnih sistemov.
Montaža in popravilo stolpnih ur In zvonov z vso pripadajočo opremo in napravami v zvonlidh oz. stolpih, na terenu pri naročniicih!
Ob prazniku Občine Haj'dina iskreno čestitamo občankam in občanom ter svojim cenjenim strankam.

Branko Ornik s.p.
Slovenja vas 7, 2250 Ptuj, tel. 02/783 25 91 gsm 041/704 442 stilus.sp@siol.net
STILUS
\
keramičarstvo • gradbena dela
Naiim cenjenim stranicam in občanicam in občanom občine Hajdina islcrene čestitke ob praznovanju občinsicega praznika.
Lenart • Pred praznovanjem občinskega praznika
Regije ne prinašajo nič
Ob godu farnega zavetnika sv. Lenarta (6. novembra) občina Lenart praznuje občinski praznik. Osrednja slovesnost se bo v petek, 7. novembra, ob 17. uri pričela s slavnostno sejo občinskega sveta, ob 18. uri pa bo osrednja proslava s kulturnim programom in nagovorom župana.
Pred praznikom smo županu občine Lenart zastavili nekaj vprašanj.
Pet let ste župan občine Lenart. Kako bi ocenili to petletno obdobje v občini?
^"V tem času smo bili intenzivni na investicijskem področju. Občina Lenart in tudi osrednje Slovenske gorice so prišle iz zelo nerazvitega v povprečno razvito okolje. To okolje je po mnogih kazalcih bolj bogato. Po raziskavi Fakultete za up-
ravo Univerze v Ljubljani je občina Lenart po finančni samostojnosti med 193 občinami na 74. mestu, kar pomeni, da ima relativno veliko finančno samostojnost in tako je manj odvisna od državnega proračuna. Tudi po stopnji finančne povezanosti občine z državnim proračunom se uvrščamo med občine, ki so manj odvisne od državnega proračuna. Po investicijski naravnanosti pa je naša občina na 53. mestu. Po ka-
Lenart v teh dneh praznuje
zalcu ekonomičnosti delovanja občinske uprave smo prav tako na visokem mestu."
Kljub dobrim kazalcem vam očitajo, da imate drago upravo.
"Sam se nagibam k temu, da moramo imeti eno najcenejših uprav, izračuni so lahko tudi problematični, ker pač eni zajemajo takšne, drugi drugačne podatke. Strinjam pa se, da imamo v Lenartu še vedno preveč ljudi, zato bomo v kratkem zmanjšali število zaposlenih v občinski upravi za dva do štiri zaposlene."
Kako pa ste v Lenartu zadovoljni z razvojem gospodarstva in kako je s stavbnimi zemljišči, saj Evropa Sloveniji očita, da ima predraga stavbna zemljišča?
"Lenart je obiskala komisija EU, ki je raziskovala ceno stavbnih zemljišč in ugotovila, da sta Lenart in Slovenska Bistrica občini, ki sta zelo konkurenčni glede na stanje v Evropi. Na os-
Lenart • Seja občinskega sveta
Kandidatov za priznanja ni
V torek, 28. oktobra, so se svetniki občine Lenart sestali na 8. redni seji.
Sprejeli so pravilnik o tarifnem sistemu za obračun odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda v občini in pa pravilnik o financiranju kulturnih programov, projektov in ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Lenart. Sprejeli pa so tudi sklep o prodaji zemljišča veterinarski bolnici in lekarniški postaji Lenart. Svetniki pa so potrdili tudi izsek zazidalnega načrta novi center v Lenartu.
Točko o prejemnikih občinskih priznanj je župan mag. Ivan Vogrin umaknil z dnevnega reda z obrazložitvijo, da ni imenovana komisija in da v ob-
čini nekih zelo verodostojnih kandidatov za zlati, srebrni ali bronasti lenarški grb ali plaketo nimajo. Menil je, da naj dobivajo priznanja res ljudje, ki so na nekem področju dosegli izjemne dosežke, ki vplivajo tudi na pozitivno podobo, gospodarsko stanje, stanje na nekem drugem področju v občini Lenart, ki naj bo odraz nekih res dolgoletnih izjemnih dosežkov na nekem področju.
Župan mag. Ivan Vogrin pa je zbranim spregovoril o svetovni raziskavi podjetništva GEM 2002, v katero je letos prvič vključena tudi Slovenija. "Slo-
venija se po tem globalnem pregledu podjetniškega stanja v svetu uvršča med gospodarsko in podjetniško manj prijazne države. To je velika škoda, kajti ima izredne naravne danosti in izredno sposobne ljudi. Če bi mi to znali uporabiti v prid razvoja tistega dela sektorja, ki ustvarja novo vrednost, bi Slovenija lahko bila evropska druga Švica. Žal raziskava, ki je neodvisna in je zajela 36 držav sveta - od ZDA pa tudi do kar veliko evropskih držav -, kaže na to, da se v Sloveniji še ne zavedamo, da je blaginja prebivalstva odvisna predvsem od
gospodarstva. Pri nas se politične stranke ne ukvarjajo s tem, kako ustvariti novo vrednost, ampak kako obstoječi družbeni bruto produkt porazdeliti, kar je osnovna razlika med zelo uspešnimi in nekoliko manj uspešnimi," je povedal župan.
Pri pobudah in vprašanjih pa so svetniki povedali, da v KS Sv. Jurij še vedno niso zadovoljni s financiranjem, v Voličini pa imajo težave z zdravo pitno vodo. Svetnik Sašo Lenart pa je županu očital, da ima najdražjo občinsko upravo med štirimi občinami na Lenarškem.
Zmago Šalamun
m


i
Foto: Arhiv
novi tega ocenjujemo, da imamo ugodno ceno. Imamo pa drugo težavo: trenutno v Lenartu nimamo stavbnih zemljišč, kajti postopki za sprejem prostorskega plana, ki bo prinesel dodatna stavbna zemljišča, so žal v Sloveniji med najdaljšimi v Evropi in v svetu. Glavna ovira pri prostorskem planiranju je birokracija, pa tudi predpisi onemogočajo hitre in fleksibilne spremembe zemljišč iz normalnih v stavbna zemljišča."
Svetniki vam očitajo, da se občina Lenart ne vključuje v razprave o regijah. Zakaj ne?
"Načrt ministra Bohinca o regijah prinaša 6000 novih državnih uradnikov, to pa pomeni letno 80 milijard dodatnih finančnih sredstev. To je denar, ki bo porabljen za golo administracijo, brez neposrednih učinkov. Ti bodo celo negativni, kajti več odločitvenih ravni pomeni še daljše čakalne
Zupan občine Lenart mag. Ivan Vogrin
dobe pri izdaji dokumentov občanom ter gospodarskim in drugim subjektom, kar prinaša razvojni zaostanek. Administracijo bi morali zmanjšati in prenesti nekatere pristojnosti ministrstev na upravne enote oziroma iz upravnih enot na občine, s tem bi državno in občinsko upravo približali občanom, zmanjšali odzivni čas za izdajo različnih soglasij in seveda s tem tudi postali v svetovnem merilu bolj konkurenčni. V Lenartu se ne ukvarjamo, kako družbeni bruto produkt razdeliti, kar se v projektih regij zagovarja, ampak kako ga ustvariti. Mi se ne obremenjujemo s tem, v katero regijo se bomo vključili, ker se ne bomo vključili v nobeno, saj je to nepotrebna administrativna tvorba, ki nič ne prinese v ustvarjalnem smislu."
Večkrat ste že napovedali, da po tem mandatu zapušča-
te županski stol. Kako vidite ob koncu vašega drugega mandata občino Lenart?
"Kot gospodarsko uspešno. Že v tem trenutku imamo več delovnih mest, kot jih za svoje občane potrebujemo. Naša vizija je, da ustvarimo dvakrat več delovnih mest, kot jih sami potrebujemo. Moja želja je, da bi ob koncu mandata imel Lenart 6 do 7 tisoč delovnih mest. Zapustiti želim učinkovito in gospodarno občinsko upravo. Racionalizacijo občinske uprave sem že omenil, moja vizija je na 1000 občanov en občinski uradnik. Tako lahko ima lenar-ška občinska uprava dvanajst zaposlenih, upravna enota pa osemnajst. Delitev proračuna naj bi bila transparentna, kar pomeni, da bi iz proračuna izpadli vsi tisti odhodki, ki so nepotrebni in ki ustvarjajo neka preživela razmerja v družbi na podlagi nekih privilegiranih dogovorov. Družbene dejavnosti naj bi financirali v skladu z rastjo družbenega bruto produkta in jih predvsem uravnotežili s prihodki občine oziroma z družbenim bruto produktom. Ti procesi pravkar potekajo. Naš glavni cilj je tudi, da je 95 odstotkov prebivalstva občine Lenart priključeno na sodobno asfaltirano cesto, na sodobno vodovodno omrežje, na kanalizacijo itd. Koliko bomo dosegli, bomo videli ob koncu tega mandata."
Zmago Šalamun
Lenart • 12 novih stanovanj
V prihodnje več stanovanj
Gre za stanovanja, ki so bila kupljena na podlagi soinve-stitorstva med Stanovanjskim skladom Republike Slovenije in Občino Lenart. Skupna investicija je znašala 104,209.909,60 SIT, s čimer je bilo kupljeno 614 m2 stanovanjske površine. Od tega je 7 stanovanj kupil Stanovanjski sklad RS in pet stanovanj Občina Lenart. Delež občine je znašal 36,722.837,17 SIT, s čimer je bilo pridobljeno 216 m2 stanovanjske površine. Investitor stanovanjskega bloka je bilo Gradbeno podjetje Radlje. Večinoma gre za enoso-bna stanovanja, katerih površina znaša od 36 do 40 m2, dve stanovanji sta trosobni, eno pa dvosobno.
Ključe so prejeli upravičen-
ci, ki so uspeli na javnem razpisu, ki ga je letos julija objavila Občina Lenart. Stanovanja je dodelila na podlagi Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem. Najemnina za enosobno stanovanje v površini npr. 38,60 m2 znaša 33.030,57 SIT, poleg tega pa mora najemnik poravnavati tudi obratovalne stroške.
"Še bolj kot predaje teh 12 stanovanj se veselimo na zadnji seji občinskega sveta sprejetega zazidalnega načrta. Na njegovi osnovi bo v naslednjih letih prišlo do intenzivne stanovanjske gradnje osmih stanovanjskih blokov - enot s približno 240 stanovanji," je povedal župan mag. Ivan Vogrin.
Zmago Šalamun
Dan odprtih vrat ptujske kleti 10. november 2003 od 10. do 18. ure
Piščanec in vino
Ptujska klet, članica skupine Perutnine Ptuj bo odprla vrata kleti vsem, ki želite vedeti več in ki si jo želite tudi ogledati na Vinarskem trgu 1 v Ptuju. _
Vabljeni na piščanca in vino!
Skupina Perutnina Ptuj
1 f il
v
I
C
I Minister za I zdravstvo opozarja: I Prekomerno pitje I allcohola šlcoduje I zdravju!
Foto: Lana
Trnovska vas • Seja občinskega sveta
H	■ ■ v v	■	■
Zavajajoče županovo pisanje
V ponedeljek, 27. oktobra, so se svetniki občine Trnovska vas sestali na 8. redni seji.
Najprej so sprejemali sklep vlade in osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Trnovska vas. Župan Karl Vurcer je povedal, da so s tem naredili veliki korak pri gospodarjenju s prostorom in je osnova za vse razvojne mehanizme, gospodarjenje s prostorom pa je tudi osnovna naloga občine. Posamezni svetniki so pripominjali, da v prostorskem planu ne vidijo občinskega interesa, in kritizirali, da se postopki predolgo vlečejo. Tajnica občine Irena Polič je svetnikom
povedala, da so imeli zahtevke za spremembo za 15 ha ali 84 parcel, v gradbena zemljišča pa jim je uspelo spremeniti 8 ha. Preostalih 7 ha je možno spreminjati z novim postopkom. Svetniki so po dolgi razpravi odlok sprejeli.
Dragomira Zelenik iz podjetja Egida iz Maribora je svetnikom predstavila končno poročilo Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, v katerega je zajetih pet vasi občine (Trnovska vas, Ločič, Biš, Sov-jak in Črmlja). Poročilo zajema 41 skupnih in 35 posameznih projektov.
V nadaljevanju seje so obravnavali zahtevek za povečanje cene proizvodnje in distribucije vode. Komunalno podjetje Ptuj je predlagalo 2,3-odstotno povečanje cene proizvodnje in distribucije vode. Župan Vur-cer je menil, da se mu povišanje v takšni višini ne zdi katastrofalno. Svetniki so menili, da Komunalno podjetje nastale stroške samo razdeli in tako določi novo ceno, s takšnim načinom dela pa se ne strinjajo, zato so predlog za povišanje cene vode zavrnili.
Razpravljali pa so tudi o nakupu zemljišča za potrebe OŠ,
vrtca in telovadnice ter sprejem sklepa o najetju kredita za odkup parcele. Po besedah župana Karla Vurcerja je občina Trnovska vas idejo, da bi šolo gradili na mestu, kjer sedaj stoji, podedovala od bivše občine. Z idejo, da bi rušili šolo in dom krajanov, objekta sta skupaj vredna okrog 100 milijonov tolarjev, se ne strinja in je občinskemu svetu predlagal, da bi kupili v centru Trnovske vasi parcelo v izmeri 67 arov za gradnjo šole, ki jo lastnik prodaja za 23 milijonov tolarjev. Župan je še povedal, da so poskušali doseči dogo-
vor s Perutnino Ptuj o nakupu enote ptujskega kombinata v Trnovski vasi, vendar občina nima 115 milijonov tolarjev. Svetniki so po razpravi županov predlog potrdili.
Pri pobudah in vprašanjih svetnikov pa se je razvila burna razprava. Svetnik Potrč je od župana zahteval, da pojasni, na osnovi katerih postavk proračuna je podal podatke za naš časopis, ko je dejal, da je občina Trnovska vas letos porabila 90 milijonov tolarjev za investicije. Ob koncu seje se je oglasil tudi predsednik nadzornega odbora občine Alojz Benko, ki je spomnil svetnike, da morajo imenovati novega člana nadzornega odbora, in prosil svetnike in župana, da naj ponovno proučijo poročilo nadzornega odbora in naj ne širijo neresnic. Županu pa je očital tudi zavajajoče pisanje v zadnji številki občinskega glasila.
Zmago Šalamun
Od
d
Ptuju • Ze petič srečanje Podaj MI Roko
Skupaj za mir
Mnogo Ptujčanov je v petek, 24. oktobra, popoldne začudeno opazovalo četico mladih s kitarami in svečkami, patrov v habitih in pojočih otrok, ki so hodili in prepevali po mestnih ulicah. Za vse, ki obrazložitve tega nenavadnega početja niste ujeli ali pa se vam je preveč mudilo, da bi poslušali, kaj vam mladi hočejo povedati, sledi razlaga.
27. oktobra 1986 je papež Janez Pavel II. zbral v italijanskem mestu Assisi predstavnike svetovnih verstev, da bi skupaj, a vsak na svoj način, molili za mir. Zakaj ravno v tem mestu? Assisi je majhno, a čudovito srednjeveško mestece, v katerem se je rodil sv. Frančišek. Ta nenavadni svetnik je danes znan predvsem po svojem navdušenju nad božjim stvarstvom - zato je tudi zavetnik živali, ekologov, skavtov ... - in po uboštvu, za katerega si je prizadeval. Frančišek pa si je vse svoje življenje predvsem prizadeval za mir; mir v sebi, mir v svojem mestu (po neki pripovedi je pobotal sprta
škofa in župana), mir med ljudmi.
Pred nekaj leti so se mladi, ki se družijo pri minoritih, kapu-cinih in frančiškanih (to so redovniki, ki živijo po zgledu sv. Frančiška - tri samostane imajo tudi na Ptuju) odločili, da se bodo v spomin na molitev v Assisiju vsako leto koli 27. oktobra srečali in skupaj molili. Srečanja so poimenovali Podaj MI Roko - to je namreč eden prvih korakov k miru - ter jih oblikovali po svoje - mladostno. Na teh druženjih se prepeva, smeje, moli, pleše in veseli vedno več mladih.
Na Ptuju smo si podajali roke že petič. Podali smo se po
mestu Ptuju, prepevali in delili majhne lučke kot simbol tistega malega miru, ki se - če ga varujemo in negujemo - raz-plamti v "veliki" mir. Romanje smo zaključili v cerkvi sv. Jurija z molitveno uro.
Hvaležni smo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri uresničitvi tega podviga, predvsem sponzorjem ter vsem dobrim ljudem, ki so nam priskočili na pomoč. Hvala tudi Bogu, ki nam je poslal lepo, čeprav mrzlo vreme, predvsem pa hvala vsem vam, ki se vas je naše sporočilo dotaknilo, da boste sami postali prinašalci miru.
Veronika Emeršič
Ptuj • Evropsko leto invalidov
"Drugačnost nas bogati"
Tretjega novembra se je v mestni občini Ptuj pričel enotedenski program aktivnosti pod naslovom "Drugačnost nas bogati", ki sta ga v evropskem letu invalidov pripravila mestna občina Ptuj in Lions klub Ptuj.
Vključujejo se vse organizacije oziroma društva, ki na Ptujskem združujejo invalidne osebe in se tako ali drugače ukvarjajo z reševanjem njihove problematike. Cilj enotedenskih aktivnosti je čim podrobneje spoznati življenjske in delovne ter socialne razmere invalidnih oseb, da bi se lahko družba učinkoviteje spopadla z njimi, da bi na vseh življenjsko pomembnih področjih dosegli njihovo enakovredno vključevanje v družbo. V teh aktivnostih so se našle tudi osnovne in srednje šole.
V promocijskem tednu in
letu invalidov "Drugačnost nas bogati" bodo potekale tudi humanitarne akcije. V Mestni hiši na Ptuju so 30. oktobra odprli razstavo slik Ozare, zbrana sredstva od prodaje bodo namenili izboljšanju pogojev življenja in dela invalidov. V duhu humanosti bo potekala tudi dobrodelna nogometna tekma med lionsi, upravo mestne občine Ptuj in ekipo znanih Slovencev, ki bo nocoj ob 19. uri v športni dvorani Center, in obletnica ustanovitvenega večera, ki bo jutri v dvorani v Kidričevem.
MG
Sedem (ne)pomembnih dni
Božanske spletke?
če bi dosledno sledili (in verjeli) tistemu, kar razlaga zunanji minister Rupel, in tistemu, kar sicer vemo o demokraciji sami, potem bi morali ugotoviti, da je z današnjo Slovenijo (vsaj pri nekaterih) nekaj hudo narobe.
Problem je vsekakor večplasten, čeprav nam minister Rupel kar naprej dopoveduje, da gre predvsem za napad na njegovo ministrsko, človeško dostojanstvo, za montirano afero, za skonstruirano zgodbo o domnevni zlorabi ministrskega položaja, saj naj sploh ne bi bilo jasno, česa naj bi bil kriv. Rupel kot eden izmed najvplivnejših članov vlade in kot eden izmed najvidnejših voditeljev Liberalne demokracije (LDS) govori o novem političnem preganjanju nekdanjih osamosvo-jiteljev, od katerih je on še edini v vladi. To pa že ni več zadeva, ki se nanaša zgolj na Ruplovo dostojanstvo in zaščito le-tega.
če so Ruplove obtožbe točne, zahtevajo dosledno razkrinkanje dr-
žave (in vseh tistih, ki jo simbolizirajo). To namreč pomeni, da živimo v državi, kjer se na veliko manipulira z ljudmi in na veliko teptajo in ogrožajo njihove osebne svoboščine in pravice. Samo ugibamo lahko, kaj čaka "navadne" državljane, če je lahko žrtev takšnih državnih spletk celo visoki funkcionar. Rupel je prepričan, da je "preiskava" proti njemu namerno naravnana v predvolilni čas. "Aktivnost tožilstva sovpada s političnim dogajanjem. Prihodnje leto so pred nami volitve, nove razmere, nove premestitve in premiki v političnih karierah. Očitno ima tožilstvo pred seboj koledar tega dogajanja."
Rupel v intervjuju za Mag pravi, da je "popolnoma nedolžen, kajti storil nisem nič nezakonitega ali karkoli spornega. Obtožbe zoper mene so neverjetna konstrukcija ... tako rekoč božanska spletka."
če je res samo tako, kot pravi Rupel, ga je treba nemudoma in z vsemi sredstvi (tudi s pritiski med-
narodnih dejavnikov) zaščititi^^pred takšnimi umazanimi dejanji. če pa bi se po drugi strani pokazalo, da si je "zaroto" proti sebi iz kakršnihkoli razlogov izmislil Rupel, potem je treba na enak način zaščititi državo in vse njene inštitucije. Tako kot je nedopustno kakršnokoli zlorabljanje človekovih pravic ministra ali "navadnega" državljana, tako je treba preprečiti (in kaznovati) tudi vsak poskus prikrivanja (ali zmanjševanja) lastne odgovornosti in krivde z izmišljanjem nekakšnega državnega zarotništva in nasploh problematiziranja funkcioniranja države. Minister Rupel je v teh dneh navrgel toliko kritičnih ocen in trditev na računu posameznih državnih organov, vodij posameznih služb, vlade in lastne stranke, da vsi ti preprosto ne morejo in ne smejo molčati, če jim je kaj do lastnega ugleda in lastne integritete. če Ruplu (in javnosti) lahko dokažejo, da nima prav, potem mora le-ta zelo resno razmisliti, ali še
lahko naprej opravlja svojo ministrsko funkcijo.
Minister Rupel v Magu na poseben način izziva tudi predsednika vlade in LDS Ropa: "Pozval sem predsednika vlade, naj me zaščiti oziroma podpre. Deloma je to že storil, tudi v pismu, ki sem ga pravkar prejel. Prepričan sem, da bo primerno nastopil tudi javno. Predlagal sem, naj se sestane izvršni odbor stranke LDS in analizira položaj, v katerem smo se znašli. Vprašali bi se, ali nameravamo še naprej delati skupaj v dobro države ali pa naj se razidemo. Za nekatere bi bilo seveda najbolj preprosto, če bi odšel sam."
Se Rupel zaveda teže svojih besed? Domača in tuja javnost je zmedena, izgublja zaupanje v delovanje sistema, v poštenost vseh, tako tistih, ki opravljajo pravosodne kot oblastne funkcije. Rupel govori z neprekritim zaničevanjem o nekakšnem predstojniku urada za preprečevanje korupcije, ki naj bi prekoračil svoja pooblastila v odnosu do njega, pa o tožilcih, ki bi se morali kot vladni organ prej, predno so o njegovih domnevnih zlorabah ministrske funkcije spregovorili javno, posvetovati z njim oziroma s predsednikom vlade. Razglaša, da se kaj takšnega ne
dogaja z nobenim drugim njegovim ministrskim kolegom v Evropi, čeprav bi moral vedeti in najbrž tudi ve, da je to samo pogojno res. Ne dogaja se jim, če niso vpleteni v problematične posle, tisti, ki so se v nedavni preteklosti zapletli vanje, pa so v glavnem (nemudoma) odstopili, ne da bi čakali na sodni razplet (zgolj zaradi suma zlorabe je ne tako davno odstopil portugalski zunanji minister Antonio Martins da Cruz, oktobra leta 1995 je z mesta generalnega sekretarja Nata odstopil Willy Claes zaradi sumov, da je bil kot minister belgijske vlade zapleten v neko korup-cijsko afero).
Glede tožilcev in njihovih "dolžnosti" je ministra Rupla že poučila generalna državna tožilka Zdenka Cerar: "Državni tožilec svoje naloge opravlja na podlagi ustave in zakona, tožilstva pa so kot del pravosodja samostojni državni organi. Tožilec je pri odločanju o konkretnih zadevah popolnoma samostojen in neodvisen. Zato mu nihče ne sme dajati ukazov ali napotkov, kako naj se odloča - ne predstojnik, ne generalna državna tožilka, ne minister, ne vlada in ne parlament."
Jak Koprive
in tam
Mala Nedelja • Vinska kraljica Mateja Kranjc
V	Mali Nedelji (občina Ljutomer) so izbrali tretjo društveno vinsko kraljico. To je postala Mateja Kranjc iz Precetincev. Prva spremljevalka je Jasna Bolkovič iz Moravcev, druga pa Urška [pilak izPodgradja. Mateja Kranjc, ki se bo prvič predstavila 11. novembra letos na martinovanju v Križevcih, bo vinska kraljica dve leti, kot to določa društveni statut.
Radenci • Uspešna predstavitev v Italiji
Konec septembra se je občina Radenci predstavila na gospodarskem sejmu v Italiji. Kot je pojasnil Davorin Lampe, ki je vodil predstavitev, so se osredotočili predvsem na predstavitev dejavnosti, ki so povezane z občino Radenci, torej na vino, mineralno vodo, turizem in izobraževanje na področju turizma. Občina Radenci je dobila štiri ponudbe za pobratenje, kar prinaša nove možnosti razvoja turizma. Sicer pa občina Radenci s predstavitvijo na sejmu ni imela nobenih stroškov, saj je predstavitev financirala občina Sermoneta.
Lenart • 9. martinova-nje
V	soboto, 8. novembra, od 10.30 dalje bo v Lenartu na Trgu osvoboditve tradicionalno 9. martinovanje. V kulturnem programu bodo nastopili pihalni orkester MOL iz Lenarta, ljudske pevke KD od Sv. Trojice, Folklorna skupina KD Sv. Ana in moški pevski zbor Obrtnik Lenart. Krst mošta bodo opravili člani gledališke skupine 3 muteci KUD Maska Šentilj. Za dobro voljo bo poskrbel ansambel Slovenjegoriški fantje.
Središče • Martinovanje in koncert
Pred Blagovnico Mercator bo v soboto med 8. in 10. uro krst mošta, ki ga pripravlja skupina s Koga. Nastopili bodo domači muzikanti in pevska skupina Obrež. Mercator SVS bo pripravil degustacijo prehrambenih izdelkov in brezalkoholnih pijač, Jeruzalem Ormož VVS in vinogradniki iz Središča in Koga bodo ponudili mošt in vino, članice turističnega društva pa bodo pripravile ponudbo domačega peciva. Prireditev organizira turistično društvo Središče ob Dravi. Sobotni večer pa je v Središču tradicionalni termin Martinovega koncerta središ-ke godbe. Pričel se bo ob 19 00 v kulturnem domu Sokolana.
Sv. Tomaž • Literarni večer
V	petek bo ob 19. uri v prostorih OŠ Tomaž literarni večer in obujanje spominov na rojaka, pisatelja in župnika F. K. Meška. S tem bodo pri Sv. Tomažu začeli praznovanje ob 130. obletnici rojstva in 40. obletnici smrti F. K. Meška, ki bosta sicer bolj obširno obeležena v prihodnjem letu. Večer bo hkrati tudi začetek delovanja študijskega krožka pod okriljem Ljudske univerze Ormož in Andragoškega centra Slovenije Berimo z Manco Košir, ali kot so krožek poimenovali pri Tomažu - Berimo zase in za druge.
Videm • Odprli poslovno-stanovanjski objekt
Ustrezno zdravstveno varstvo
Na predpraznični dan, 30. oktobra, so v Vidmu pri Ptuju svečano odprli novo pridobitev -poslovno-stanovanjski objekt, v katerem je tudi videmski zdravstveni dom.
Foto: J. Smigoc
Simbolično sta objekt odprla župan Friderik Bračic in direktorica JZ Zdravstveni dom Ptuj Metka Petek Uhan.
Gradišča • Sanacija plazu
Pomagaj si sam ...
Glede na hitro približevanje zime ter se vedno nerešeno problematiko plazu v Gradiščah se je tamkajšnji vaški odbor lotil njegove sanacije.
Simbolično sta objekt odprla videmski župan Friderik Bračič in direktorica Javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj Metka Petek Uhan, ključe ambulante pa predala Ratimirju Randelovicu, dr. med., ki že od 21. oktobra tri dni v tednu dela v novi videmski ambulanti.
Novo pridobitev je blagoslovil župnik p. Emil Križan. Slovesnost so s krajšim kulturnim programom obogatili mladi glasbeniki instrumentalnega tria in članica gledališke skupine KD Videm.
Župan F. Bračič je med drugim povedal, da so v občini že v letu 2000 pričeli pripravljati dokumentacijo za novo naložbo, gradnjo pa pričeli v letu 2002.
Objekt obsega 600 m2, v njem je že opremljena splošna ambulanta, ostali prostori pa so rezervirani za zobozdravstveno ordinacijo, lekarno, štiri poslovne prostore, v zgornji etaži pa sta dve veliki stanovanji, ki ju bo občina kmalu ponudila v prodajo. Naložba je občino veljala 120 milijonov tolarjev, od tega je 14 milijonov primaknilo ministrstvo za zdravje. Z omenjeno naložbo naj bi občanom čim bolj približali primarno zdravstveno varstvo, je poudarila tudi Metka Petek Uhan, direktorica ZD Ptuj, ob tem pa dodala, da imajo veliko željo, da bi v Vidmu odprli še zobozdravstveno ambulanto.
Tatjana Mohorko
Domačini so prijeli za orodje in sanirali plaz.
Plaz se je usul v dolžini 18 m, podkopal cesto in odnesel velik kos zemlje. Z veliko mero dela je predsednik vaškega odbora Mirko Letonja organiziral izkop in nabavo materiala in akcija je stekla. Za pomoč so zaprosili tudi Občino Gorišnica in jo dobioli. Za lopato in kramp so prijeli vsi sosedje od blizu in daleč, gospo-
dinje pa so poskrbele za jedačo in pijačo, tudi dobre volje ni manjkalo. Vloženih je bilo veliko ur prostovoljnega dela in truda.
Plaz je saniran, cesta prevozna, domačini pa srečni in zadovoljni. Želijo si le še, da bi po tej makadamski cesti kmalu stekel tudi asfalt.
ML
Lenart • Okrogla miza
Zlati časi v mlekarstvu so mimo
V četrtek, 30. oktobra, je v kulturnem domu v Lenartu potekala okrogla miza na temo Slovenski kmetje in potrošniki pred vstopom v Evropsko unijo.
Okroglo mizo je vodil Milan Repič s Fakultete za kmetijstvo Maribor in je sestavni del projekta pripravljenosti slovenskih govedorejcev na vstop v Evropsko unijo, ki ga izvaja Zveza društev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije. Na njej so sodelovali dr. Marjan Janžekovič s Fakultete za kmetijstvo, poslanec in predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo mag. Janez Kram-berger, Ivan Obal, državni sekretar ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Anton Darovic iz sektorja za živinorejo pri KGZ Slovenije in prof. dr. Emil Erjavec z Biotehnične fakultete Ljubljana.
Prof. dr. Emil Erjavec je menil, da bo po vstopu Slovenije v EU podpora slovenskemu mlekarstvu manjša, zato so tudi zlati časi prireje mleka mimo. Dr. Marjan Janžekovič pa je prepričan je, da je situacija na terenu bistveno slabša, saj bodo mali rejci težko preživeli, morali pa si bodo tudi
poiskati dodatni vir financiranja, saj bo potrebno več delati za manjši denar. Mag. Janez Kramber-ger je povedal, da v državnem zboru veliko energije porabljajo zaradi ideološke razdvojenosti poslancev, tudi pri zakonu o kmetijskih zemljiščih so se ideološko razdelili in posledica tega je, da država ne želi dati kmetom zemlje. Ivan Obal pa je spregovoril o mlečnih kvotah in o delitvi le-teh.
V drugem delu okrogle mize so udeleženci postavljali gostom vprašanja. Zanimalo jih je, kako bo z izvajanjem neživljenjskih predpisov, z možnostjo dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, z delitvijo kvot itd. Nekateri pa so se spraševali, kaj je vzrok, da slovenskega kmeta bližajoče spremembe ne zanimajo, saj se na teh okroglih mizah v manjšem številu srečujejo vedno isti ljudje.
Zmago Šalamun
Od tod in tam
Ormož • Komemoracija ob 1. novembru
Komemoracija ob dnevu mrtvih je v Ormožu potekala na predvečer praznika v parku pred gradom. Trobilni kvintet Glasbene šole Ormož in dijaki Gimnazije Ormož so nastopili s priložnostnim recitalom.
Ormož • Dan reformacije
Osrednjo občinsko proslavo ob dnevu reformacije v Ormožu že nekaj let pripravlja Gimnazija Ormož. Tokratni scenarij proslave je vodja programa Aleksandra [tih povzela po predlogi dr. Dragice Haramija Knjiga pomeni družbeni in tehnološki razvoj, predstavljeni leta 2000 v Opatiji. Obiskovalce je na odru pričakala scena iz knjižnice oziroma čitalnice, s knjižnimi policami polnimi knjig. Proslava seje pričela z Zdravljico, nato pa se je na odru zvrstilo kar 20 recitatorjev in igralcev gimnazije, v programu pa so sodelovali tudi trije osnovnošolci. Uspešno so v proslavo integrirali tudi projekcijo, ki je smiselno podkrepljevala dogajanje na odru. Glasbene točke je prispeval zbor gimnazije pod vodstvom Alenke [alamon.
vki
Videm • Ob dnevu mrtvih
Tudi v občini Videm so se prejšnji četrtek, 30. novembra, s priložnostnim kulturnim programom v izvedbi tambu-raškega orkestra in članice KD Videm ter osnovnošolcev spomnili na vse, ki so svoje življenje darovali za lepšo sedanjost. Slavnostni nagovor je imel župan Friderik Bra-čič, delegacija pa je položila venec k spomeniku padlim v vojni 1941-45 in za samostojno Slovenijo 1991.
Jš
Dan odprtih vrat ptujske kleti 10. november 2003 od 10. do 18. ure
Piščanec in vino
Ptujska klet, članica skupine Perutnine Ptuj bo odprla vrata kleti vsem, ki želite vedeti več in ki si jo želite tudi ogledati na Vinarskem trgu 1 v Ptuju. _
Vabljeni na piščanca in vino!
Skupina Perutnina Ptuj
1
Foto: ML
Ptuj • Retrospektiva filmov J. L. Godarda
"Za film potrebuješ le punco in pistolo"
V nedeljo, 9. novembra, se bo v KolnkiSti začela retrospektiva desetih filmov enega najvplivnejših režiserjev francoskega novega vala, ki jo organizira Klub ptujskih študentov.
Jean-Luc Godard (1930) je v svoji dolgi karieri posnel skoraj sto filmov Najustvarjalnejsa leta se vedno dejavnega avtorja so bila šestdeseta, ko je bil poleg Truffauta, Rivetta, Rohmerja in Chabrola pomemben predstavnik francoskega novega vala.
V	poznih petdesetih in zgodnjih šetdesetih so mladi filmar-ji v številnih državah ustvarjali svoje "nove vale" (npr. britanski "filmi delavskega razreda"), francoski pa je bil izmed teh najvplivnejši. Njegovi samosvoji avtorji so snemali sveže in razburljive filme, k čemur je verjetno največ pripomoglo dejstvo, da so bili zelo dobro podkovani v filmski teoriji in kritiki. Vseh pet režiserjev se je namreč najprej zbralo okrog legendarne revije Cahiers du cinéma, kjer so kot kritiki pokazali, da je film enako vreden akademske refleksije kot katerakoli druga oblika umetnosti.
V	poznih petdesetih so dote-
danji kritiki izkoristili priložnost, da svoje teorije prelijejo v prakso in tudi sami postanejo au-ters - avtorji. Njihov pristop do filma se je vztpostavil kot alternativa Hollywoodu in je zavestno kršil njegove konvencije, hkrati pa vseboval veliko filmske (samo)refleksije in številne reference na avtorsko kinematografijo.
Na francoski novi val je najbolj vplival Sartrov eksistencializem. Tudi v formi so režiserji francoskega novega vala razvili prepoznaven slog, ki je bil kritičen do bleščečih formulaičnih studijskih filmov. Pri tem so izkoristili prednosti nove tehnologije.
Godardov najbolj znani film in edini komercialni uspeh je bil Do zadnjega diha (1960) z nekon-vencionalnimi rezi, energičnim snemanjem s kamero iz roke in kulerskim Jeanom-Paulom Bel-mondom, ki ga je vloga v filmu
Jean-Luc Godard je večni ljubljenec cinefilov.
dobesedno izstrelila med zvezde. V tem obdobju je Godard med drugim ustvaril tudi znanstveno fantastiko Alphaville (1965) in energično polemiko Vikend (1968).
Zatem je Godard s formiran-
Ptuj • Ob 110-letnici muzeja
Izdali zbornik in slikanico
Ob celoletnem pestrem proslavljanju visoke obletnice Pokrajinskega muzeja Ptuj je izšel tudi Zbornik Pokrajinskega muzeja Ptuj, kjer so večinoma strokovni delavci muzeja obširno predstavili svoje delo in dejavnosti, s katerimi se muzej ukvarja.
jem skupine Dziga-Vertov vstopil v najbolj politično obdobje svojega življenja. Filmi skupine so bili reakcija na filme novega vala in so ga, vsaj v teoriji, spremenili v orodje proletarske revolucije. Godard je sčasoma postajal vse bolj izoliran, njegovi filmi pa vse bolj nedostopni, z nekaj relativno komercialnimi izjemami.
Na Kolnkištinem platnu bomo videli njegove najbolj cenjene filme iz šestdesetih let ter njegov zadnji izdelek. Vsako nedeljo ob 21. uri se bodo tako zvrstili filmi Do zadnjega diha (1960), Ženska je ženska (1961), Živeti svoje življenje (1962), Zaničevanje (1963), Izobčenci (1964), Alphaville (1965), Moški, ženski (1966), Dve ali tri stvari, ki jih vem o njej (1967), Simpathy for the devil (1968) in Hvalnica ljubezni (2001). Vabljeni so vsi ci-nefili, vstopnine ni.
Nina Milošič
Pokrajinski muzej pa je omogočil tudi izdajo zanimive slikanice avtorice Metke Stergar z naslovom Mali kurent, ki govori o pustnih likih z našega območja. Avtorica je slikanico tudi sama ilustrirala. Zelo zanimiva je za mlade bralce, saj jih na ustvarjalni način vodi do konca knjige.
Franc La~en
Urednik zbornika, katerega naslovnico krasi Luigija Kasimira Križni hodnik v dominikaskem samostanu na Ptuju, je Andrej Brence, kot avtorji pa so sodelovali: mag. Nataša Kolar, ki je pisala o Pokrajinskem muzeju Ptuj med letoma 1893 in 2003, Ivan Žižek je predstavil predzgodo-vinske vodnjake Hajdla, Marjana Tomanič Jevremov je predstavila delež Pokrajinskega muzeja Ptuj pri raziskovanju rimske Petovi-one v letih 1974-1990, Branko Lamut je pisal o bronasti plastiki ptice iz I. mitreja na Spodnji Hajdini pri Ptuju, Mojca Vomer Gojkovič o zanimivostih iz Petovione, nekdanjo ptujsko dominikansko cerkev Marijinega vnebovzetja v dobi romanike je predstavil Branko Vnuk, pod prispevek o insignijah ptujskega mestnega sodnika so se podpisali mag. Tomaž Nabergoj, Polona Vidmar in Zoran Milič. Naslov prispevka doc. dr. Darje Koter je Glasba za pihala, izdelovanje glasbil in instrumentalna dediščina na Slovenskem v evropskem okviru, Monika Simonič Roškar se je lotila viničarstva v Halozah in Slovenskih goricah v drugi po-
lovici 19. stoletja, Andrej Brence obrambe vinogradov pred točo v Slovenskih goricah in Halozah na prelomu 19. in 20. stoletja, doc. dr. Marjeta Ciglenečki predstavlja grafike Luigija Kasimirja, Irena Mavrič Žižek piše o zbiranju vojne zimske pomoči v ptujskem okrožju med okupacijo, Stanka Gačnik predstavlja Mihe-ličevo galerijo na Ptuju v letih 1992 do 2002, Nevenka Korpič pa predstavlja Ormož med vojno za Slovenijo leta 1991, Metka Stergar govori o pedagoški plati ptujskega muzeja v sestavku z naslovom S svinčnikom skozi muzej, Zdenka Plejnšek pa pod naslovom Otrokom smo odprli muzejska vrata, Martin Šteiner predstavlja muzejsko knjižnico, Eva Ilec piše o ustanovitvi in razvoju restavratorskega ateljeja za tekstil v Pokrajinskem muzeju Ptuj, Boštjan Roškar pa o ugotavljanju pristnosti pohištvenih kosov Darinka Staržik predstavlja obisk muzeja v letih 1983-2002 in računalniško evidentiranje prodaje vstopnic. Uvodoma sta se med avtorje zapisala tudi ptujski župan dr. Štefan Celan in direktor muzeja Aleš Arih.
Foto: Fl
Andrej Brence je predstavil zbornik.
Metka Stergar, avtorica Malega kurenta
V spomin dr. Tonetu Ferencu (1927-2003)
Zadnjo nedeljo v oktobru je v dopoldanskih urah prenehalo biti srce prleškega rojaka in častnega občana Veržeja, 76-letnega doktorja Toneta Ferenca, ki se je 6. decembra 1927 rodil v Veržeju, večji del svojega življenja pa je prebival v Ljubljani.
Dr. Ferenc je bil znanstveni svetnik Inštituta za novejšo zgodovino, redni profesor na oddelku za zgodovino na ljubljanski filozofski fakulteti v pokoju in vodilni zgodovinar druge svetovne vojne.
Dr. Tone Ferenc je obiskoval osnovno šolo v Veržeju, po končanem osnovnošolskem šolanju seje odpravil na murskosoboško gimnazijo, diplomiral pa je leta 1956 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Doktorski naziv si je Tone Ferenc pridobil leta 1965 na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu z disertacijo Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih I94I-I945. Ves čas, razen v obdobjih 1956 do 1959 in 1965 do 1968, je bil zaposlen na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja, sedaj Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani kot arhivist in raziskovalec, v obdobju 1971 do 1975 pa je bil ravnatelj inštituta. Ukvarjal se je predvsem z zgodovino okupacije in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, kot redni profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti pa je 15 let - do leta 1996 - predaval zgodovino druge svetovne vojne in NOB v Jugoslaviji. Tudi po upokojitvi leta 1997 je ostal aktiven, saj je še naprej kot mentor sodeloval pri podiplomskem študiju.
Dr. Ferenc bo ostal zapisan tudi v zgodovino slovenskega pisateljevanja. Njegova bibliografija šteje
okrog tisoč enot, pomembnejša dela pa so Kapitulacija Italije in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji v jeseni 1943 (1967), Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941-1945 (1968) in Ljudska oblast na Slovenskem 1941-1945 (v treh delih, 1985, 1987, 1991). Leta 1980je v nemškem jeziku izšlo delo Viri o nacistični raznarodovalni politiki v Sloveniji 1941-1945 (Quellen zur nationalsozialistischen Entnatio-nalisierungspolitik in Slowenien 1941-1945), v raznih zapisanih dokumentih pa se je dr. Ferenc dotaknil še številnih statistik iz časov druge svetovne vojne, pod naslovom Ferenčev zbornik pa je leta 1997 Inštitut za novejšo zgodovino o njegovem delu in življenju izdal in založil posebno številko Prispevkov za novejšo zgodovino.
Lansko leto ob praznovanju 75-letnice življenja dr. Toneta Fe-renca je bila izdana tudi njegova bogata zbirka pesmi, na takratni slovesnosti v rojstnem Veržeju pa je med drugim povedal, da pripravlja dve zbirki virov: italijanskih civilnih, vojaških, policijskih in drugih oblasti za Primorsko in Istro v letih 1941-1943 ter o zboru odposlancev slovenskega naroda od 1. do 4. oktobra 1943 v Kočevju. Zal sta ti zbirki zaradi smrti ostali nedokončani.
Zalno sejo so mu zadnjo oktobrsko sredo dopoldne pripravili na Inštitutu za novejšo zgodovino, popoldan pa so se z žalno slovesnostjo častnega občana Ver-žeja dr. Toneta Ferenca spomnili tudi občani Veržeja. Dr. Toneta Fe-renca so pokopali na ljubljanskih Zalah prejšnji četrtek.
Miha ëo{tari~
Tednikova knjigarnica
Veliki ilustrator Marjan Manček na Ptuju
V sredo, 12. novembra, bo ob 17. uri gostoval v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj izjemen ilustrator in avtor Marjan Manček, ki je doslej ilustriral čez 500 knjig in ga poznajo generacije knjigoljubov po njegovem posebnem, duhovitem likovnem izrazu.
Saj se spomnite, cenjeni bralci knjigarnice, Mojce Pokrajculje, Pede-njpeda, Dajnomirja in Milibože, Kužka Vufa, Cufka, Zajčka Uha, Koz-lovske sodbe, Petra Kle-pca, Ptičke Smejalke, Brunda Rjavčka, Petra Nosa, Hribcev... Njegove podobe literarnih junakov, tistih iz ljudskih besedil, umetnih pravljic, poezije, kratkih zgodb in romanov, so zmeraj prepoznavne, a nikoli ponavljajoče. Manček vedno preseneti z živahnostjo in dramatičnostjo, ki jo zmorejo le redki. Njegovi junaki so prepoznavni po postavah - te so rade prijazno zafrkljive, njegovi debeluhi ali pa suhci delujejo spodbudno in veselo, četudi se zapletajo v zoprne situacije; njegovi grozoviteži, silaki in grobijani nikoli ne izrabljajo cenenih stereotipov, marveč so izvirni "Man-čkovi modeli". Mančkova dekleta in fantje, kralji in kraljice pa tudi živalski junaki zrejo v bralca in dogajanje s posebnimi, izrazitimi očmi, lok knjižnega dogajanja z Mančkovimi podobami pa globlje sega v bralčevo - gledalčevo zavest. Čeprav je ob Mančkovih ilustracijah najpogosteje slišati presežke v smislu risarskega mojstrstva in občutka za humor, je Marjan Manček mojster palete čustev od temačnih do najbolj radoživih.
Marjan Manček se je rodil 3. 1. 1948 v Novem mestu ter je zraven ilustratorja še karikaturist in filmski animator, ukvarja se z risanim humorjem in satiro, grafičnim oblikovanjem, lutkovno scenografijo, ilustriranjem učbenikov in priročnikov... Rad pravi, da je že kot krat-kohlačnik risal po prahu in pozimi po snegu ter se navduševal nad ilustriranimi knjigami. Spominja se svojega navdušenja nad Milanom Bizovičarjem in Mikijem Mustrom. Pravi še, da je bil zelo miren, občutljiv in igriv otrok, ki je veliko časa preživel v ljudski knjižnici. Zgodnja najstniška leta je posvetil stripu, tudi v družabništvu z Borisom Beletom, nekdanjim članom kultne skupine Buldožer. S sedemnajstimi leti so mu objavili prvo karikaturo v tedanjem Pavlihi. Leta 1972je diplomiral iz angleščine in zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter se je v času študija preživljal z risanjem karikatur in stripov. Leta 1977 je bil urednik revije Kurirček (danes Kekec) in mladinskega tiska pri založbi Borec. Od leta 1978je samostojni kulturni delavec.
Marjan Manček pogosto razstavlja samostojno in skupinsko, gostoval je v mnogih mestih in deželah in prejel številne nagrade: specialno nagrado na svetovni galeriji karikature v Skopju, plaketo zlato pero Beograda za ilustracije v knjigi 7 nagajivih, Levstikova nagrada za ilustracije Kozlovska sodba v Višnji gori, priznanje zlata knjiga za Mojco Pokrajculjo, tretja nagrada na jugoslovanskem knjižnem sejmu v Beogradu za likovno podobo slikanice Kresna noč, zlata zibelka za animirani film Zimska želja, druga nagrada pjer za karikature, pohvala za stripovsko slikanico Dajnomir in Miliboža, pohvala na 30. mednarodnem knjižnem sejmu v Beogradu za opremo knjige O ribi velikanki naprej in nazaj, plaketa žirije Združenje likovnih umetnikov prabne umetnosti in dizajnerjev Srbije na 35. knjižnem sejmu v Beogradu za ilustracije v knjigi Nepovabljeni rožnati gost...
Gostovanje izjemnega avtorja omogoča založba Mladinska knjiga v čast 50-letnice knjižne zbirke Čebelica, mladinski knjižničarji pa bomo s to prireditvijo počastili tudi dan splošnih knjižnic. Tistemu obiskovalcu, ki bo prinesel knjigo iz zbirke Čebelica z najstarejšim datumom izdaje, podarja Mladinska knjiga faksimilirano prvo izdajo zbirke - Rdečo kapico. Vabljeni torej na druženje z mojstrom Marjanom Mančkom v sredo, 12. novembra, ob 17. uri v pravljično sobico ptujske knjižnice!
Liljana Klemen~i~
Vabilo na pravljice z jogo
Danes, 6. novembra, je prvi četrtek v mesecu in ob 17. uri vabimo v pravlji~no sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Mali grad, Prešernova 33, na pravljično uro. Vstopnine ni, otroci pa naj imajo lahna športna oblačila in copatke. Veseli vas bomo!
Ptuj • Odkrili Ferkov doprsni kip
Človek, ki je mestu dal veliko
V torek, ko so se končala slavja ob proslavljanju 110. obletnice Pokrajinskega muzeja Ptuj, so v Sončnem parku odkrili doprsni kip Francu Ferku, ki je s svojimi zbirkami omogo~il nastanek muzejske dejavnosti na Ptuju. Kip je delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča, odkrila pa sta ga ptujski I Če
župan dr. Štefan Čelan in direktor Pokrajinskega muzeja Aleš Arih.
Za mnoge je Franc Ferk premalo poznan, zato je prav, da po muzejskih zapisih predstavimo življenje in delo tega velikega Ptujcana.
Gimnazijski profesor Franc Ferk se je rodil leta 1844 v GOMILICI (Gamlitz), ob današnji avstrijsko-slovenski meji. Njegov stric, kaplan na Ptuju, je
Pa brez zamere
Korito
Pod Alpami nič novega
Zdi se, da v tej državi vse stvari potekajo po istem kopitu: najprej državni vrh (aktualni ali pretekli, to je tukaj irelevantno), oprostite izrazu, nekaj zaserje, potem pa je potrebno čez nekaj časa vso stvar dopolnjevati, popravljati ali celo začeti popolnoma znova. In prav tako je že običaj, da tisti, ki je vso stvar, spet oprostite izrazoslovju, pošteno zasral, na koncu za svoja dejanja ne odgovarja, če pa že, pa zgolj na neki simbolični in larpur-lartistični ravni, medtem ko pravo ceno in kazen za njegova dejanja nosi kdo drug kot ljudstvo, navaden folk, plebejci ali še z drugo besedo in čisto direkt, vi.
Ta mehanizem resnično leži, morda vsakič zgolj za nepomembno nianso spremenjen, v vsakem (spet oprostite izrazu, ne vem, kaj mi je danes) sranju, ki se dogodi v tej državi. Zakaj je tako, je popolnoma jasno, a eksplikacija tega presega fond tega pisanja. Naj zgolj omenimo, da predvsem zaradi elitizma, oportunizma, nedefiniranih povezav med vsemi možnimi vejami oblasti in njihovimi akterji ter predvsem zaradi oligarhizma, ki se zadnje čase, pa čeprav daje vtis nasprotnega, vedno bolj razrašča v državi.
Laični približek, metafora za lažje umevanje: tisti, ki so pri koritu, tam tudi ostanejo, le mesta si tu in tam izmenjajo. Tega, da bi nekdo odšel od korita, tega ni. K temu koritu seveda ne pripuščajo nikogar drugega, razen morda svoje lastne podmladke, po starem partijskem vzoru (ki se jasno izraža tudi pri največjih ideoloških in strankarskih nasprotnikih nekdanje partije) vzgojenih, dresiranih v isti mentaliteti, komolčarstvu in načelih, kakršna krasijo njihove mentorje, se pravi oligarhijo, ki se masti pri koritu (s tega vidika se tisti, ki pravijo, da z novim valom politikov in vodilnih ljudi k koritu prihaja nov, svež veter in nova (politična) kultura, krepko motijo, saj pozabljajo, da za to, da te sploh pripustijo h koritu, moraš biti tak kot oni, moraš biti eden izmed njih). Torej, pri tem koritu vsi poznajo vse in vsak vsakega, skoraj do te mere, da če bi koga, ki bi v državi kaj (joj, ne vem, kaj je to, že spet!) zasral, ostali skušali kaznovati s tem, da bi ga napodili od korita, bi ta "grešnik" za sabo lahkopoteg-nil še koga izmed teh, ki ga od korita podijo, saj obstaja velika verjetnost, da o njem ve kakšno pikantno in inkri-minirajočo podrobnost, ki bi tudi tega lahko spravila od korita. Se pravi, da je pravzaprav vsakemu, kije pri koritu, v njegovem lastnem interesu, da ostane pri koritu tudi vsak izmed ostalih, saj bi ga "odstranjeni grešnik" s kakšno razkrito informacijo potegnil za sabo. Zato, karkoli se okoli korita takega, kot so razni odstopi, zamenjave in podobne reči, dogaja, je to zgolj lepotna, površna operacija, toliko, da se pomiri ljudstvo in ustvari vtis, da so tudi tisti pri koritu za svoje napake lahko kaznovani, v resnici pa se ne zgodi nič drugega, kot da se zamenjajo stolčki okoli korita. Tisti, ki naj bi bil kaznovan za (eh, pa to je neverjetno, spet!) sranje, ki ga je državi in ljudstvu povzročil, se zaradi lepšega zgoljpresede na drug, ponavadi enako ali pa še bolj ugoden stolček ter lahko nemoteno dalje cmoka ob koritu.
Za še jasnejšo predstavo zgolj zadnji primer zgoraj opisanega: Voljč je odstopil (bil odstavljen, saj je vseeno) s položaja predsednika uprave NLB-ja, saj je bil spoznan kot odgovorni za katastrofalno izpeljavo projekta Sigma. Kaj se je zgodilo? Bo Voljč kazensko odgovarjal za škodo, ki jo je povzročil? Ne bo za kazen nikoli več dobil priložnosti opravljati dela na tako visokem in vplivnem položaju, skratka, bo nagnan od korita? Nak, gospod se z užaljeno privzdignjenim nosom samo seli na še pomembnejše delovno mesto v tujino, k še večjemu koritu. Pa ogromna škoda, ki jo je povzročil? Ja, bi rekli naši bivši južni bratje, ničija briga. Lanski sneg.
Gregor Attč
nadarjenega necaka povabil v svoje mesto ter ga vpisal v četrti razred ljudske šole. Ko je to končal, je nadaljeval šolanje na mariborski in celjski gimnaziji. Stric in nekateri učitelji so v njem vzbudili zanimanje za zgodovino in zbirateljstvo. Tako je kot gimnazijec v Celju usta-
novil numizmatično zbirko.
Univerzitetno šolanje je nadaljeval v Gradcu, kjer se je posvetil študiju zgodovine in germanistike. Z diplomo gimnazijskega profesorja je služboval po različnih krajih: Gradec - Joanneum, Furstenfeld, Ju-denburg, leta 1874 pa je našel
zaposlitev na ptujski nižji gimnaziji. Na njej je poučeval eno leto, nakar se je ponovno vrnil v Gradec in tam poučeval vse do upokojitve leta 1905. Tudi preostalih dvajset let je preživel v Gradcu.
Čeprav je Ferk le kratek čas preživel na Ptuju, sta ga mesto in njegova bogata zgodovina tako prevzela, da je postal Ptuj "njegovo" mesto. Vanj se je vračal ob vsakem prostem času, saj ga je raziskovanje stare Pet-ovione popolnoma prevzelo. Njegovo delo in izkopanine so postali podlaga za poznejše raziskave petovionskega zgodovinskega območja.
Leta 1878 je Franc Ferk ustanovil v svojem rojstnem kraju muzej, ki pa ga je po nekaj
Francu Ferku, človeku, ki je podaril svoje zbirke Ptuju, so v torek v Sončnem parku odkrili doprsni kip.
letih opustil. Svoje zbirke je dal leta 1898 prepeljati na Ptuj. Zbirko, ki je obsegala arheološke, kulturnozgodovinske in prirodoslovne predmete, ter knjižnico je podaril ptujski mestni občini. Podarjenim zbirkam je dodal 10.000 zlatih kron, s katerimi naj bi občina uredila muzej v prostorih ptujske gimnazije. Njegova želja se je uresničila. Višek zadovoljstva je dočakal leta 1928, ko so v prostorih nekdanjega dominikanskega samostana uredili Mestni Ferkov muzej.
Ferk je bil neutrudljiv iskalec in zbiralec arheoloških izkopanin. Njegove najdbe so rimska nekropola na Zgornji Hajdini, starohalštatsko žarno grobišče in staroslovansko grobišče na Hajdini (skupaj s Polakom) ter pot rimskega vodovoda Fram-Hajdina.
Zbirateljsko strast je usmeril tudi v zbiranje etnografskega gradiva, pripovedk in narodnih pesmi in bil pri tem zelo uspešen. Svoje bogate izkušnje je uveljavljal kot odbornik in spiritus agens v leta 1893 ustanovljenem Muzejskem društvu na Ptuju. Čeprav se je z njim kmalu razšel, je ostal zvest muzeju in ljudem, ki so ga vodili.
Njegovo delo in prizadevanje za ohranjanje bogate kulturne dediščine sta zbudila pozornost tako v stroki kot v širši javnosti. Zato so ga imenovali za častnega člana Zgodovinskega društva v Gradcu, Muzejskega društva v Mariboru in na Ptuju ter za častnega občana Ptuja in Hajdine.
Umrl je 1925. leta.
Fl
Ivanjkovci • Na obisku v šoli
Manj je več
Poleti je ob izbiri kandidata za ravnatelja OS Ivanjkovci prišlo do zapletov, ki so privedli do tega, da so razpis morali ponoviti. Sedaj je dokončno, minule dni je izbiro kolektiva šole potrdil tudi minister. Ravnateljica OS Ivanjkovci je Nada Pignar, ki jo bralci Štajerskega tednika bolje poznajo kot avtorico naših kuharskih nasvetov. Tokrat jo predstavljamo v drugi vlogi.
Nada Pignar je profesorica razrednega pouka, kljub temu pa je bila njena pot v osnovno šolo dolga celih 13 let. Po osnovni šoli je končala srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Mariboru. Po opravljenih diferencialnih izpitih se je uspela vpisati na pedagoško fakulteto in jo uspešno končati. Ker ni imela službe, se je spomnila povabila ravnatelja svoje nekdanje srednje šole in tam je naslednja štiri leta poučevala teoretične predmete. Da si je pridobila potrebna dodatna znanja, je bila na certifikatnih izobraževanjih v tujini. Nato je devet let poučevala na srednješolskem centru na Ptuju. Lani je končala še šolo za ravnatelja, ki ji je, kot pravi, dala vpogled v šolsko zakonodajo in organizacijo. Doma je v Zagorcih v občini Juršinci, je poročena in se že veseli sinove valete ob zaključku osnovnega šolanja.
Na vprašanje, kako se je pri-
vadila v novem okolju, pove, da je okolje podobno kot doma v Zagorcih. "Domovi so razpršeni po vrhu in dolinah, ljudje se preživljajo s kmetijstvom. Preden sem začela iskati novo delovno mesto, sem vedela, da hočem izključno na vaško osnovno šolo. Tukaj razumem ljudi, njihove težave. Dovolj je, da mi na kratko razložijo problem, pa razumem ozadje."
Osnovna šola Ivanjkovci je enorazrednica, zato mora ravnateljica skoraj pol svoje obveze oddelati tudi v razredu. Poučevala bo gospodinjstvo. Učenci so mlajši od tistih, ki jih je bila navajena doslej, vendar težav pri prilagoditvi ni bilo. "Razlika je pri pozornosti, nekatere stvari je potrebno bolj natančno razložiti, učenci so bolj vodljivi, sicer pa kakšne posebne razlike ni, ker so to že višji razredi osnovnošolcev."
Stike je nova ravnateljica navezala tudi s krajevno skupnostjo, društvi in organizacijami, s pomočjo katerih šola organizira dodatne dejavnosti. To je v takšnem malem kraju zelo pomembno, saj je življenje zelo povezano. Večina društev tudi gostuje v športni dvorani šole, ki je tako ob popoldnevih vse dni v tednu zasedena. Dobrodošla priložnost za spoznavanje in navezovanje stikov je bil praznik trgatve, ki ga v Ivanjkovcih praznujejo vsako jesen.
Foto vki
Nada Pignar, ravnateljica OŠ Ivanjkovci.
Čeprav je na šele na začetku, je Pignarjeva spoznala tudi že težave, s katerimi se srečuje oziroma se bo kmalu srečevala šola. Ravno te dni so se pogovarjali o zagotavljanju prevozov po makadamski cesti na Runeč, prednostnem čiščenju snega, rezanju vej in ostalih organizacijskih postopkih, ki jih je treba opraviti za zagotavljanje prevoza učencev devetletke. Nedavno so rešili tudi enega večjih prometnih problemov, saj so pred šolo zgradili urejeno avtobusno postajališče. Zaradi živahne prometne infrastrukture, v katero je umeščena šola, so še posebej hvaležni za pomoč, ki jim jo nudi policija. Pripravljajo tudi dolgoročno simulacijo učilnic. Že preteklo vodstvo je namreč opozorilo, da bo primanjkovalo prostorov, ko bo celotna šola prešla na devetletko. Zagotoviti bo treba pogoje za nivojski pouk, kar zahteva nekaj manjših učilnic. Radi bi tudi usposobili šolsko kuhinjo, da bi v njej pripravljali ne le malice,
ampak tudi kosila za šolo in vrtec, ki sta organizacijsko ločena, a pod isto streho. S tem bi zagotovili večjo kvaliteto hrane. Na listi dolgoročnih želja je tudi pločnik do glavne ceste.
Pokazatelji rodnosti za prihodnja leta kažejo, da se je trend padanja rojstev ustavil in ustalil, tako da lahko v naslednjih šolskih letih pričakujejo okrog 15 prvošolčkov. Ker so se zgodaj vključili v program devetletke, bodo že če tri leta kompletno preusmerjeni na devetletni sistem šolanja. Šolo obiskuje 176 učencev v devetih oddelkih in dveh oddelkih podaljšanega bivanja, večina so vozači. Letošnji prvi razred ima le 10 učencev, zato jim po veljavnih pravilnikih pripada le učiteljica, ki dela sama, brez pomoči vzgojiteljice. Šola ima širok izbor interesnih dejavnosti, ki jih učenci v povprečju obiskujejo skoraj 3 ure na teden.
Za konec sem ravnateljico Nado Pignar povprašala še po ciljih, ki bi si jih želela uresničiti na novem delovnem mestu. "S pedagoške plati si želim vzpostaviti trdno sodelovanje med učenci, učitelji in starši. Delo bi želela naravnati tako, da bi imel vsak možnost začutiti svojo posebnost. V organizacijskem smislu bi rada izvajala pouk kot doslej, tako da bi bilo za učence čim manj lukenj v urniku, da bi bili čim boljše opremljeni. Rada bi, da bi okolje čutilo šolo, saj se vzajemno potrebujemo. Sicer pa se držim misli, da je manj več. In če vsak dan naredimo malo, bo rezultat dober." viki klemenčič ivanuša
Ptuj • Liljana Klemenčič, dobitnica Čopove diplome
Pravljice so tudi za odrasle
Čopova diploma je najvišje strokovno priznanje za delavce v knjižnicah, med letošnjimi štirimi dobitniki tega laskavega priznanja pa je tudi ptujska knjižničarka na mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju, vodja tega oddelka, Liljana Klemenčič.
Svoje službene poti Liljana ni začela v knjižnici, temveč na osnovni soli dr. Ljudevita Pivka kot likovna pedagoginja, ko je se studirala likovni pouk na Pedagoški akademiji v Mariboru, a ga ni končala, prepisala se je na razredni pouk. Kot učiteljica likovnega pouka in tehnične vzgoje je svojo pot nadaljevala na osnovni šoli Hajdina.
Ko je zasledila razpis ptujske Studijske in ljudske knjižnice, da iščejo knjižničarja v mladinskem oddelku, se je odločila za to delo. V knjižnici lahko ima človek, po Liljaninem mnenju, z otrokom kvalitetnejši odnos kot v šoli, saj v knjižnico prihajajo prostovoljno, šola pa je obvezna.
Mladinski oddelek je bil pred dvajsetimi leti majhen, dve majhni sobici sta ga tvorili, izposoja še ni bila celodnevna, tudi drugih dejavnosti za otroke ni bilo. Ker je bil obisk, posebej dopoldan, bolj skromen, je nekoliko iz radovednosti in več iz želje
začela uvajati pravljične urice, nenapovedano, kar ob nekoliko večjem številu otrok, ki so prišli po knjige.
Izposoja pa je rasla in čez dve leti se je Liljani na mladinskem oddelku pridružil kolega Vladimir Kajzovar, ki je sedaj v potujoči knjižnici in je letos dobil Čopovo priznanje (prejšnji teden je bil objavljen razgovor z njim ob obisku potujoče knjižnice v Trnovski vasi - op. avtorja). Pričeli so z dvoizmensko izposojo, Liljana pa se je trudila, da bi otroci res imeli knjige radi in posegali po kvalitetnih knjigah, slikanicah.
Knjižni trg se je danes strahotno spremenil. Nekoč, ko je bila Mladinska knjiga glavna založba, ko si vedel, da se mladinskih knjig ne bo na veliko kupilo, je takratna kulturna skupnost našemu mladinskemu oddelku namenila tudi po petnajst izvodov izvirnih slovenskih knjig; sedaj je drugače, založb je veliko, ki izdajajo tudi otroške knjige, ene
bolj, druge manj kvalitetne, delo knjižničarja pa je zato danes bolj kompleksno.
Pravljične ure, bralna terasa
Liljana je ob svojem knjižničarskem delu postavljala tudi temelje dejavnosti, razstave, uganke, vedno bolj je razvijala pravljice. Pravljice so ji danes neka tolažba za vse delo in muko, ki jo včasih trpimo, so beg in bližina srcu otrok. Pravljične ure, ki so zelo dobro obiskane, so postale del Liljaninega rednega sodelovanja z otroki.
Liljana je vedno želela početi zanimive stvari, zato si je v teh dvajsetih letih knjižničarstva izmišljala vedno nove oblike dela z željo, da bi knjige približala vsem bralcem, ne zgolj otrokom. Za otroke je glede branja poskrbljeno tudi v šolah, odrasli, ki silijo otroke k branju, pa čestokrat sami niso kdove kakšni bralci. Vedno je razmišljala, kako bi bral-
cem knjigo približala (po njenem mnenju Ptuj še vedno nima prave knjigarne, kjer bi lahko knjige pregledovali); predvsem se ji zdi, da je dobri knjigi pač potrebno delati reklamo, zato se je odločila za bralne terase pred knjigarno Mladinske knjige (po vzoru ljubljanskih čajank, ki pa so bile namenjene dedkom in babicam). Liljana misli, da so knjižničarji poklicani, da delajo reklamo za dobro knjigo kot nepristranski strokovnjaki, saj založnik reklamira vse, kar izda. Pri bralnih terasah se je odločila za vse starostne strukture. Takšna javna branja so v Evropi (Anglija, Nemčija) nekaj povsem običajnega. Tega še pri nas ni, niti ob knjižnih praznikih (avtorji so v večjih središčih), zato se je odločila za bralno teraso, kjer predstavlja nove knjige, obvezno pove eno pravljico in predstavi kakšno dobro pesniško zbirko. K sodelovanju povabi tudi avtorje.
Ob bralni terasi goji Liljana tudi pravljične ure za odrasle.
Liljana Klemenčič, vodja mladinskega oddelka v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju in s svojo rubriko Tednikova knjigarnica že nekaj let redna sodelavka Štajerskega tednika.
Pravljica je ena najstarejših literarnih zvrsti, ki se je obdržala skozi vse medijske vojne. Svet se je spremenil, ljudske pravljice pa so ostale. Pravljice so za odrasle, da se spomnijo, oziroma obnovijo etična načela, ki se včasih zgubljajo.
Ni vse dobro, o čemer gre dober glas
Otroci si v knjižnici največ sposojajo tiste knjige, o katerih gre dober glas, ki pa ni vedno dober glas. Zadnji takšen primer je slikanica pevke Madonne, ki je literarno izredno bedna, o tem pa so pisali vsi svetovni časopisi in na isti dan je slikanica izšla v dvajsetih jezikih.
Na trgu so vsaj tri založbe, ki skrbijo, da na slovenski trg prihajajo kvalitetna mladinska dela. Zelo dobra pa je slovenska slikanica s celo vrsto odličnih ilustratorjev in pisateljev.
Liljano Klemenčič je za Čopovo diplomo predlagalo Mariborsko društvo bibliotekarjev, v obrazložitev pa so zapisali, da ji gre posebno priznanje pri poglabljanju bibliotekarske stroke, za inovativnost in članke, ki jih objavlja o novih knjigah (samo dva časopisa v Sloveniji pišeta kritike mladinskih knjig, Delo in Štajerski tednik). Priznanje je dobila tudi za razvoj mladinskega oddelka v ptujski knjižnici.
Franc Lačen
Ptuj • Jakob Emeršič - upokojenec
Domoznanstvo - moje delo in moja ljubezen
Knjižnica, ta duhovna gospa, je Jakoba Emeršiča sprejela pod svoje okrilje davnega leta 1967 kot zvestega služabnika in zaupnika, varuha njenih nešte-vilnih spoznanj, modrosti in skrivnosti. Taka milost je dana le nekaterim izbrancem.
Z vsem delovnim žarom se je lotil odkrivanja sledov preteklosti kot tudi vseh novosti, ki so zadevale delo domoznanca, in ostalih vsebin na knjižnem
in knjižničarskem polju. Takšno delo je zahtevalo tudi vpogled v svetovne kulturne in civilizacijske tokove, skratka zahtevalo je celovito osebnost s poznava-
Foto: Langerholc
Višji bibliotekar Jakob Emeršič (sedi tretji z leve) s sodelavci knjižnice.
njem stroke in sorodnih disciplin.
V knjižnici je bilo že pregovorno znano, ko še ni bilo računalnikov: "Če iskano gradivo imamo, ga bo Jakec zagotovo našel." Že samo naš ptujski prostor je dovolj globoka posoda za raziskovalca, ki skriva v sebi ne-številne zaklade, od pradavnine do današnjih dni. Kot tankočutni literarni snovalec je zaznal pomembne mejnike in ljudi in jih prebudil v življenje. Bibliografija, ki je zapisana v knjižno bazo, nam prikaže 98 del, tako monografskih kot člankov o pomembnih ljudeh in dogodkih, prevodov literarnih del in drugo. Omeniti velja prvi prevod kakega albanskega dela na naših tleh, Kadarejevega Generala
mrtve armade, Gradivo za bibliografijo Ptuja, ki je osnova vsem nadaljnjim raziskovalcem na Ptujskem, Slomškovo berilo, monografsko publikacijo Mino-ritska knjižnica na Ptuju, Dragocenosti ptujske knjižnice, Manjši in ponižani bratje, pa sodelovanje v monografijah, zbornikih, katalogih.
Njegovo delo cenimo in spoštujemo njegovi kolegi in kolegice, cenijo ga tudi po vsej Sloveniji. Stroka mu je podelila najvišje priznanje, Čopovo diplomo, posebno pa izžareva tudi dejstvo, da se je ime višjega bibliotekarja Jakoba Emeršiča metaforično vezalo s knjižnico kot posebne vrste personifikacija. Kar neke vrste prijetnost in vznesenost sem občutil v beli prestol-
nici, v naši nacionalni knjižnici, ob vprašanju o delu v ptujski knjižnici in trditvi: "Vaš Jakob Emeršič je vzor slovenskega do-moznanstva." Morda so imeli podobno izkušnjo tudi drugi delavci ptujske knjižnice. Delovna zagnanost in uspešnost na znanstveno raziskovalnem in literarnem polju ne bi smela biti samo vzporednica "manjšim in ponižanim bratom", o katerih je pisal. Krasi jo tudi nesebična pomoč in naklonjenost vsakemu bralcu, ki je prestopil prag knjižnice, kakor tudi pokončna država v vseh življenjskih preizkušnjah in viharjih. Tukaj nam je bil Jakob vzor, kot tudi, da se delovni čas vestnega knjižničarja pravzaprav nikoli ne konča, da je potrebno vsakomur pomagati po
najboljših močeh.
Tak je bil naš Jakob tudi v odnosu s sodelavci. Naš stanovski kolega je v svoji mladosti, trpki življenjski izkušnji izbrusil v sebi plemenite misli in dejanja, upoštevajoč pri tem najvišje življenjske vrednote, ideale in univerzalne resnice.
Lahko sklenem, da nas je obsijala posebna milost, da smo imeli v svoji delovni sredini tako srčnega in pomembnega moža. Nemirni raziskovalni duh ga bo seveda še zanesel v knjižnico in veseli bomo vsakega srečanja, v dnevih pokoja pa mu sodelavci želimo, da bi sprostil dušo in telo na morju ali v domačem okolju, kamorkoli ga bo pot zanesla.
Vladimir Kajzovar
Dan odprtih vrat ptujske kleti 10. november 2003 od 10. do 18. ure
Piščanec in vino
Ptujska klet, članica skupine Perutnine Ptuj bo odprla vrata kleti vsem, ki želite vedeti več in ki si jo želite tudi ogledati na Vinarskem trgu 1 v Ptuju. _
Vabljeni na piščanca in vino! Skupina Perutnina Ptuj
! >
Minister za	'! ]
zdravstvo opozarja: • Prekomerno pitje .. allcohola šlcoduje ' zdravju!	■ '
Prejeli smo
Odgovor na sestavka ^"Vse odškodnine so pravične ..." in "Naivnosti ni ne konca ne kraja II. ([tajerski tednik, 23. oktobra 2003)
Ker je eden od ponudnikov serije zavajujocih obljub in naročnikov nezakonitih oglaševalskih aktivnosti na področju uveljavljanja odškodnin oškodovancev pri zavarovalnicah direktor Poravnave d.o.o. v članku z gornjim naslovom nadaljeval z agresivnim zavajanjem javnosti ter z izpostavljanjem množice neresnic in za-vajujočih trditev, ki so se na več mestih prelevile v žalitve vseh, ki si prizadevamo za objektivno informiranost javnosti, ocenjujemo, da je za popolno informiranost javnosti potrebno dodatno navesti celo vrsto dejstev. Za to aktivnost imam mandat Območnega zbora odvetnikov Ptuj in jo, zaradi odgovornosti do oškodovancev, uveljavljam v skladu s pozitivno zakonodajo, kodeksom etike opravljanja odvetniškega poklica, uveljavljanja človeških ter kulturnih vrednot. Pri tem, za razliko od Poravnave in njej sorodnih podjetij, niti posamezni odvetniki, niti Območni zbor odvetnikov Ptuj, ne uprabljamo oglaševalskega proračuna. Zaupamo namreč običajnim postopkom objektivnega informiranja javnosti, objektivni presoji novinarjev in urednikov tako Štajerskega Tednika, kot drugih slo-venskimh medijev, ki so na široko odprli svoje strani, zvok in sliko, da bi ljudem razkrili resnična dejstva. Ker gre za skupino ljudi, ki so bili v različnih okoliščinah prizadeti, poškodovani, oškodovani ali kako drugače prikrajšani za normalni življenjski tok, smo pri poudarjanju njihovih pravic v Območnem zboru odvetnikov Ptuj z vsako besedo in dejanjem odrea-girali premišljeno in z občutkom za sočloveka. Tudi zaradi tega je, z vidika spoštovanja najbolj elementarnih človekovih pravic, nedopustno, da Poravnava in njej sorodna podjetja svoje storitve oglašujejo na zavajujoči način in v okoljih, kjer so ljudje še v šoku, z bolečinami, duševnimi stiskami. To so predvsem zdravstveni domovi in bolnišnice.
Poleg vsega se z ameriškimi ma-nirami opremljeni poravnalci kiti-jo še s strokovnimi in akademskimi titulami. V isti sapi pa priznavajo, da sami niso niti napisali niti razrešili nobenega od škodnih zahtevkov občanov do zavarovalnic. Le zbrali so jih, potem pa predali kateremu od svojih pogodbenih odvetnikov (z gotovostjo pa lahko trdim, da med člani Območnega zbora odvetnikov Ptuj ni nikogar, ki bi si mazal roke s takimi nečednimi posli), ki jih potem razrešijo pri zavarovalnicah. Iz podatkov, ki jih je posredovala Zavarovalnica Maribor d.d. in ki jih je med oddajo nacionalne televizije o tej problematiki potrdil tudi direktor murskosoboške poslovne enote Zavarovalnice Triglav Rudi Cipot jasno izhaja, da Poravnava d.o.o. ne nastopa kot pooblaščenec strank pri uveljavljanju odškodnin. Iz 7. člena pogodbe o opravljanju storitev, ki jo pri Poravnavi podpisujejo njihove stranke namreč izhaja, da: "Naročnik izrecno izjavlja, da se njegovi osebni podatki zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo odvetniku za namen uveljavljanja odškodnine in/ali zavarovalnine." Če bomo prisiljeni,
bomo objavili pogodbe in višine in tudi načine plačilnih transakcij med tovrstnimi podjetji in njihovimi pogodbenimi odvetniki. Ob tem je zanimiva tudi uradna statistika, ki na primer pove, da Poravnava d.o.o. v celem poslovnem letu 2002 ni imela zaposlenega nobenega sodelavca, ustvarila pa je za skromnih 5,4 milijone tolarjev vrednosti svoje prodaje. Kje je torej njihova kadrovska in oglaševalska sila?
Naravnost zastrašujoče je tudi dejstvo, da vodstvo takega podjetja govori, da je vsaka odškodnina pravična. To preprosto ni res. Nekdo, ki plača 30 odstotkov provizije, pač ne more biti prejemnik pravične odškodnine, ne glede na to, kolikšna je njena višina. Uveljavljanje odškodnin pri odvetnikih namreč plačajo zavarovalnice, Poravnava pa jemlje provizijo od oškodovancev. Kje je tu pravičnost, lahko ocenijo seveda bralci sami, še posebej pa oškodovanci. Tudi tisti, ki so po nesrečnih dogodkih ostali s trajno vidnimi poškodbami, ki kazijo njihova telesa in puščajo brazgotine tudi v duši; predvsem zato, ker zaradi posredovanja Poravnave niso dobili pravične odškodnine, ampak le simbolično in skromno denarno nadomestilo, zmanjšano za provizijo Poravnave, stroške zdravniškega izvedenca in še česa.
Izrazito zavajujoča je tudi diskvalifikacija, ki si jo vodstvo Poravnave privošči na račun odvetniškega dela. Termin 'zakotno pisaštvo', kot prispodoba za nečedna dejanja, s katerimi so se okoriščali mnogi Poravnavam podobni predhodniki, je ostal kot opomin na preteklost, v Statutu odvetniške zbornice Slovenije pa tudi kot kršitev odvetniškega kodeksa. Kot opomin na čase, ko je to še bilo kaznivo dejanje in tudi kot v izo-gib zlorabe pravniške stroke za izkoriščanje ljudi v stiski. Ponašanje na ameriški način obravnave odškodninskih zahtevkov, ki ga menda uveljavljajo ta podjetja, pa je poleg vsega še nevarna igra za celotno slovensko državo in socialno varnost državljanov. Ta je pri nas še vedno zagotovljena tudi ljudem brez zavarovalniških polic in upam, da bo še dolgo tako. Opravljanje odvetniškega poklica nima nič skupnega z zakotnim pisaš-tvom, Poravnava in njej sorodna podjetja pa, žal, zelo veliko.
Tudi zato pravzaprav ni nenavadno, da nenehno ponavljajo vsem znano dejstvo, da so gospodarske družbe in da se torej lahko oglašujejo. Tega jim v Območnem zboru odvetnikov Ptuj tudi nikoli nismo odrekali. To lahko počnejo še bolj intenzivno, če jim seveda njenih 5,3 milijonov tolarjev prodaje v letu 2002 to dopušča. Ves čas pa smo se in se bomo borili proti zavajujočemu oglaševanju, proti oglaševanju v prostorih, kjer to ni dovoljeno, proti neetičnemu oglaševanju in proti oglaševanju tistih odvetnikov, ki svoje delo oglašujejo posredno preko Poravnave in njej sorodnih podjetjih. Zgroženi smo nad moralo in dejanji teh odvetnikov, vendar nas to ne bo odvrnilo od tega, da ljudi opozarjamo na nepravilnosti in zlorabe, katerih žrtev lahko postanejo.
Vsi člani ptujskega območnega zbora odvetnikov smo na svojem septembrskem sestanku izrecno poudarili, da svojim strankam ne zaračunavamo nobenih dodatnih stroškov. Za svoje delo smo vedno plačani izključno iz tarife, ki jo za zastopanje oškodovancev pri uveljavljanju zavarovalnih odškodnin priznavajo in tudi plačujejo zavarovalnice. Prav tako ne jemljemo nobenih akontacij, kadar se postopek za uveljavitev odškodnine od
zavarovalnic konča z izvensodno poravnavo pred pravdo.
V vsakem primeru ponesrečenec ali oškodovanec, ki pride neposredno k odvetniku, pridobi 10 odstotkov višjo odškodnino kot pri posrednikih. Iz navedb direktorja Poravnave d.o.o., kakor tudi iz primerov, ki smo jih spoznali po tem, ko so se nezadovoljni oškodovanci oglasili v naših odvetniških pisarnah pa izhaja, da je praviloma razlika vi{ine od{kodnin {e ve~ja. Sam direktor in solastnik namre~ priznava, da Poravnava samo založi za stroške izvedeniškega mnenja, kar pomeni, da oškodovanec od prejete odškodnine pla~a po njegovem do 60.000,00 SIT za mnenje izvedenca. To pomeni, da ljudje pri manjših odškodninah pla~ajo tudi 30 in ve~ odstotkov odškodnine posrednikom, namesto da bi jo porabili za lajšanje posledic doživetih škodnih dogodkov. Pri angažiranju izvedenca s strani odvetnika nosi te stroške zavarovalnica, tudi kadar pride do poravnave že pred pravdo.
Kar pa se ti~e hitrega kon~anja postopkov izvensodne poravnave, pa je treba opozoriti tudi strokovnost dela. Na odvetnico Alenko Gere~nik Čeh iz Ptuja se je v teh dneh obrnila stranka, ki se je poškodovala konec junija 2003 in je v za~etku julija pri Poravnavi d.o.o. podpisala pogodbo o opravljanju storitev. Šlo je za relativno hude poškodbe rame in vratne hrbtenice. Postopek zdravljenja še zmeraj poteka, oškodovanka ima hude bole~ine, preiskave še vedno potekajo, zdravljenje še zdale~ ni kon~a-no. V mesecu septembru 2003 pa je preko nekega odvetnika, za katerega še nikoli ni slišala, prejela poravnalno ponudbo za 160.000,00 SIT. Če se stranka ne bi obrnila na njej poznano odvetnico, bi dobila odškodnino v višini 160.000,00 SIT, ~eprav je glede na zdravstveno stanje po poškodbi pri~akovati najmanj 5-krat višjo odškodnino. To je samo eden od primerov, upamo da dovolj zgovoren.
Izjemno predrzno je tudi navajanje direktorja Poravnave d.o.o., da pridejo njihovi naro~niki k njim zato, ker naj bi bili nezadovoljni z delom odvetnikov. Ta trditev namre~ hudo krši pravila dobrih poslovnih obi~ajev in spodbuja nestrpnost do poklica, ki se je uveljavil kot primer opravljanja pravne strokovnosti na nepristranski in za ljudi najbolj koristen na~in. Seveda pa hkrati ne povedo, da prav oni zelo kršijo vsa pravila, predvsem pa zavajajo ljudi, ki so zares v stiski.
Odvetniki, ki smo se združili v Odvetniško zbornico Slovenije, v okviru le-te pa deluje tudi Obmo-~ni zbor odvetnikov Ptuj, želimo državljanom v tej žalostni zgodbi povedati le to, da naj ljudje dobro razmislijo in izberejo za njih najbolj primeren na~in izterjave odškodnine. To pa ni zmeraj samo takojšnje izpla~ilo odškodnine, ampak je pomembna tudi njena višina in ne nazadnje, pomemben je tudi odnos med njimi in odvetnikom, ki zastopa njihove interese. Ali je to, da v posredniškem podjetju odvetnika sploh ne vidite, ga pa izdatno pla~ate, zares primeren odnos?
Branko Resnik, odvetnik, predsednik Območnega zbora odvetnikov Ptuj
Resnica o obnovi igrišča
Odgovor na ~lanek DTV Partizan — S prizadevnim delom obnovili nogometno igriš~e (Štajerski tednik z dne 29.10.2003)
Nogometno igriš~e v Ljudskem vrtu je samevalo od leta 1989. V sezoni 1987/88 so bile na tem igri-š~u odigrane zadnje tekme v Me-
dob~inski nogometni zvezi Ptuj. Leta 1991 je samooklicano vodstvo kluba nam, nogometašem nogometne sekcije kluba, podrlo leseno lopo, ki je služila za sla~ilnice nogometne sekcije DTV Partizan. Dali so izkopati veliko gradbeno jamo ter z betonom zalili prvo plo-š~o, ki je vidna še danes. Ker so opravili ve~ji izkop, kot je bilo prvotno stanje, so inšpekcijske službe delo ustavile, dokler se ne pridobijo vsa potrebna dovoljenja. Teh dovoljenj niso pridobili celih 11 let. Ker ni bilo potrebnih objektov in osnovnih stvari, ki so bile potrebne za nastopanje v Medob-~inski nogometni ligi, nogometaši nismo mogli nastopati v ligaških tekmovanjih. Igriš~e je propadalo in nikjer ni bilo dobrega gospodarja, ki bi upravljal in skrbel za zelenico sredi mesta.
Oktobra 2002 se je na pobudo nekaterih bivših nogometašev iz zadnje generacije nogometne sekcije DTV Partizan in v sodelovanju z NK DRAVA in njenimi sponzorji pristopilo k obnovi igriš~a za potrebe mlajših kategorij nogometašev od 6. do 14. leta. Igriš~e so preorali, zripali, pobranali, zgre-dirali, iz prejšnjih mer, ki so bile 45x88 m, so igriš~e razširili in podaljšali na 57x106 m. Ta zemeljska dela je opravilo podjetje Asfalti iz Ptuja. Spomladi 2003 je podjetje Nizke gradnje iz Ptuja položilo drenažo na obeh daljših straneh igriš~a in postavilo železne profile za ograjo na obeh krajših straneh igriš~a. Komunalno podjetje Ptuj je prestavilo hidrant z igriš~a ter po sredini izkopalo in položilo vodovodno cev in postavilo 5 odje-mnih mest za možnost zalivanja igriš~a. To je bilo v letošnji veliki suši odlo~ilnega pomena za na novo posejano travo, ki jo je posejalo podjetje B.B., s.p., Hortikultura iz Ptuja. "Partizani" pa so zavarili rjavo armaturno mrežo in igriš~e zaklenili z obešankami. Tako nogometaši ne moremo opraviti potrebnega valjanja na igriš~u in ga pognojiti z umetnim gnojilom.
Vodstvo DTV Partizan je 8. 10. 2003 sklicalo "skupš~ino", na katero je s telefonskim vabilom(?) v istem dnevu povabilo svoje prijatelje, sorodnike in znance z izgovorom: "Pridi, pe~emo kostanje." Izvolili so novo vodstvo, volili in izvoljeni v komisije in odbore pa so bili tudi ljudje, ki niso podpisali pristopnih izjav, torej sploh niso ~lani tega društva.
To "skupš~ino" so sklicali brez vednosti ~lanov nogometne sekcije DTV Partizan Ptuj, saj le-ti kot ~lani društva nanjo sploh nismo bili povabljeni. V skladu z zakonom o društvih ter temeljnim aktom društva torej ~lanom - brez vabil in dnevnega reda, ki bi moral biti poslan ali objavljen vsaj 14 dni pred skupš~ino — ni bila omogo~ena udeležba in s tem temeljna pravica biti voljen in voliti v organe društva ter tvorno sodelovati pri pripravi programa dela.
Člani zadnje generacije nogometne sekcije DTV Partizan, ki se lahko izkažemo s prijavnicami ekip za tekmovalno sezono 1987/88 in z zapisniki tekem, ki so arhivirani v arhivu Medob~inske nogometne zveze Ptuj, zahtevamo ponoven sklic volilno programske skupš~i-ne v roku enega meseca. V nasprotnem primeru jo bomo kot predlagatelji samostojno sklicali in predložili tudi dnevni red z ustreznimi materiali.
V upanju dobrega medsebojnega sodelovanja si želimo, da bodo mlade generacije nogometašev dobile prepotrebne travnate površine in s tem boljše pogoje za delo.
Fredi Kmetec in drugi nogometaši zadnje generacije nogometne sekcije DTV Partizan Ptuj
Nepotrebno oziroma celo škodljivo spreminjanje sedanjih državnih simbolov
V torek, 28. 10. 2003, sem z nekakšnim grenkim priokusom spremljal podobna prispevka, in sicer v TV-dnevniku državne televizije in v 24 ur POP TV, ki sta govorila o kon~anem nate~aju za nove državne simbole, ki jih je predstavila t. i. žirija javnega na-te~aja za oblikovanje novih državnih simbolov. Nisem se mogel oziroma se ne morem do potankosti sprijazniti z zmagovalno trojico, ki, vsaj zame, ponuja, tako reko~, kvazi rešitev, ki zagotovo, o tem sem globoko prepri~an, ne bo uspešna in dovolj verodostojna.
Dosedanja uradna državna simbola, tako grb kot zastava, sta, ~eravno se z menoj ne bodo vsi strinjali, zelo lepa in kot taka tudi dovolj prepoznavna v svetu. Nemara bi veljalo edinole spremeniti samo nekatere podrobnosti.
Sprašujem se, zakaj je potrebno spreminjati obstoje~e državne simbole tako strogo, ~e pa je, denimo, tribarvnica (belo-modro-rde~a zastava, op. p.) pristna slovenska zastava, katere korenine segajo že v prvo polovico devetnajstega stoletja in ki je bila prvotno kranjska deželna zastava. Grb pa si je zamislil priznani slovenski umetnik, znan tudi zunaj naših meja, g. Marko Poga~nik, ki je državne simbole, med katere sodi tudi grb, oblikoval v duhovno navdihnjeni ~us-tvenosti, kar mi kot zavednemu Slovencu veliko pomeni.
Zanima me tudi, zakaj novi oblikovalci in nate~ajna komisija niso upoštevali mnenja enega izmed vplivnih evropskih mož, njegovega imena in priimka se, žal, ne spomnim, ki se je pred kratkim mudil pri nas in se je o sedanji zastavi sicer pozitivno izrekel, vendar pa je pripomnil, da bi bilo predvsem dobro razmisliti o pove~anju grba in o njegovem mestu na zastavi. Jaz bi grb postavil na sredino in ne na rob tribarvnice, kjer je sedanji.
S tako rešitvijo bi se namre~ izognili pretirano visokim stroškom, ki so in še bodo nastali ob spremembi državnih simbolov; ~e odmislimo tudi spremembo državnih simbolov na vseh ravneh družbenega življenja na Slovenskem. Denar za taka spreminjanja državnih simbolov bi se lahko mirne vesti namenil za humanitarne zadeve.
Samo bojim se, da nas bo tako neuravnovešeno in ne dovolj ten-ko~utno spreminjanje in iznaka-ževanje državnih simbolov nekega dne drago stalo, tako na moralnem kot materialnem podro~ju.
Vsem oblikovalcem in predlagateljem spremembe državnih simbolov bi toplo priporo~il, da nekoliko pozorneje prisluhnejo svojemu notranjemu glasu in srcu naše prelepe domovine, ki si ne zasluži iznakaževanja svojih simbolov za vsako ceno.
Boštjan Metličar, Slovenja vas, Hajdina
Odprto pismo županu mojega mesta
"Tudi Butalci so imeli svojega župana!"
Do vklju~no 7. seje Ob~inskega sveta Ob~ine Lenart je bila vodilna
misel, ki je zapisana v glavi uradnih dopisov Ob~ine Lenart, "OBČANOM PRIJAZNA OBČINA", na vabilu za 8. sejo sveta pa je nov moto — "DRUGAČNA OBČINA". Razmišljal sem, zakaj ta sprememba, nisem pa našel pravega odgovora.
Morda pa se kakšen odgovor skriva v poteku zadnje seje ob-~inskega sveta, bolje v nekaterih podrobnostih.
Med sklepi, ki so bili sprejeti na 7. seji ob~inskega sveta, je bil tudi 66. sklep, s katerim "se sprejmejo odloki o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega in vzgojno-varstvenega zavoda: Osnovne šole Lenart, Osnovne šole Sv. Trojica, Osnovne šole Sv. Jurij in Osnovne šole Voli~ina, kot so predloženi" (pod~rtal S.T.). Ker sem skupaj s še nekaterimi svetniki ob~inskega sveta sprejemu nasprotoval (to je druga zgodba), sem nekoliko natan~neje pogledal odlok "v predloženi obliki", in odlok, ki je bil objavljen v Uradne listu Republike Slovenije št. 81 z dne 18.8.2003. Videl sem, da se besedili malenkostno razlikujeta in to prav v ~lenu, ki mi je bil zanimiv zaradi rokov uskladitve.
V besedilu, ki smo ga prejeli z vabilom na sejo, se je glasil prvi odstavek 50. ~lena:
"Novonastali zavod Osnovna šola Lenart, mora uskladiti svojo organizacijo in organe zavoda v roku treh mesecev od dneva uveljavitve tega odloka", v Uradnem listu pa piše "... v roku devet mesecev ..." Na 8. seji sem pri pregledu sklepov opozoril na to, da se objavljeni odlok razlikuje od tistega, ki je bil sprejet na prejšnji seji. Ker na 7. seji nisem bil prisoten (omenjena druga zgodba), je ob~inska pravnica, ki jo je k besedi pozval gospod župan, povedala, da so v takratni razpravi obrazložili, da je do spremembe prišlo, ker ravnatelji šol ne bi imeli za pripravo dovolj ~asa.
Pri to~ki "vprašanja in pobude svetnikov" sem opozoril, da ~e je že bilo na seji govora o podaljšanju roka, ta sprememba odloka v drugem branju zagotovo ni bila sprejeta z amandmajem, o katerem bi svetniki glasovali, kakor bi po poslovniku morala biti. Bila je torej zopet ena nezakonitost, ki si na naših sejah kar sledijo.
Gospod župan je v svojem nam svetnikom že znanem slogu napadel vse, ki ne mislijo enako kot on, še posebej pa tiste, ki si to tudi upajo povedati. Vendarle pa je tokrat dodal še nekaj novih zanimivosti. Novo je to, da nas je obvestil, da si bo v knjižnjici izposodil knjigo o Butalcih, ker je zgodbe že nekoliko pozabil. To je seveda njegov problem, vprašanje pa je, koliko njegovo doma~e branje spada na sejo sveta. Zanimivo zame in (verjetno) tudi za druge starejše ob~ane pa je njegovo razmišljanje o meni kot upokojencu, saj se sprašuje, zakaj v miru ne ostanem doma ter uživam zaslužen pokoj. Prav ni~ ne pomisli, da je v ob~inskem svetu še en ~lan DeSUS-a in še vsaj en upokojenec. Seveda ga ni~ ne motita in jima ni potrebno "na zape~ek", saj ne mislita druga~e, kot misli on (morda bi moral zapisati On).
In kaj je najbolj zanimivo pri tej zgodbi? Na 7. seji ni bilo govora o treh in devetih mesecih, kar je možno vsak trenutek preveriti na posnetku seje. V Uradnem listu je objavljeno druga~no besedilo, kot so ga sprejeli svetniki.
In kje so Butale? Prepri~an sem, da v Lenartu ne in prav je, da si posamezniki preberejo zgodbe o njih.
Saša Tomažič, član Občinskega sveta Občine Lenart
Videm • Slovesno ob 80-letnici gasilcev
Ob jubileju nov prapor
Začetki organiziranega delovanja gasilcev v fari Sv. Vid segajo v november leta 1923, od takrat je {e ohranjen zapis ustanovnega ob~nega zbora, ki so sklicali Ljudevit Muzek, Hinko Kle-nov{ek in trgovec Davorin Tombah, prisoten je bil tudi takratni župan Franc Habjanič. Od takrat je dru{tvo v osmih desetletjih doživljalo svetle in temne trenutke v delovanju.
Zadnja leta je društvo spet v razcvetu, tako po vodstveni plati kot tudi v delu, ob letošnjem jubileju pa so gasilci lepo obnovili gasilski dom in njegovo okolico.
Praznovanje 80-letnice so v Vidmu pripravili pred dobrim tednom, v hladnem jesenskem nedeljskem popoldnevu, 26. oktobra, pred gasilskim domom. Gasilskega slavja v Vidmu se je med mnogimi gosti udeležil tudi žetalski župan in državni poslanec Anton Butolen, za kulturni utrinek pa so poskrbeli tamburaši in člani gledališke skupine KD Franceta Prešerna Videm. Videm-ski gasilci so praznovanje združili s slovesnim razvitjem novega prapora, ki ga je razvil videmski župan Friderik Bračič in ga predal predsedniku PGD Videm Sre-čku Primožiču, ta pa po slovesni zaobljubi še praporščaku. Na novi prapor, ki ga je blagoslovil pater Benjanim Mlakar iz župnije Sv. Vida, so obesili kar 42 trakov, prapor pa krasi tudi 35 zlatih žebljičkov.
Na osrednji slovesnosti so gasilci predstavili društveno delo vseh osmih desetletij, ki so jih zaznamovali svetli in temni trenutki, a slednje so uspeli premagati in društvo ohraniti pri življenju; še več, društvo so popeljali k napredku.
PGD Videm po 80 letih šteje 45 članov, od tega jih je v operativi 25 in štirje so veterani,
Prapor je razvil župan Friderik Bračič.
Foto: Rado Skrjanec
je povedal predsednik PGD Videm Srečko Primožič, ki ima ob sebi še tesne sodelavce: podpredsednika Andreja Rožmana, poveljnika Roberta Krajnca, pod-poveljnika Franca Majarja in pod-poveljnika Jožeta Smigoca.
Ob jubileju je PGD Videm prejelo posebno odlikovanje Gasilske zveze Slovenije (GZS), ki ga je predsedniku društva na slovesnosti podelil mag. Janez Merc, predsednik GZ Videm, tudi član predsedstva GZS in predsednik Podravske regije. Zahvale ob 80-letnici društva so prejeli: Občina Videm, GZ Videm, PGD Le-skovec, Podlehnik, Sela, Tržec, Žetale, Markovci in Turnišče, plakete PGD Videm pa nekdanji vi-demski župan Franc Kirbiš, mag. Janez Merc, iz vrst društva pa se-
danji podpredsednik Andrej Ro-žman in blagajnik Jože Rižner. Posebno priznanje za dobro sodelovanje je videmskemu gasilskemu društvu v imenu Postaje mejne policije Podlehnik podelil tamkajšnji pomočnik komandirja Silvo Pernat ter se gasilcem zahvalil za večkratno pomoč in sodelovanje pri raznih akcijah širšega pomena.
Slavje gasilcev je sovpadalo z dogodki ob mesecu varstva pred požari, saj so tri dni pred slovesnostjo v Sturmovcu pripravili skupaj s PGD Markovci gasilsko taktično vajo.
Tatjana Mohorko
Cirkovce • Tamburaši v Bosni in Hercegovini
Cirkovčani znova navdu{ili
Bila je pomlad, ko so se cirkov{ki tambura{i polni prijetnih občutkov vrnili z gostovanja na Festivalu tambura{ke glasbe Srbije v Rumi. Pred dnevi pa so imeli priložnost predstaviti svoje muziciranje v Banja Luki, kulturnem centru Republike Srbske.
Cirkovski tamburaši so nastopili v Banja Luki.
V Banja Luko so odpotovali 18. oktobra in tam ostali dva dni, v goste na prvi Mednarodni festival tamburaških orkestrov "Banja Luka 2003" pa jih je povabil Tamburaški orkester Banja Luka. V vabilu je bilo posebej poudarjeno, da se lahko tega festivala udeležijo izključno renomirani tamburaški orkestri z minimalno 15 člani.
Ta mednarodni festival je bil letos organiziran prvič in ni bil tekmovalnega značaja. Poleg Cir-kovčanov so se predstavili še: domači tamburaški orkester, TO Svoboda iz Tuzle, TO Doma mladih iz Sida in TO Čakovec iz Hrvaške.
Gostitelji so nastopajočim pripravili veliko kulinaričnih in tudi duhovnih užitkov Veliko več pa je vsem pomenilo druženje, izmenjava mnenj o glasbi, niso pa se mogli izogniti niti pogovorom o preteklih, nedavno minulih vojnih časih pri njih. Se so vidne posledice teh dogodkov na infrastrukturi, a so gostitelji povedali, da se evforija postopoma umirja tudi pri ljudeh.
Festivalski večer je potekal pred polno dvorano kulturno-športnega centra "Obiličevo", publika je bila navdušena. Vse, tako druge nastopajoče kot publiko, je izredno pritegnil cirkovški način igranja, saj noben drug orkester v svojem sestavu ne vključuje
Foto: Rado Skrjanec
Dobitniki plaket: Andrej Rožman, Franc Kirbiš in Janez Merc.
Sveti Jurij • Obnovljeni obcmski prostori
Vse v domačem kraju
Minuli teden je so odprli informatiziran krajevni urad ter obnovljene prostore občine Sveti Jurij ob Sčavnici.
Obnovitvena dela na stavbi so stala 5,2 milijona tolarjev. Župan občine Sveti Jurij ob Sčavnici Anton Slana meni, da je bil že skrajni čas, da tudi občinska zgradba dobi urejen izgled, pa tudi občanom bo prihranjena marsikatera pot, saj bodo veliko upravnih zadev lahko opravili v informatizirani pisarni. Prostori so pridobitev predvsem za starejše občane, ki
jim ne bo treba več tako pogosto v Gornjo Radgono. V domačem kraju bodo lahko opravili zamenjavo osebnih izkaznic, potnih listov, družinskih kartotek, dobili izpiske iz mrliških in matičnih knjig ter podaljšanje vozniških in prometnih dovoljenj.
Krajevni urad v Svetem Juriju ob Sčavnici bo odprt vsak torek, sredo in četrtek, delovni čas pa
bo enak kot na upravni enoti v Gornji Radgoni, v bodoče pa upajo, da bo v tej pisarni mogoče opravljati tudi druge dejavnosti, kot sta vodenje vinogradniškega registra in ponudbe kmetijskih zemljišč.
Z novembrom je Upravna enota odprla tudi informatiziran Krajevni urad v Radencih.
Natalija [krlec
igranja oz. spremljave solističnih instrumentov (flavta, klarinet, trobenta ...). Od drugih pa so se Slovenci razlikovali tudi po repertoarju, ki ga izvajajo, saj interpretacije raznih, širšemu krogu znanih skladb vedno pritegnejo k poslušanju mlado in malo manj mlado publiko.
Po uspešno zaključenem festivalu so imeli vsi nastopajoči priložnost družiti se in predvsem zabavati na skupni večerji. Bilo je veliko petja, smeha, plesa, ki je trajalo pozno v noč. Z eno besedo: nepozabno.
Naslednji dan je bil namenjen ogledu mesta, dirigent in predsednik pa sta bila skupaj s predstavniki drugih orkestrov povabljena na sprejem pri županu. Dirigenti orkestrov so imeli priložnost izmenjati mnenja o pogledih na prihodnost tamburaške glasbe in se pogovoriti o morebitnih trenutnih težavah, ki se pojavljajo pri vsakem orkestru.
Ostali člani orkestra so si ogledali center mesta in z navdušenjem obiskali tržnico, kjer je lahko vsak našel nekaj zase.
Stkala so se nova prijateljstva, ki jih bodo Cirkovčani z velikim veseljem ohranjali, saj vsi poznamo rek: "Glasba ne pozna meja". Udeležba na tem festivalu jim je dala novih moči za nadaljnje delo, sodeč po odzivu publike delajo v Cirkovcah dobro in v tej smeri bodo tudi nadaljevali.
Ivica Unuk
Dan odprtih vrat ptujske kleti 10. november 2003 od 10. do 18. ure
Piščanec in vino
Ptujska klet, članica skupine Perutnine Ptuj bo odprla vrata kleti vsem, ki želite vedeti več in ki si jo želite tudi ogledati na Vinarskem trgu 1 v Ptuju. _
Vabljeni na piščanca in vino!
Skupina Perutnina Ptuj
1 t il
V
1
C
[ Minister za I zdravstvo opozarja: I Prekomerno pitje I allcohola šlcoduje I zdravju!
oto: Unuk
Tednikova akcija • Naj trgovka 2003
Martina Čeh iz pekarne Rž
Martina Čeh je simpatična 29-letna Ptujčanka, zaposlena v pekarni Rž Fekonja, ki se nahaja v novem poslovnem centru Platana. Zraven poklica prodajalke, ki ga z veseljem opravlja, je delala tudi kot bolničarka v Domu upokojencev na Ptuju. Je mati dveletne hčere Katje, ki ji, kot pravi, namenja tudi večino prostega časa.
Kot kakšno osebo bi opisali sebe?
"Sem zelo preprosta in odprta ženska. Mislim, da je to tisto, kar je ljudem na meni najbolj v{e~. Rada delam z ljudmi in rada se tudi po{alim. Veliko strank je takih, ki pridejo k meni, ne le z namenom, da kupijo kruh, temve~, da se pogovorimo, da mi zaupajo, kaj so po~eli ~ez vikend, kako so se imeli ... Sama sem se zelo navadila na ljudi, ki hodijo v na{o pekarno. Če bi začela kje drugje delati, bi mi kar manjkal delček mene."
Najbrž lahko ustvarite takšen pristen odnos s strankami zato, ker delate v majhni trgovini.
"S tem se popolnoma strinjam. Mislim pa, da je pomemben dejavnik, da lahko vzpostavimo tak{en medsebojni odnos tudi ta, da delam v trgovini, kamor ljudje pridejo vsak dan. Kruh je dobrina, ki si jo kupujemo skoraj vsak dan in ljudje se tr-
Martina Ceh, trgovka v pekarni Rž Fekonja
govk enostavno navadijo. Mislim, da je to vsekakor prednost majhnih trgovin pred velikimi."
In kaj je po vašem mnenju slabost dela v majhni trgovini?
"Najbrž je največja slabost to, da opravljam enolično delo. Vsak dan je enako, od jutra do večera. Lepo je to, da ti dan popestrijo stranke. Delala sem
že v velikem kolektivu in mi ni bilo najbolj v{eč. Tu, kjer delam, sem zelo zadovoljna, saj sem pravzaprav sama svoj {ef."
Kje vse ste doslej delali?
"Ko sem končala poklic trgovke, sem najprej v trgovini Hedvika v ptujski bolnici opravljala pripravni{tvo. Nato sem nekaj časa ostala tam, a ker se mi je ponudilo delo bolničarke v
Domu upokojencev na Ptuju, sem prenehala opravljati poklic trgovke. Medtem ko sem delala v Domu upokojencev, sem zaključila tudi {olanje. Končala sem triletno {olo za bolničarko. Po petih letih dela v Domu upokojencev sem {la na porodni{ki dopust, ravno takrat mi je potekla pogodba in ker mi je niso podalj{ali, sem pristala na Zavodu za zaposlovanje. Tam sem bila res kratek čas, potem pa sem se takoj zaposlila v pekarni Fekonja."
Se je bilo težko privaditi na drugačen način dela, potem ko ste se iz poklica bolničarke preusmerili v poklic trgovke?
"Bilo je kar težko, ker sem se odvadila dela v trgovini, a so mi sodelavke, s katerimi sem delala, olaj{ale delo. Zelo sem zadovoljna tako s sodelavkami kot tudi s {efi v našem podjetju."
Bi morda raje delali v kakšni trgovini s tekstilnimi ali tehničnimi izdelki?
Trgovka^
(trenutni vrstni red prvih 10)
Majda Krajne, Firenze, Super mesto, Ptuj Martina Čeh, Pekarna Rž, Platana, Ptuj Sorua ZrimSek, Firenze, Super nnesto, Ptuj Andreja Bezjak, Bike ek, Ptuj Lidija RIhtarIč, Seka-Natura, Videnn pri Ptuju Sabina Vimer, Annaiija, Podgorci Marija FradI, iVIinimarket, Grajenščak, Ptuj Rozika Vrhovšek, Era Petija, Panorama, Ptuj Marya Cafuta, iVIercator Oskrba, Ptuj Sabina Granda, Presta, Ptuj
7
^-------------------------------------------------------------------
Glasovalni kupon za najbolj priljubljeno trgovko 2003 pošljite na naslov Radlo-Tednik, d.o.o., Raičeva 6., 2250 Ptuj
Glasuiem âï^	
^^^-.	
Naziv in naslov lok»: 11	
" 11	
Ime in priimek glasov	lica: 1
	
Naslov:	
	1 I
Telefonska številka:£	
Kupon velja do srede, 5.11.2003
"Ne, ker sem že takoj po končani soli delala v trgovini z živili. Zelo mi je vseč moj sedanji poklic. Vseč mi je, da delam v tako lepi pekarni. Mislim, da je prostor zelo pomemben dejavnik, ki ga stranke ocenjujejo pri vstopu v kakršno koli trgovino. In naša pekarna se nahaja v novi poslovni stavbi Platana,
kjer so zelo moderni in svetli prostori."
Kako dolgo že obratuje pekarna Rž v Platani?
"Otvoritev je bila junija letos. Doslej so poslovni prostori zraven naše pekarne oddani še dr. Zorkovi in Društvu invalidov."
Dženana Beéirovié
Kicar • Peli in igrali so ljudski pevci in godci
"Kicar poje in igra"
Ljudsko petje in igranje ostaja del tradicije slovenskega podeželja. Čeprav se zdi, da to petje počasi izginja, saj ga ohranjajo pretežno starejši, pa srečanja pevcev in godcev vedno znova dokazujejo, da vendarle ni tako. Tudi na Štajerskem, kjer ni malo vasi, ki ne bi imele kakšne skupine ljudskih pevcev ali godcev.
Stari prijatelji s Kicarja. Na oder so namreč postavili starinsko kmečko izbo z lončeno pečjo. V to izbo so k njim prihajali na obisk nastopajoči. Med njimi so
bili tudi Pruhovčani iz Galicije pri Žalcu, ki so se ob tej priložnosti s Starimi prijatelji s Kicarja tudi pobratili in napovedali še dolgo in uspešno sodelovanje
na področju ohranjanja ljudske pesmi. Vso srečo Stari prijatelji s Kicarja in Pruhovčani in na svidenje prihodnje leto.
Anemari Kekec
Ljudski pevci in godci so se sredi oktobra zbrali tudi na obronkih gričevnatih Slovenskih goric, v vasici Kicar pri Ptuju. Srečanje z naslovom Kicar poje in igra so pripravili Stari prijatelji s Kicarja pod vodstvom dolgoletnega glasbenika Mirka Kocmuta, ki je v skupino povabil prijatelje iz otro{tva, zato tudi Stari prijatelji, rad pove Mirko Kocmut. Prireditev je že drugič doslej v dvorano tamkaj-{njega gasilskega doma priteg-
nila {tevilne ljubitelje ljudske pesmi. Dvorana je bila ponovno pretesna za vse, zato organizatorji že razmi{ljajo, da bi prireditev prihodnje leto pripravili pod {otorom.
Idejni vodja prireditve Mirko Kocmut je bil z odzivom nadvse zadovoljen, saj se je srečanja udeležilo kar 11 skupin. V Kicar so prišle Ljudske pevke Urban-čanke z Destrnika, Ljudski pevci iz Cirkulan, Vaški pevci in godci prosvetnega društva Prvenci-
Strelci, Ljudske pevke KD Skor-ba, Ljudski pevci in godci društva upokojencev Jesensko cvetje od Sv. Trojice, Veseli pruhovča-ni iz Galicije pri Žalcu, Podgorske vaške pevke KD Alojz Žuran Podgorci, Ljudske pevke Pušeljc iz Zg. Savinjske doline, Ljudski pevci KD Mala vas in Trio vetrnica s pevko iz KD Mala vas. Prireditev pa ni bila privlačna samo zaradi pesmi in igranja, pač pa tudi scene, ki so jo pripravili gostitelji - člani skupine
Stari prijatelji s Kicarja gostili ljudske pevce od Lenarta do Žalca.
Foto: Milko Kosi
Dan odprtih vrat ptujske kleti 10. november 2003 od 10. do 18. ure
Piščanec in vino
Ptujska klet, članica skupine Perutnine Ptuj bo odprla vrata kleti vsem, ki želite vedeti več in ki si jo želite tudi ogledati na Vinarskem trgu 1 v Ptuju. _
Vabljeni na piščanca in vino! Skupina Perutnina Ptuj
Psiholog je ugotovil: "Če mo{ki ženski pri vstopanju v avto in izstopanju iz njega odpre vrata, ima novo
dekle ali pa nov avto!"
***
Učitelj učencem razlaga o rji, ki napada železo, o {kodi, ki jo raja povzroča, o za{čiti pred rjavenjem in o nerjavečih predmetih. "No, Jernej, povej mi vsaj eno stvar, ki ne rjavi!"
"Stara ljubezen!'
***
Služkinja je dala odpoved in pri tem dejala: 'Preseda mi vsak dan ne{te-tokrat ponavljati: 'Ja, gospa, ne, gospod!"'
***
Mali Mihec je vpra{al župnika:
"Ali je res Bog povsod?' 'Seveda je!' "V na{i kleti tudi?' 'Ja, tudi v va{i kleti je!' 'Pa sem vas! Mi sploh nimamo kleti!'
***
Učiteljica je peljala svoje učence na konjske dirke. Že kmalu po prihodu se je oglasil mlad fant: "Jaz moram lulat!" Učiteljica ga je prijela za roke, ga odpeljala v sanitarije, ker pa so bili pisoarji previsoki, ga je dvignila, da je mali lahko lulal. Nenadoma pa je učiteljica začudeno pogledala in rekla: "Saj ti pa nisi iz mojega razreda!'
"Ne, jaz sem jockey!" je rekel mali.
***
Učiteljica je rekla Petru: "Tvoje domače naloge so zadnje čase precej bolj{e kot ponavadi. Ali je tvoj oče najel
in{truktorja?'
***
"Otroci, danes si ob 20. uri lahko ogledate lunin mrk. To bo čudovito doživetje, ki ga ne vidite pogosto." "Na katerem TV-programu pa
bo?' je vpra{ala Lidija.
***
Študent, sicer pa svetovni prvak v karateju, opravlja izpit pred komisijo. Člani komisije ga po{ljejo iz kabineta, nato pa se spogledajo in eden reče: "Tale pa sploh nima pojma, iz katerega predmeta dela izpit!'
"Res je!" je rekel drugi. "Toda, kdo si mu upa to povedati?'
Mladi dopisniki
VARČEVANJE
Varčevanje je dajanje denarja na stran, ki ga ne potebu-jemo nujno. Poznamo več vrst varčevanja: Varčevalna knjižica - predstavlja enostavno obliko varčevanja. Rentno varčevanje - je dolgoročna oblika varčevanja, od 60 do 240 mesecev. Razredno varčevanje - je oblika namenskega varčevanja. Otro{ko varčevanje - je namenjeno otrokom do 15. leta starosti. Stanovanjsko varčevanje - je posebna oblika namenskega varčevanja. Namensko varčevanje - je varčevanje s točno določenim namenom. Varčujemo lahko v banki {olski hranilnici, po{tni banki ali doma. Varčujemo za sladkarije, igrače, oblačila, mobitel, pohi{tvo, avto, hi{o in {e za marsikaj drugega. V naši družini varčujemo mami, ati injaz. Jaz varčujem v šolski hranilnici, mami v poštni banki ati pa v banki.
Aleksandra Rozman, 5.a OŠ Videm
Ustvarjaički
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo,
VARČUJEM!
Skoraj ni dneva, da ne bi slišali besede varčevanje. Na kaj takrat sploh pomislimo? Takoj imamo v mislih banko. "Zrno na zrno pogača, tolar na tolar palača", ali pa novi, boljši, hitrejši računalnik. Kako se sploh var~uje? Na katerih področjih se lahko varčuje? Kdo nam pri varčevanju pomaga? Veliko vprašanj se nam postavi ob besedi "varčevanje". Ko poslu{am atija in mamico vidim, da varčujeta z elektriko, s kurilnim oljem, vodo, bencinom in še z marsičem. "Vse to so tolarji", pravita. Če se ne bi varčevalo že pri teh stvareh, ne bi ostalo za smučarijo, za počitnice namorju in za veliko drugih drobnih stvari, ki nam polepšajo življenje. Tudi sam sodelujem pri našem družinskem varčevanju. Varčujem že od prvega razreda v hranilnici osnovne šole. Hkrati imam že nekaj let odprt transakcijski račun z osebno bančno kartico, na katerem zbiram denar za moje osebne potrebe. Ker sem pa bolj varčevalne narave, z denarjem delam previdno. V šolski hra-
izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RA-
Katera izmed narisanih živali je po vašem povezana z dojenčkom in zakaj?
nilnici varčujem za končni izlet. Vsak mesec položim nekaj denarja in s tem dobimo kakšno od lepih nagrad. Varčevanje je torej koristno in hkrati potrebno za uresničevanje in doseganje zastavljenih ciljev.
Borut Novak, 5.a OŠ Videm
JESEN
Jesen je čas, ko je lepo pri nas, listki padajo z dreves, v zraku se začenja vetrov ples.
Narava nas prijazno obdari, sliva, jabolko in grozd zadiši, kmet na njivi delati hiti, šola vabi v svoje nas klopi.
Vsak dan krajši se nam zdi, prehitro se nebo stemni, živali hrano nosijo v brlog, nihče pa več ne hodi bosih nog.
Jesen je zlati čas, takrat je res lepo pri nas, se toplo oblečemo in obujemo, v šoli pa v znanju že tekmujemo.
Maja Bezjak, 3.b/8 O[ Mladika, Ptuj Mentorica: Karmen Plavec
IČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJAIČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 11. novembra, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanec ustvarjalčkov v 43. številki Štajerskega tednika je:
Jan Kirbiš, Slovenja vas 51/a, 2288 HAJDINA.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZAI.QŽBA KAKAHTAJTIJA
s/eukD zfl^çmte?!
LTJBLJAH-A; BTC, HALA A NOVO ME6TQ: BTO WOVO ME8T0 HOVA QOEIGA: DEKPUJOVA 12
POKSCHE
Zanimivosti
Potnik si je zagozdil roko v WC-ju
New York (STA/AP) - Nekaj tisoč potnikov ene od newyorških primestnih železniških prog je bilo jeznih zaradi zastojev in zamud. Jezo so stresali na odgovorne pri železnici, niti pomislili pa niso, da za incidentom lahko stoji potnik, čigar roka se je zagozdila v straniščni školjki, medtem ko je iz nje poskušal izvleči mobilni telefon, ki mu je padel vanjo. Medtem ko so reševalne ekipe poskušale nesrečniku izvleči roko, so vlaki stali, potniki so zamujali, nekateri vlaki pa so bili preusmerjeni na druge tračnice, je povedal predstavnik newyorškega podjetja Metro-North Railroad. Do neljubega dogodka je prišlo ravno v času prometne konice. Za "junaško" borbo 41-letnega Edwina Gallarta iz Bronxa se je izvedelo na enem od postajališč, ko je neki potnik na poti mimo stranišča slišal klice ne pomoč. Ker tudi ob pomoči osebja vlaka Edwin ni mogel izvleči roke, so poklicali še policiste in gasilce. Slednji so morali za 'osvoboditev' nesrečneža uničiti školjko. O usodi mobitela agencije ne poročajo.
V enem dnevu zaigral vse Beethovnove sonate
London (STA/dpa) - Britanski koncertni pianist Julian Jacob-son je v 13 urah zaigral vseh 32 Beethovnovih sonat, s čimer je postavil nov svetovni rekord. Med igranjem je počival le tri ure in pol. "Že večkrat sem zaigral celoten ciklus sonat, a še nikdar v enem dnevu. To je precej noro, se vam ne zdi?' je koncert komentiral pianist. Izkupiček od koncerta bo namenil v človekoljubne namene.
Profesionalni glasbeniki imajo ve~je možgane
Jena (STA/dpa) - Profesionalni glasbeniki imajo več sivih celic kot ljubiteljski glasbeniki in ljudje, ki nimajo nobenih glasbenih sposobnosti, menijo znanstveniki. Večja površina sivih celic na možganih profesionalnih glasbenikov naj bi bila povezana z zapletenimi gibi prstov in ust, sta ugotovila znanstvenika Christian Gaser z nemške univerze v Jeni in Gottfried Schlaug z ameriške medicinske fakultete Harvard v Bostonu. Znanstvenika, ki sta svoje ugotovitve objavila v oktobrski izdaji revije Journal of Neuroscience, sta med prej omenjenimi skupinami ljudi odkrila povezavo med stopnjo glasbene vadbe in količino sive možganske snovi. Dodatne možganske celice se ne nahajajo samo v možganskem predelu za sluh, pač pa tudi v predelih, odgovornih za vid in aktiviranje gibanja. Pri tem pa Gaser opozarja, da večje število sivih celic še ne pomeni, da so profesionalni glasbeniki zaradi tega tudi bolj inteligentni.
Zabavo za noč čarovnic pri Heidi
New York (STA/dpa) - Nemški super model Heidi Klum (30) je v petek v New Yorku organizirala zabavo za noč čarovnic, na kateri so se pojavili tudi Fidel Castro, Don Johnson, Elvisa pa je bilo videti v kar dveh različnih opravah. Gostje, preoblečeni v znane osebnosti, so morali za vstop v imenitni manhattanski klub LQ čakati v dolgih vrstah, če pa so se za maskami resnično skrivali znani ljudje, pa ni znano. Povabljeni so bili med drugim Donald Trump, Monika Seleš, Donna Karan in monaški princ Albert. Sama Heidi je bila oblečena v zlat ozek kostum, predstavljala pa je nezemljanko. Zabavo je sicer sponzorirala neka nemška marketinška agencija, Heidi Klum pa je želela na njej Američanom predstaviti nemške kulinarične dobrote - sir, črni kruh in klobase.
Najdaljse ljubezensko pismo
Hongkong (STA/dpa) - Kitajec Guo Lijie se poteguje za mesto v Guinessovi knjigi rekordov, saj je svojemu dekletu v Rusiji napisal ljubezensko pismo, ki vsebuje kar 300.000 besed. V dekle se je zaljubil, ko je kot kuhar delal v Rusiji, nato pa sta razmerje kmalu prekinila zaradi Kitajčevih težav z vizo. Kuhar iz province Liaoning je za knjigo rekordov kandidiral kot avtor najdaljšega ljubezenskega pisma na svetu.
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Podravski gospodarski kompas, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
ABRpĐIKB
www.aerobika.net
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! _________________
MAROaLNlCA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek: Naslov:_
Pošta:.
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
S
AERtelKE
Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Bojan Rus
naslov:
Orei^e 47,8850 Ptt^
ime in pkiimek
Franc Floxjanič
naslov:
Strejaci 8/a, 8858 Dornava
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.
Martinovanje - Jesenski pust
K dobremu vinu dobra jedača
Martinovo že po tradiciji postreže z izbrano in okusno hrano, tudi zato, ker je po nekaterih virih martinovanje nekakšen jesenski pust. Nekaj namigov, kako narediti letošnje martinovo malo drugače, smo dobili v kuhinji podjetja Vital Kidričevo, pri vodji kuhinje Blanki Horvat. Vsa jedila vključujejo kostanje, so zelo okusna in enostavna za pripravo, pri kostanjevi solati, pripravljeni z motovilcem, pa boste začimbe izbrali sami.
Foto: Črtomir Gozni
Foto: Črtomir Goznil<
Foto: Črtomir Goznil<
Hruška v žametnem vinu Hruška v žametnem vinu
Za pripravo potrebujemo 4 polo-vicke hrušk, pol litra žametno rdečega vina - royal red, cimet, nageljnove žbice, 10 dag sladkorja, 6 dag jedilnega škroba ali pudinga, 15 dag kostanjev in 2 dag masla.
Hruški olupimo, ju razpolovimo, očistimo pešk in damo kuhat v vino, ki smo mu dodali nageljeve žbice, sladkor in cimet. Na zmernem ognju kuhamo 20 minut do mehkega. Kuhane hruške v tej raztopini pustimo, da se ohladijo in navzamejo barve. Vino precedimo in zgostimo s pudingom ali jedilnim škrobom ter prelijemo
Polnjena ribica
Kostanjeva juha
preko hrušk, notranjost pa napolnimo s kostanji, ki smo jih prepražili na maslu.
Polnjena ribica
Potebujemo: 80 dag svinjske ribice, 12 dag svežega korenčka, 10 dag orehov, 5 dag olivnega olja, 3 dag dro-btin, 3 dag peteršilja in 40 dag kostanjev.
Svinjsko ribico pretaknemo s korenčkom, nasolimo, natremo z mešanico iz orehov, drobtin, olivnega olja in peteršilja ter postavimo v pečico. Pri 200 stopinjah Celzija pečemo 40 minut. Pečeni ribici odstranimo korenček, ki ga uporabimo kot prilogo
in dekoracijo, napolnimo s slanim kostanjevim pirjem in prelijemo z omako. Za prilogo uporabimo rdeče zelje in cele kostanje.
Kostanjeva juha
Potrebujemo 27 dag očiščenih kostanjev, liter goveje juhe, sol, poper, kis, svežo baziliko, majaron in 2,5 dcl rdečega vina.
Kuhane, olupljene kostanje vložimo v čisto govejo juho. Po okusu jo začinimo, dodamo zelišča in na koncu prilijemo vino in kis. Kuhamo še 15 minut, ponovno okusimo in ponudimo.
Pripravila: MG
Martinovanje v Ormož
Martinovali v torek
V minulih letih so v Ormožu Martina častili več dni, prireditve so se včasih raztezale tudi ves teden.
Organizatorji pa so ocenili, da kljub ponujenemu ni bilo pričakovanega odziva. Zato bodo letošnja dogajanja skoncentrirana na torek, 11. novembra, ko bo potekal tudi vsakoletni martinov sejem.
V TD kakšnih posebnih prireditev ne pripravljajo, saj je tovrstna ponudba v gostinstvu dovolj pestra. V torek bo med 10.00 in 16.00 odprta tudi vi-noteka v prostorih ormoškega gradu.
Skupaj z Aktivom kmečkih žena bodo za ponedeljek in torek pripravili kulinarično razstavo v prostorih opuščene trgovine na Kerenčičevem trgu.
Društvo vinogradnikov Jeruzalem pripravlja v torek tradicionalno ocenjevanje mladega vina. Po besedah Lidije Ruška pričakujejo letos zaradi zgodnje letine še posebno veliko število vzorcev.
vki
Termalni Park
Terme Ptuj
UMAG
4* hotel Umag in 3* depandansa, welines center-NOVO!
do25.12./2D/POL od 9.900 ŽUSTERNA,Sonikovklub
3* Žustema/Koper, kopanje v Aquaparku, izleti: Piran, Izola, Trst
7,14.1iy2D/POL .d13.990 PREKMURJE IN PORABJE
3* Diana, Sonžkov klub, kopanje, šport izleti, odličen programi
14,21.1iy2D/POL 13.990 CESARJEVVIKEND.Dobma
Sončkov klub: kopanje, kopeli, energijsko sproščanje, izleti...
14.,21.1172D/P0L 14.990 SKI OPENING TRE VALU
Passo San Pellegrino, smuč. voz.+ app+darilo, zabava, testi smuči
11.12./4D/N od27.900
ČRNA GORA, novo leto
avtobus; Budva, Sv. Štefan, Bar, Njeguši, Cetinje... odlično vodenjel
29.12./5D/POL 30.990
Radoživa turška riviera
potovanje s slov. vodnikom, dobri hoteli, polet z Gradca
13.12./8D/POL 45.900 EGIPT, križaijenje
potovanje in križaijenje, 5* hoteli in ladja, odlično slovensko vodenje
21.11./8D
154.900
SONČEK
PTUJ,Slomikova3 Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22
EUROPARK, 02/33 00 915 •
TUl potovalni center
Nagradno turistično vprašanje
Do srede novembra, ponekod tudi še dlje, bo kraljeval martin oziroma martinove prireditve.
Na Ptuju so jih pričeli že 30. oktobra s Festivalom Vino ni voda, ki ga je pripravil Klub ptujskih študentov. Namenjen je spoznavanju vinske kulture na vseh ravneh, številne degustacije vin pa dopolnjujejo s kulturnimi prireditvami, ki potekajo v Kolnkišti.
Za pestro martinovo dogajanje na ptujskih ulicah in trgih ter na vinski cesti VTC 13 pa so poskrbeli v LTO Ptuj, ki se jim pridružujejo tudi številni vinogradniki in kletarji na tej cesti, ki bodo vrata svojih vinskih kleti na Mestnem vrhu, v Grajenščaku, Krčevini pri Vurberku, Drstelji, Jiršovcih, Vintarovcih, Janežovskem Vrhu in Destrniku odprli v nedeljo, 9. novembra, od 13. ure dalje. Vinogradniki in vinarji bodo kleti, ki bodo v nedeljo imele dan odprtih vrat, posebej označili.
V Kolnki{ti se je 30. oktobra pri~el leto{nji festival Vino ni voda, ki ga je že tretje leto zapored pripravil Klub ptujskih študentov. Pripravili so številne degustacije vin in bogat kulturni program.
Že v soboto, 8. novembra, pa bo na ptujskih ulicah in trgih živahno od 10. ure naprej. Vrača se kotaljenje sodov, ki ga bodo s svojimi nastopili podprli harmonikarji s Hajdine, otroška folklora in tamburaši iz Cirkovc. Najpogumnejši pa se bodo lahko udeležili tudi Martinovega kviza.
Med 2. in 11. novembrom vabijo na martinovanjske prireditve tudi vinogradniki ob vinski turistični cesti Haloze, kjer bodo martinovan-ja pripravile posamezne turistično-vinogradniške kmetije in nekatera društva: danes, v četrtek, kmetija Pajnkiher v Doleni in klet Lončarič, 7. 11. bo martinovanje v vaškem domu Pobrežje, 8. 11. v Skorišnjaku, v nedeljo v Repiščah v vinskih kleteh Mirka Feguša, Jožeta Kranjca, Janeza Orlača, Irene Zorec in Jakoba Habjaniča, 10. 11. pri etnografskem muzeju v veliki Varnici in 11. 11. v Velikem Okiču, Slatini in Cirkulanah na kmetiji Pintarjevih, sirarstvu Milice Bedralč in vinogradništvu Anice in Jakoba Hebarja.
Na sam praznik sv. Martina pa bo na Ptuju še posebej živahno. Ob obilici glasbe bodo ustoličili princa Karnevala 2004, ki bo ob tej priložnosti organiziral tudi prinčevsko zabavo na Slovenskem trgu. Za razvedrilo bo igral Ptujski kvintet.
Tudi martinovo popoldne bo bogato z dogajanjem. Mimohod kopja-šev in voz z moštom bo ob 15.30 uri krenil izpred Mestne hiše do cerkve sv. Jurija, kjer bo maša z blagoslovom novega vina. Po predstavitvi vinskega letnika Vinarstva Slovenske gorice - Haloze bo novemu vinu nazdravil še ptujski župan, zatem pa bo zadevo vzel v roke ponovno Ptujski kvintet.
V LTO Ptuj smo te dni izvedeli, da so se s podpisom pogodbe vključili v Turistični portal Slovenije, ki vključujhe aktivno sodelovanje z vsemi turističnimi ponudniki. Domačim in tujim obiskovalcem spletnih strani daje portal vse informacije o ponudbi Slovenije. Na spletni strani ptujskega turizma je od tega ponedeljka predstavljena tudi vsa martinova ponudba na Ptujskem.
Letošnji princ karnevala bo že peti po vrsti, je pravilni odgovor na prejšnje nagradno turistično vprašanje. Nagrado bo prejel Jože Pihler, Podvinci 23/a. Danes vprašujemo, v katerem tekmovanju je Ptuj letos ponovno slavil. Nagrada sta dve vstopnici za kopanje v novem termalnem parku Term Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika do 13. novembra.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
V katerem tekmovanju je Ptuj letos ponovno slavil?
Ime in priimek: Naslov:
Davčna številka:
Trg svobode 9, 2310 Slov. Bistrica, tel: 02/81 84 002, fax: 02/84 33153
PE TPC City-Marlbor, Vita Kraigherja 5, tel: 02/250 92 06, fax: 02/250 92 07
BOGATI SILVESTRSia PROGRAMI: (vključene silv. večerje, slovenski ansambli) 31.12.03 do 02.01.04:
-	NAJDAUŠA NOČ V PARMI (CINQUE TERRE in l\/IANTOVA) = 77.000 SIT
-	SILVESTROVANJE VUGNANU (OGLEJ, GRADEl i\4IRAMARE,..) = 56.900 SIT
-	SILVESTROVANJE OB BLATNEII4 JEZERU (BUDIMPEŠTA) = 46.900 SIT POTOVANJA: AVSTRAUJA in NOVA ZELANDUA odhod 19.02.2004., JUŽNA AMERIKA (PERU, BOLIVIJA, BRAZlUJA) odiiod-19..02.2004. UGODNIJESENSKI PAKETI: H. SOL UMAG**** 2xP0L+TT= 11.900STT, H. ADRIATiC***-OPATUA; 2xP0L +77= 13.300 SIT,
PREDBOČNI IZLETI VDECEMBRU
(1DANaii2DNI): DUNAJ, SALZBURG, BENETKE, NURNBERG...
Neljubi dogodki

Si lahko predstavljate, da se vam na katerem koli mestu, področju ali življenju zgodi dogodek, na katerega niste bili pripravljeni?! Mojemu prijatelju seje pred kratkim zgodilo prav to - prvi delovni dan službe. Znašel se je v vodi. Prejšnjo noč je prišlo do neljubega dogodka
-	popustil je ventil na hidrantu za gašenje požara. Kaj mislite, kako se je človek počutil zaradi nekoga, ki zaupane mu naloge ni opravil tako, kot bi bilo potrebno?! Varnostnik, ki je tisto noč delal v zgradbi, ni vedel oz. našel glavnega ventila za vodo. Zakaj? Ker ga o tem nihče - še najmanj pa njegovo podjetje, ni poučil
-	naučil o postopkih, kako je potrebno ravnati ob neljubih dogodkih. Trajalo je kar pol ure, da je varnostnik dobil informacijo, kje se ventil nahaja. Si lahko zamislite, koliko vode je v tem času izteklo? Verjetno ne, ker se takšne situacije ne zgodijo prav pogosto. Bolj se tu pojavlja vprašanje, zakaj plačana storitev ni bila izpeljana tako, kot je to samo po sebi umevno - profesionalno in brez napak?!
Zakaj se tovrstne anomalije ne dogajajo v letalskem prometu, je odgovor povsem preprost. Obstajajo tako imenovane check liste, ki veljajo za vse zaposlene, od snažilke
Zakaj morajo gostje na luksuznih ladjah, ne glede na višino plačane karte, po treh urah, skupaj sposad-ko, na obvezno vajo reševanja v primerupožara oz. potopitve?! Potnike še naučijo, kako se uporablja rešilni pas, piščalka in podobno. Mislim, da ni potrebno izgubljati besed, kako bi jim bili potniki hvaležni v primeru resne in nevarne situacije.
Kaj pa mi "navadni smrtniki"? Ali ob vseh delovnih obveznostih sploh kdaj razmišljamo o primernih zavarovalnih vsotah, ki dobijo pravo vrednost šele v primeru, ko neljubi dogodek nastopi, kot na primer avtomobilske nesreče in podobno. Pred dnevi sem v enem izmed časnikov prebral, da je kar 500.000 Slovencev podzavarovanih (če mislite, da imate podoben primer, me lahko kadarkoli kontaktirate po mailu!!!) Da, prav ste prebrali. Prav neverjetno se sliši, da ima toliko ljudi nepravilno sklenjena življenjska in nezgodna zavarovanja, ki dejansko pokažejo stanje, kako neverjetno malomarno se igramo s svojimi življenji. Dejansko stanje se žal pokaže šele takrat, ko pride do neljubega dogodka. Če še enkrat omenim, življenjska zavarovanja potrebujejo družine z majhnimi otroki in tisti, ki imajo kredite. Klasična življenjska zavarovanja počasi zamenjujejo NALOŽBENA ŽIVLJENJSKA ZAVAROVANJA. Zavarovalec ima s tem načinom zavarovanja vsak trenutek pregled nad vloženim denarjem in s tem kontrolo, kaj se z njegovim denarjem dogaja. Življenjskih zavarovanj pa definitivno ne potrebujejo otroci. Tisti, ki na ta način zavarovanja tržijo, po mojem delajo moralno sporne police.
Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@donos.net, GSM: 041 753 321
'Donos
premoženjsko svetovanje
Prispevek k Javni razpravi
Pripravlja se nov lovski zakon
V ~asopisu [tajerski tednik, dne 4. 9. 2003, je ob{irno poro~ilo o nedavni tiskovni konferenci v ormo{kem hotelu, ki jo je imelo Združenje lastnikov gozdov in lovskih upravi~encev, katerega predsednica je g. Inka Stritar. Iz tega poro~ila posredujem tistim, ki ga niso prebrali, nekatere ugotovitve in zahteve nekaterih ~lanov omenjenega združenja.
Sedaj lovski zakon iz leta 1976 ne upošteva zasebne lastnine, kot je opredeljena po 33. ~lenu Ustave RS, in ni usklajen z ustavo, ~eprav bi že moral biti do 31. 12. 1993. Bodo~emu lovskemu zakonu naj bodo zgled nekatere odlo-~be lovskega zakona, ki je veljal na ozemlju Slovenije in bil izni-~en leta 1945-46, ko je totalitarni politi~ni sistem zanikal privatno lastnino. Zato naj bo v bodo~em lovskem zakonu dolo~eno, da je lovska pravica vezana na lastnino zemljiš~a. Lastno loviš~e naj bi imel lastnik, ki poseduje površino zemljiš~a od 115-200 ha, manjše površine gozdnih in kmetijskih zemljiš~ razli~nih lastnikov pa bi se združevale v zloženo loviš~e, ki bi se dajalo v zakup. Lastnino divjadi pridobi lastnik zemljiš~a, na katerem divjad pade.
Nekatere določbe bivšega in sedanjega zakona o lovu
I.
Ni dvoma "da je nekaterim ~la-nom zgoraj omenjenega združenja vzor Zakon o lovu iz leta 1931" (Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 27. 1. in 27. 2. 1932), ki ga omenjajo zgoraj, brez navedbe leta, ko je bil sprejet. Iz tega zakona želim navesti vsebino nekaterih dolo~b, zlasti tistih, ki bi jih nekateri ~lani združenja želeli v bodo-~em zakonu o lovu.
Lovska pravica
Zakon o lovu iz leta 1931 do-lo~a: "Lovska pravica je izklju~e-na upravi~enost na dolo~enem ozemlju (loviš~u) divja~ino vsake vrste zasledovati, loviti ali ubijati, prisvajati si njene odpadle uporabljive dele (kakor rogovje itd. pri divji perjadi pa jajca) ter gojiti in razmnoževati po lovopustu zaš~iteno divja~i-no, kolikor ni s tem zakonom druga~e odrejeno. Lovska pravica je združena z zemljiško lastninsko pravico in pripada zemljiškemu lastniku, toda lastnik jo mora izvrševati in se z njo okoriš~ati samo po odredbah tega zakona." (paragraf 1.)
Kdo in kdaj ne more izvrševati lovske pravice?
Odgovor najdemo v paragrafu 27, ki med drugim tudi dolo~a, da nih~e ne sme vzeti loviš~a v zakup, niti izvrševati lova, ~e nima predpisane lovske karte, ki jo izdaja pristojno ob~e upravno ob-lastvo prve stopnje. V paragrafu 28 pa je v 10 to~kah navedeno, kdaj osebe ne morejo dobiti lovske karte.
Komu pripada ulovljena divjačina in zverjad?
V paragrafu 3 je med drugim tudi dolo~eno, da ris, volk, divja svinja, jazbec, divja ma~ka, dihur in hr~ek pripadajo tistemu, ki jih je ubil na zakonito dovoljen na~in. Vsa druga zver-jad in divja~ina pripada lovskemu upravi~encu.
Duševno zdravje
Alkohol in mladi
Posebej zaskrbljujoč je podatek, da po alkoholu posegajo vse mlajši ljudje. Ker vzgledi vlečejo, to tudi ni tako presenetljivo. Alkoholizem naj bi bil tudi dedna bolezen. Kakšne ukrepe pa bi za omejevanje porabe alkohola morali sprejeti za mlado populacijo?
Za ukrepe glede omejevanja porabe alkohola pri mladih v smeri nedostopnosti vsekakor država dobro usmerja svoje delovanje, saj alkohol ne bi smel biti v bližini šol, otrokom do 18. leta se pa tudi ne bi smel ne le točiti, temveč tudi ne prodajati in država bi morala preko svojih inšpekcijskih služb tudi poskrbeti za doslednost izvajanja takšnih ukrepov. Še več, nekaj vzorov v tujini je, ko otroci do 18. leta ne smejo niti v spremstvu staršev vstopiti v lokale, kjer strežejo alkoholne pijače. Za mlade bi bila lepa bodočnost, če bi tudi Slovenija uvedla nekaj takega.
Pa smo pri starših. Ne slepimo se, niti enega odvisnega od alkohola ne poznam, ki ne bi dobil prvega kozarca alkoholne pijače iz rok svojih staršev ali drugih odraslih v družini. Torej se v družini kroji osnova za možno odvisnost od alkohola pri mladih. Ogroženi so vsi otroci (eni bolj, drugi manj), ki živijo v družinah, kjer imajo odrasli člani pozitiven odnos do alkohola in kjer je alkohol prisoten in dosegljiv vsakemu, ki živi v družini.
Najbolj je ogrožajoča za mlade kombinacija odraslih, ki imajo pozitiven odnos do alkohola, vsestranska dostopnost alkoholnih pijač in nizka cena, ob sočasni visoki ceni brezalkoholnih pijač in mnogo težji dostopnosti le-teh in seveda državnega priznanja legitimnosti zdravju škodljive droge ob sočasni nejasno deklarirani bodočnosti mladih.
Kaj pa dednost?
Res je, so genetske lastnosti glede prenosljivosti alkohola v organizmu in posebnosti presnove le-tega podedovane, toda to bi bilo nepomembno, če ne bilo dejavnikov okolja, ki sem jih malo prej omenil!
mag. BoJan Šinko, spec. klin. psih.
Lastna lovišča
Lovsko pravico na svojem posestvu mora izvrševati lastnik ze-mljiš~a, ki mu površina v eni ob~ini ali srezu ali v ve~ ob~inah ali srezih znaša vsaj 200 ha nepre-trganegaa zemljiš~a, in sicer tako, da se lahko pride po celem zem-ljiš~u z enega dela na drugega, ne da bi se šlo ~ez tuje zemljiš~e. Poti, železnice in z njimi vezani objekti ne prekinjajo zemljiš~. Otoki veljajo za združene z bregom (glej prvi odst., paragraf 4).
Občinska lovišča
Prvi odstavek paragrafa 5 do-lo~a, da se zemljiš~a lastnikov, ki jim po paragrafu 4 tega zakona ne pripada pravica do izlo~enega lastnega loviš~a, združijo na pod-ro~ju vsake ob~ine v ob~inska lo-viš~a. Takšna loviš~a se odda po dolo~bah tega zakona v zakup v korist lastnikom teh zemljiš~.
Lovišča države, javnopravnih korporacij in društev
Tozadevne dolo~be vsebuje paragraf 15.
Čigava je prostoživeča divjačina in zverjad?
Odgovora na to vprašanje ne najdemo v Zakonu o lovu iz leta 1931, temve~ v Avstroogrski monarhiji leta 1811 izdanem Ob-~nem državljanskem zakoniku -skrajšano ODZ, katerega pravna pravila so se uporabljala tudi v Sloveniji. Ta zakonik šteje med nižje stvari tudi divja~ino (paragraf 383). V paragrafu 287 pa dolo~a, da stvari, ki so prepuš~ene vsem ~lanom države v prisvojitev, imenujemo nižje stvari, katere sme glede na paragraf 382 pridobiti vsak ~lan države s prisvojitvijo, kolikor ni pravna možnost utesnjena po politi~nih zakonih ali kolikor ne gre nekaterim ~lanom prednost prisvojitve.
Krvodajalci
16. oktober - Aleksandra Emeršič, Majski Vrh 2/a; Magda Gol, Ul. Žetal-skega Jožeta, Ptuj; Anica Bedrač, Rimska pl. 15, Ptuj; Marta Rajh, Dragovič 54; Neža Erjavec, Vičava 66; Franc Jur-gec, Volkmerjeva 9, Ptuj; Rajko Jaklin, Rabelčja vas 237e; Marjetka Brmež, Spodnje Jablane 3; Ksenja Petrovič, Ob Rogoznici 12; Darko Kos, Prap-rotnikova 12, Ptuj; Boris Spindler, Prerad 40/a; Anton Medved, Pobre-žje 24; Katarina Vrbošt, Hvaletinci 4; Vida Muršec, Ločki Vrh 52/a; Danica Vaupotič, Jurovci 23/a; Jože Fider-šek, Tržec 34/a; Silva Marodi, Spuhlja 115/a; Drago Kristovič, Spuhlja 135/a; Dragica Gajšek, Vintarovci 73/a; Anton Safranko, Ul. 5. prekomorske 18, Ptuj; Suzana Kramberger, Mestni Vrh 50; Srečko Narat, Trnovec 21; Miran Jagarinec, Spuhlja 108; Stanislav Ho-stnik, Tržec 20/c; Bernarda Čuček, Župetinci 28; Ivan Lesjak, Nova vas 17, Markovci; Janez Skerjanec, Ti-bolci 19/b; Peter Kolar, Ul. Avgusta Hlupiča 16, Ptuj; Miran Kramberger, Mestni Vrh 50, Ptuj; Janez Zafošnik, Lovrenc na Dravskem polju 1; Silva Klinc, Spuhlja 67; Silva Ilešič, Hvaletinci 17; Anton Horvat, Pobrežje 40/a;
II.
Sedaj veljaven Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Ur. l. SRS št. 25 z dne 28. 10. 1976), ki ga bom v nadaljevanju imenoval Zakon o lovu iz leta 1976, ima v primerjavi z zgoraj pod I. predočemi določbami Zakona o lovu iz leta 1931 sledeče določbe:
Lovska pravica
Tako kot trije po letu 1945 v Sloveniji izdani bivši zakoni o lovu tako tudi sedanji zakon o lovu ne veže lovske pravice z zemljiško lastnino, temveč v 8. členu določa, da ima pravico do lova vsak občan, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom, s predpisi izdanimi na njegovi podlagi in s splošnimi akti lovske organizacije.
Kdo in kdaj sme loviti divjad?
Glede na 45. člen cit. zakona smejo loviti divjad: člani lovskih organizacij, strokovni delavci, ki upravljajo lovišča, ter domači in tuji lovci - turisti pod pogoji, določenimi v samoupravnem sporazumu, ki ga sklenejo člani lovskih družin ter delavci delovnih organizacij s področja lovstva, kakor tudi ob pogojih določenih v splošnem aktu organizacije, ki upravlja lovišče. Člen 46 pa določa, da oseba, ki lovi, mora imeti lovski izpit, če ga pa nima, sme loviti le v spremstvu lovca, ki ima lovski izpit. Tu je potrebno omeniti tudi 54. člen, ki določa, da sme lastnik, uporabnik oziroma imetnik zemljišča pokončati v svojem poslopju ali na dvorišču vsako divjad, ki se sme loviti vse leto. Med tako divjad spadajo: mladiči in lanščaki divjega prašiča, lisica, pi-žmovka, mink, šoja, sraka in siva vrana (13. člen).
Komu pripada divjad?
V 2. odstavku 7. člena je določeno, da uplenjena, odlovljena, pokončana ali poginula divjad ter trofeje divjadi pripadajo lovski organizaciji, ki upravlja lovišče, na
Franc Segula, Polenšak 17; Viktor Le-ben, Moškanjci 46/e; Vid Knez, Kovača vas 90; Jože Pečovnik, Na Preloge 9, Miklavž na Dr. polju; Nives Ovčar, Majski Vrh 29/a; Borut Golob, Regentova 10, Maribor; Andrija Hojski, Zg. Duplek 49.
20. oktober - Emil Korenjak, Mariborska 37/a, Ptuj; Milan Golob, Bre-snica 63/a; Branko Rajh, Savci 23; Željko Majcenovic, Lackova 4, Ptuj; Milan Hebar, Trubarjeva 11, Ptuj; Vinko Kodrič, Dobrina 54; Robi Nahber-ger, Zg. Hajdina 87; Viktor Srečec, Prešernova 21, Ptuj; Franc Mertuk, Trnovec 20; Ferdinand Danko, Slavši-na 29; Ernest Zavernik, Grajena 28; Janko Janžekovič, Nova vas pri Mar-kovcih; Stanko Gorjup, Bresnica 67; Vlado Petrovič, Ločki Vrh 56; Srečko Korez, Kočice 53; Franc Fras, Biš 21; Marjeta Mendaš, Moškanjci 84/a; Peter Cigula, Sakušak 20; Janez Muršec, Ločki Vrh 52/a; Franjo Pučko, Cvetkov trg 3, Ptuj; Slavko Arklinič, Mar-kovci 67/f; Roman Golob, Slovenski trg 9, Ptuj; Dušan Gavez, Korenjak 11; Franc Križnjak, Brezovec 22; Slavko Jesih, Sp. Laže 27/a, Loče; Robert
ozemlju izven lovišča pa organizaciji, ki skrbi za divjad.
Lovišča
Zakon o lovu iz leta 1976 vsebuje določbe o loviščih v členih 20-36. Ne pozna pa lastnih lovišč in tudi ne uporablja besede občinska lovišča "za tista, ki jih ustanovijo občinske skupščine".
Čigava je prosto živeča divjad?
Po 3. členu zakona o lovu iz leta 1976 je bila prosto živeča divjad družbena lastnina. V zakonu o varstvu okolja (Ur. list RS št. 32/93 in št. 1/1996) je v 111. členu med drugim določeno, da prosto živeče divje živali preidejo v lastnino republike z dnem uveljavitve tega zakona.
Različna stališča in mnenja do pod I. predlaganih določb v bodočem zakonu o lovu
Ni dvoma, da bodo nekatere določbe sedanjega zakona o lovu v bodočem lovskem zakonu, ki se po izjavi udeleženca iz ministrstva za kmetijstvo na zgoraj omenjeni tiskovni konferenci že pripravlja, spremenjene. Kakšne bodo predlagane in uzakonjene odločbe, še ta čas ni znano. Pridružujem pa se mnenju nekaterih udeležencev na tiskovni konferenci, da bi uzakonitev vsebinsko enakih določb glede lovske pravice, pripada ubite divjačine, lastnega in občinskega lovišča in drugih, kot jih je vseboval zakon o lovu iz leta 1931, bilo vračanje v čas fevdalne ureditve in takratnega pojmovanja zemljišča lastnine. Z uzakonitvijo takih določb bi bil, po mojem mnenju, kršen 14. člen Ustave Republike Slovenije, ki vsebuje določbe o enakosti pred zakonom. Opozoriti je potrebno tudi na 67. člen ustave, ki velja tudi za zemljiško lastnino. To je potrebno pridobiti in uživati tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Danes mora lastnik gozda in kmetijskega zemljišča dopustiti na svojem zemljišču marsikaj, kot npr. nabiranje gob, ki so, dokler so v zemlji, last zemljiškega lastnika. Ali bi večina državljanov zagovarjala od nekaterih članov zgoraj omenjenega združenja predlagano in potem uzakonjeno določbo, da pripada pobita divjad tistemu zemljiškemu lastniku zato, ker je bila pobita na njegovem zemljišču? Mislim, da ne.
Mirko Kostanjevec
Rojko, Sp. Velovlak 6; Stanko Rihtar, Podlehnik 22.
23. oktober - Alojz Ivanuša, Frankovci 30; Janko Prapotnik, Breg 5; Biserka Juričinec, Dr. Kelemine 3, Ormož; Danica Prapotnik, Breg 5, Središče ob Dravi; Karl Furek, Draženci 87/a; Slavko Čeh, Pivkova 7, Maribor; Janez Zamuda, Placerovci 14; Milan Muršič, Zagojiči 19; Stanko Ferš, Haj-doše 6; Nežika Samperl, Spuhlja 28; Vlado Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj; Jožica Krsnik, Popovci 10/a; Branko Sitar, Kungota 158; Janez Turnšek, Gerečja vas 40/c; Franc Zagoranski, Hajdoše 101; Marjan Ratek, Dornava 147/d; Anđelo Maračič, Volkmerjeva 38, Ptuj; Srečko Sitar, Lancova vas 58/b; Jože Grula, Skorba 41/c; Nežka Leljak, Skorba 32/a; Drago Furek, Haj-doše 39; Irena Sprah, Krčevina pri Vurbergu; Avgust Brlek, Pobrežje 8; Simona Fridl, Sp. Hajdina 72/a; Ivan Kušar, Nova vas pri Ptuju 99; Roman Mohorko, Ptujska Gora 20; Emil Prav-dič, Rucmanci 6; Jože!" Topolovec, Gradišče 23; Srečko Kosec, Draženci 22; Dušan Furek, Draženci 87/a; Andrej Ekart, Rošnja 29; Damjan Ferš, Hajdoše 6; Branko Čepic, Prešernova 20, Maribor; Gorazd Kozoderc, Skor-ba 51; Valter Jaunig, Kvedrova 35, Pra-gersko; Marko Pišotek, Leskovec 25.
Info
Glasbene novice!
Glasba pozna raznovrstne presežke in eden izmed njih je ta, da je skupina Siddharta že 11. teden na vrhu uradne slovenske lestvice albumov z albumom RH-. Svojo neverjetno popularnost bodo fantje pokazali tudi na Ptuju, in sicer bodo imeli koncert 13. decembra v športni dvorani Center.
Po očetovih stopinjah vedno bolj uspešno stopa ENRIQUE IGLESIAS, ki si je zaradi svoje velike ljubezni do teniške igralke Ane Kurnikove dal odstraniti celo lepotilno piko na obrazu. V glasbenem smislu je mačo prav tako naredil korak naprej, saj je v novo "jokcasto" balado ADDICTED (****) vključil nekaj več kitarskih vložkov, kar mu bo še razširilo krog poslušalcev in teoretičnih kupcev njegovega novega albuma 7.
Kdor zna ta zna je bila pred kratkim uspešnica skupine Kingston, vendar omenjeno reklo gotovo drži za PHILA COLLINSA, ki je svojo glasbeno pot začel kot bobnar ali tolkač pri skupini Genesis. Lani je izdal dobro ploščo Testify, ki pa je prinesla le en hit Can't Stop Loving You. Tokrat je stari maček pridobil na svojo stran producenta Roba Cavallo in skupaj sta skomponirala klasično epsko uspavanko LOOK THROUGH MY EYES (****), ki je naslovna tema filma Brother Bam.
S svojim izrednim projektom Seal 4 je letos presenetil odličen izvajalec SEAL, kije v ZDA trenutno v modi s skladbo Waiting For You, medtem ko se pojavlja na evropskih lestvicah s skladbo Get It Together. Mojster predstavlja prefinjeno in glasbeno zelo pestro pop/rock harmonijo v pesmi LOVES DIVINE (*****).
Kanadska glasbena diva CELINE DION je v oktobru presenetila z zgoščenko v francoskem jeziku 1 Fille & 4 Types. Letos je kljub vsakodnevnemu nastopanju v hotelih v Las Vegasu izdala tudi ploščo One Heart, s katere nam bo sedaj malo popihala na našo dušo v čudoviti pop baladi STAND BY YOUR SIDE (****).
Mick Hucknall je alfa in omega skupine SIMPLY RED, ki je to poletje nastopila tudi v Ljubljani v okviru koncertne turneje Home. Po lepem uspehu singlov Sunrise in Fake je skupina zavila v jazzy, soul, in pop vode v skladbi YOU MAKE ME FEEL BRAND NEW(***), pod katero seje v originalu v tridesetih letih podpisala skupina Stylistics.
Ameriški raper, komik, producent, DJ in radijski napovedovalec FATMAN SCOOP je legenda na newyorškem radiu Kiss FM. V prejšnjem tednu pa je postal legenda tudi na britanski lestvici malih plošč, saj je skočil na vrh z izredno agresivno mešanico r&b-ja in rapa v komadu BE FAITHFULL (***), ki je narejen na bas liniji in samplih iz komada Love Like This pevke Faith Evans.
Oktober je bil mesec, ki je v glasbene trgovine prinesel naslednje dobre nove albume Life For Rent - DIDO, Live Summer -ROBBIE WILLIAMS, Funky Dory - RACHEL STEVENS, Cheers - OBIE TRICE, Speakerboxxx - OUTKAST, Some Devil - DAVE MATTHEWS, Results May Very - LIMP BIZKIT, Greatest Hits Vol 1. - R.KELLY, The Long Road - NICKLEBACK, 2nd To None - ELVIS PRESLEY, The Remixes - MARIAH CAREY, The Best Of- BONNIE RAITT, The Best Of - SHERYL CROW, 12 Memories - TRAVIS, Sundown - S CLUB 8, The Corse Of - BLONDIE, Chicken MBear - LUDACRIS, Room On Fire -STROKES, As Time Goes By 2 - ROD STEWART, Careful What You Wish For - TEXAS, Hits - ERASURE, Kish Kash - BASEMENT JAXX, Complete Greates Hits - EAGLES, Singles - SUEDE, What's Wrong With This Picture - VAN MORRISON, Mesaure Of A Man - CLAY AI-KEN, The Movie Album - BARBRA STREISAND, In Time - REM in Three - SUGABABES.
David Breznik
EôQia-.
z

:E LDVE - Black EyecÎP^S FLAG : D.ái^^'^
ink
7

Lb - jJlÛD^
/SrTHDUBLE -Tinjk \ ÍDb&iN THE HEAD - SugabàhEs-' YDU ÇDME TD ME - Atainic Kittgn^
B. GUILTY-Blue' 5LDW- KyliE
SEXED UP - HobbiÈ Williams' / g. P.LM.P. - 5D IjEnt \
lD./RDCKm'DN/HEA\
'SFLODE-JEanW
Vsaki»	m<2d 21. in 2.2.. un?
Kdo je glavni igralec v filmu Ameriška poroka?
Odgovor:_
K
in
nagradno
vfraSakje
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Evelina Jurgec, Župečja vas 1/f. Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri).
Oígowe pošljite do ponedelika, 1. septembn, na naslov: Radio-Tednlk Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info).
Glasbeni kotiček
Magnifico - Export Import
Dom svobode / Menart, 2003, www.domsvobode.com
Na slovenski glasbeni sceni se zaenkrat poleg Sester najde samo ena osebnost, ki lahko po~ne stvari, ki si jih druge kvazi slavne osebnosti niti v sanjah ne morejo ali pa ne smejo privo{~iti. Namre~, to je gospod Robert Pe{ut, ki mu ugled ne bo padel ali {epal, tudi ~e trdi, da je peder ali pa poje o ~efurjih. Pevec, kitarist, hitmej-ker, producent, performer, ~efur, peder, jeba~, seksi boj, igralec ... aja, pa razbija~ (Greblo). Za mnoge ženske seksapil, za mnoge moške car. Ker ima jajca. Bojda.
Lahko prepeva v slovenš~ini, angleš~ini, španš~ini, srbohrvaš~i-ni, pa mnogi tega niti ne registrirajo. Ni mote~e, pravijo. Paše mu.
Hir aj kam hir aj go, prvi hit single (mimogrede že tudi prodan oglaševanju proizvajalca sadnih sokov), je spet zadel v polno. Tudi pri tistih, ki jim gre Manja (za kolege) na živce. Požvižgavajo si ga. Tudi zaradi odli~nega video-spota v režiji Vena Jemerši~a, ki je tokrat spet imel potrebno finan-~no injekcijo (beri koprodukcijo
TV Slovenija) za izvedbo kakovostnega videospota.
Glasba na novem Magnificovem albumu morda najbolj asociira na Ramba Amadeusa, so zapisali kritiki. In res je tako, ~eprav Magni-fico ostaja sam svoj. Magnifico je pa~ mojster, ki zna z malimi stvarmi delati ~udeže. Če pogledamo samo uspešnico 24 000 bacci - koliko razli~nih tonov vsebuje, preštejte. S tistim enim akrodom na kitari se boste znali poigrati tudi vi.
Export Import je šel malo dlje, kot vedno pa posebno noto celemu projektu daje izvajal~eva izgovarjava in pa interpretacija. Sama glasba (dolo~ene pesmi) bi se lah-
Filmski kotiček
Pred skoraj štirimi leti se je ob~instvo zaljubilo v nepozabno skupino prijateljev, ki so z vso duhovitostjo in ~loveškostjo, ki nam ju življenje me~e pod noge, odkrivali neraziskana podro~ja ljubezni, seksa in prijateljstva. Komedija je v trenutku postala kultna.
V drugem filmu se je ponovno zbrala ista igralska zasedba, ki pogumno skupaj stopa še korak naprej proti odraslosti. Po prvem letu na univerzi fantje najamejo hišico na obali, da bi še okrepili prijateljstvo in si privoš~ili najbolj zabavno poletje od vseh dotedanjih. A kot ponavadi je le od deklet odvisno, ali se bodo sanje fantov uresni~ile ali ne. Potem pa se je zgodilo neizogibno. Poroka.
Prva Ameriška pita je bila pe-~ena leta 1999 in vsi smo jo s slastjo pohrustali. Pogretje leta 2001 je dokazalo, da mikrovalovne hollywoodske pe~ice dobro delujejo in ~eprav ni bila povsem sveže pe~ena, smo jo z radostjo še enkrat poskusili. In sedaj? Glavna junaka Ameriške pite sta tik pred tem, da naredita najpomembnejši korak v življenju. Jim in Michelle se bosta poro~ila. Nore romance s tujimi študenti, poletni kampi in podivjane po~itnice so preteklost. Vsi sorodniki in prijatelji se pripravljajo, da ju bodo pospremili na njuni poti v odraslost. In katere so najbolj pozitivne točke filma? Prvič: Stifler (Seann William Scott), ki lahko s svojim
AMERIŠKA PITA: POROKA
American Wedding Komedija. Dolžina: 7 min. Režija: Jesse Dylan. Producenti: Chris Bender, Adam Herz, Chris Moore, Craig Perry, Chris Weitz, Paul Weitz, Warren Zide. Scenarij: Adam Herz. Igrajo: Jason Biggs, Alyson Hannigan, Eugene Levy, January Jones, Seann William Scott
ko znašla v kakšni filmski podlagi. Besedila so kot vedno spet poglavje zase. So nezahtevna in možno jih je interpretirati na razli~ne nacine: I've seen too many places, where ever I've been, and I've been to many places if you know what 1 mean.
Za nekoga bullshit, za nekoga visoka umetnost. 1n Magnifico dobro ve, da pluje tu vmes. S prekaljeno zasedbo za koncertne odre, kjer bo še posebej znal očarati. Tudi s svojo retro kostumografi-jo.
Res pa je, da na albumu ni nobene Silvije. Namesto da bi se na veselje širše publike še malo zamotil pri sarkastičnem prežvekovanju estetike iz osemdesetih, se ta razlepi na balkanskem bananinem olupku. 1n to Magnifico vztrajno in vehementno počne skozi ves odmerjen časovni prostor manevra Export Import. Hav-du-ju-do in podobne so dandanašnji, ko še zadnji Šumadin-ček bolj šteka anglospiko kot pa fobične šprahe svojih sosedov, obvezne. Po Hir aj kam hir aj go sledi Samo malo, ki se odpre zelo am-
biciozno in funky. Un, dos, tres, urnebes zemljotres je malenkost cepljena z duhovitostjo, srednji del je turbo-folkast, zaklju~ek pa spet malo potege na disko. Sredi-š~e in vrhunec pa je pesem Bal-kantno no. 1. Druga polovica je spet bolj kot ne povzetek avtohtonih Mustafovov, Markovi~ev in Stamnekovi~ev. Ljubavna Ne pitaj, Niti ti za mene in tako naprej. In nadaljevanje 'kola sreče': Jenki-zin da harem - še ena veseljaška. Magnifico se je najbolj fenomenalni zgodovinski zablodi jugovzhod-njaše evro-grude poklonil v finišu (Balkanto no. 2). Kosovska bitka je sijajno bajeslovno-zavajajo~e raz-tolma~ena v zadnjem komadu.
Magnifico pa kljub vsemu ostaja predvsem specialist za instrumentalne skladbe, za brezvokalne kadence. Spomnimo naj le na bril-janten izsek z naslovom Intermezzo z njegove plate Gdo je ~efur?
Export Import je album, katerega vsebina se bo vrtela v marsikaterem lokalu, v diskotekah, na marsikateri doma~i zabavi, priredbe bodo delali bendi na maturantskih plesih in komadi bodo odmevali iz zvo~nikov v avtu, ko bodo ti~ki hoteli pecat bejbike. In glede na to, da si je Magnifico tokrat drznil fantasti~no obdelati še Fejata Sejdiča, Ferusa Mustafova ali pa Bobana Markoviča, ga lahko bržkone pri~akujemo v družbi tur-bofolka pri kakem kamiondžiji.
Grega Kavčič
D
Ameriška pita: Poroka
pubertetniškim obnašanjem vsakogar spravi do smeha. Drugič: Jim (Jasson Biggs), ki je še vedno žrtev najbolj krutih življenjskih preizkušenj in šal na njegov ra-~un. Tretjič: Jimov o~e Larry (Eugene Levy), ki sina nehote še vedno spravlja v najbolj nerodne in ko~ljive situacije.
Sicer pa precej duhamorna zgodba ne ponuja ~isto ni~esar drugega kot prikaz ameriškega fe-tišisti~nega odnosa do poroke. Zgodbo bi tako najbolje opisali z naslednjimi besedami: poroka, fantovš~ina, Stifler (kot sinonim za težave). In to je to! Vse drugo je zgolj dolgo~asno ponavljanje starih štosov. Prav zaradi pomanjkanja zgodbe se ne ~udite raznim mašilom, kot je na primer 10-minutni plesni vložek Stiflerja v gej baru, ki nima prav nobenega smisla ali namena.
Michelle (Alyson Hannigan) si želi velike sanjske poroke, da bo vsaj enkrat v življenju v središ~u pozornosti in da bo vsaj tokrat nekaj posebnega (to so njene besede!). Morda bo kdo našel zgodbo tudi v Stiflerju in njegovi preobrazbi iz sebi~nega neandertalca, v heroja, ki popravi svoje napake in reši dan (ter seveda poroko). Čeprav je Stifler ena svetlejših to~k zgodbe (zaradi svoje komi~nos-ti), pa lahko ugotovimo, da se mu je od prvega in drugega dela mentalno stanje še celo nekoliko poslabšalo, saj je tokrat povsem otro~ji, vsaka njegova druga beseda je 'fuck', vsaka prva pa 'shit'. Če
izvzamemo Stiflerja, je tudi komike v tem filmu dokaj malo, v bistvu je zares dobro razvita le ena situacija (fantovš~ina) in pa dve potencialni komediji. Prva je restavracija, kjer pa stvar pokvari neumen odziv drugih gostov, ki se najprej zgražajo nad Michellinim dejanjem Monice Lewinsky ko pa Jim zaprosi Michelle za roko, jim
naenkrat postane vseeno, kaj je ona ravnokar po~ela pod mizo in zaro~encema namenijo dolg aplavz!?! Druga potencialna dobra komedija pa je hec s pasjimi iztrebki, ki pa je na žalost pretiran do ogabnosti.
Ameriška pita: Poroka je film, nemenjen za nedeljski kino ve~er le najbolj zvestim privržencem te trilogije, ki preprosto ne bodo mogli mirno spati, ~e si ne ogledajo romanti~ne poroke njihovih najljubših filmskih likov in vzornikov. Vsem ostalim pa pripo-ro~amo kakšno bolj gurmansko filmsko pojedino.
Grega Kavčič
CID
četrtek, 6. 11., ob 18. uri: predstavitev Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Ptuj. Skupaj z Lions klubom Ptuj in Mestno občino Ptuj ob evropskem letu invalidov. Petek, 7. 11., ob 20. uri: rock koncert Lithium, 8dan, Carpe diem. Organizator koncerta je Društvo Kažipot Ptuj. Sobota, 8. 11., ob 10. uri: ustvarjalna delavnica "Svečniki in svečke". Za vse od 6. do 106. leta! Kotizacija je 500 SIT. Na ogled je razstava slik Sama Vrabi~a. [e vedno vpisujemo v za~etni 40-urni te~j znakovnega jezika gluhih.
Sreda, 12. 11. 2003, ob 18. uri: odprtje razstave slik Mitje Rusa.
liČEMO PROSTOVOLJCE IN PROSTOVOLJKE!
Če si star-a med 18 in 28 let in si želiš pomagati mlajšim pri učenju ali sodelovati pri vrstniškem svetovanju ali izvajati počitniške programe ali sodelovati pri oblikovanju klubskega programa ali imaš svoje predloge za zanimive dejavnosti, te vabimo, da se nam pridružiš. Pri~akujemo te do 14. novembra! liČEMO NOVINARJE IN FOTOGRAFE - PROSTOVOLJCE! Če te privlači pisanje (literarno ustvarjanje ali novinarsko poročanje) ali fotografiranje zanimivih dogodkov, ki se odvijajo na Ptuju, in če misliš, da se o mladih piše premalo ali celo narobe, in če si želiš svoje gledanje na stvari in dogodke deliti z drugimi, te vabimo, da se pridružiš skupini novinarjev in fotografov - prostovoljcev. Sodeloval-a boš v mladem uredništvu in pripravljal-a besedila ali fotografije o dogodkih, zanimivih za tvoje vrstnike, za objavo v Stajer-skem tedniku.
Pri~akujemo te do 14. novembra!
Center interesnih dejavnosti je odprt za vse obiskovalce: od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Informacije vsak delovni dan med 8. in 15. uro na št. 780 55 40 ali po e-pošti: cid@cid.si
Kuharski nasveti
Olive
Olive so živilo, ki ga nekateri uživajo z velikim zadovoljstvom, nekateri pa se njihovega okusa niso navadili in uporabljajo le olivno olje, najdragocenej{e jedilno olje.
Oljka je drevo, katerega življenjsko dobo merimo v stoletjih. Njene sadeže smo tudi pri nas pobirali v tem času. Cele, sveže grenke olive - zrele olive so neužitne, zato jih moramo za nekaj mesecev vložiti v olje, vodo, razsol ali sol, lahko pa tudi za nekaj dni v lug. Nekateri domačini na Primorskem jih še danes vložijo za nekaj časa v leseni pepel. V Franciji črne olive pogosto posušijo na soncu in jih nato zmeljejo ter uporabljajo kot začimbo pri številnih jedeh. Največ zelenih oliv še vedno prihaja na svetovno tržišče iz Španije, Grčije in Italije; lahko so s koščico ali brez, prerezane na polovico ali polnjene z rdečo papriko, mandeljni, kapra-mi, srebrno čebulico, zeleno ali celo s pimetom.
Francoske olive, ki jih pogosto uporabljamo pri pripravi jedi, so nekoliko bolj drobne in so lahko različne po barvi, rjavkaste so običajno vložene s peclji v zeliščno tekočino in so v primerjavi z zelenimi olivami manj ostre. Tako imenovana picholine so večje zelene olive, ki so zelo slane, tako
da z njimi jedi tudi solimo. Najmanj znano zgrbančeno grenko črno olivo suho vložijo v sol ali natrejo še z oljem in vložijo v raz-sol.
Italijani, ki slovijo tudi po olivnem olju, vlagajo tudi črne olive, ki so po velikosti lahko velike ali majhne; velike črne olive so rahlo kiselkaste, majhne črne italijanske olive pa so le slane. Najbolj znane so zelene olive, ki jih najpogosteje cele ali izkoščičene vložijo v slanico. Če imajo odstranjeno koščico, so nekajkrat križno zarezane na vsaki strani, kar omogoča, da se enakomerno napojijo z zalito tekočino pri konzerviranju in da se pri pripravi jedi hitro navzamejo okusa ostalih sestavin ter niso tako grenke.
Pri pripravi jedi olive dodajamo kot osnovno sestavino ali kot sestavino za okus. Večina receptov, pri kateri uporabimo olive, ima zapisano tudi sorto olive, ki se ujema z ostalimi sestavinami, kot na primer provansalska omaka, ki jo pripravimo iz pretlačenih črnih oliv in potrebujemo pikanten okus oliv niqoise. Te olive so tudi nujne pri pripravi solate enakega imena, v kateri sta tudi stroč-ji fižol in tunina. Pri ostalih jedeh
Odgovor: Ce želimo našemu hišnemu prijatelju (psu, muci) zagotoviti osnovno preventivno zdravstveno varstvo pred zelo nevarnimi in mnogokrat žal neozdravljivimi pasjimi oz. mačjimi virusnimi boleznimi, je primerno našega ljubljenčka ustrezno zaščititi. V ta namen se za zagotavljanje zdravja izvajajo ustrezna preventivna zaščitna cepljenja oziroma ustrezni preventivni va-kcinalni programi.
Večina ljudi, ki ima doma psa, ve, da je psa po zakonu potrebno obvezno zaščitno cepiti proti steklini. Obvezno cepljenje je z zakonom predpisano za vse pse, ki dopolnijo 4 mesece starosti. In zakaj je to cepljenje obvezno po zakonu? Razlog je preprost. Steklina je bolezen (zoonoza), ki se prenaša z živali na žival in preko ugrizov bolne ali okužene živali na človeka. Bolezen je neozdravljiva in se konča s smrtjo. Ustrezna zaščita živali se doseže s preventivnim zaščitnim cepljen-
pa lahko uporabljamo črne olive poljubne sorte.
Zelene olive uporabljamo pri dušenju mesnih jedi, ki ravno zaradi oliv dobijo prijetno aromo in okus. Ponudimo jih lahko tudi k ribam, suhim mesninam, dobro pa se podajo tudi k lahkim solatam in enolončnicam. Še vedno je deljeno mnenje, ali olive pri hladnih uvodnih jedeh režemo ali ne. Pri lahki solatah, kot na primer pri grški, kjer sestavine režemo na nekoliko večje kocke, bodo cele olive prav dobrodošle po videzu in okusu, kjer pa sestavine režemo zelo natančno na male kocke ali rezance, pa prerežemo tudi olive, razen če jih uporabljamo samo kot dekoracijo.
Pri nas najpogosteje ponudimo olive zraven pršuta in drugih
Mokri smrček
Vpra{anje bralke Dolores: Zanima me, kdaj je potrebno psa ali ma~ko cepiti in proti katerim boleznim ter kolik{ni so stro{ki.
jem. Cepljena žival v svojem telesu ustvari ustrezna protitelesa, ki bi ob prisotnosti virusa stekline ustrezno odreagirala in virus ina-ktivirala - ga uničila.
Mačk po zakonu ni potrebno zaščitno cepiti proti steklini, jih je pa priporočljivo cepiti, predvsem tam, kjer je muc v stiku z gozdom.
Opisal bom najpomembnejše živalske virusne kužne bolezni, proti katerim je priporočljivo naše pse in muce zaščitno cepiti in za vsako vrsto po enega izmed številnih možnih vakcinalnih programov.
1. Psa zaščitno cepimo proti naslednjim nevarnim virozam: pasja kuga, parainfluenca, parvo-virus, corona virus, virusni hepatitis (Adenovirus CAV-1 in CAV-2). Ponavadi vsebujejo vakcine tudi ustrezno zaščito proti Leptospiri canicole in Leptospiri icteroha-emorrhagiae. Prvo zaščitno cepljenje opravimo med 6. in 8. tednom starosti pasjega mladič-
mesnin ter različnih sirov. Vse iz-koščičene olive, ki niso polnjene, pa lahko nadevamo. Za nadevan-je so bolj primerne črne olive, za kuhanje pa bolj uporabljamo zelene olive. Od črnih oliv za polnjenje uporabljamo debele črne olive. Nadevamo jih lahko s tuni-nim maslom, sardelnim maslom, začinjeno zeliščno skuto in jih ponudimo kot manjši prigrizek za uvodno jed ali jih uporabljamo kot okras za ribje jedi.
K testeninam se lepo ujema tudi zelenjavna omaka, ki jo pri-
ka. Revakcinacija (ponovno cepljenje) sledi po 3 oziroma 4 tednih. Pri enem letu starosti psa ponovno vakciniramo. Vakcinaci-jo ponavljamo vsako leto enkrat do konca življenja.
2. Muce cepimo proti naslednjim nevarnim virozam: mačja kuga, nalezljivi rinotraheitis, mačji kalici virus ter mačja leukoza. Prvo zaščitno cepljenje mladih muck opravimo pri starosti 6 oziroma 8 tednov. Ponovno cepljenje (revakcinacija) se opravi prav tako po preteku 3-4 tednov od prvega cepljenja. Pri starosti enega leta sledi tretje zaščitno cepljenje. Za tem opravimo zaščitno cepljenje enkrat letno vse do konca življenja.
Seveda je izvajanje vakcinalne-ga programa odvisno še od številnih drugih faktorjev, kot so (imunološki status matere, dojenje, zdravstveno stanje mladičkov, izbira vakcine ipd.). Velja pravilo, da zmeraj cepimo samo popolnoma zdrave živali in da zaščitna cepljenja redno vsakoletno obnavljamo.
In zakaj je potrebno pse in muce revekcinirati oz. ponovno cepiti vsako leto enkrat? Ce želimo, da bodo v krvi naših hišnih ljubljencev stalno prisotni ustrezni titri protiteles (zadostna količina ustreznih protiteles proti določenim povročiteljem pasjih in mačjih viroz) in bo tako naša žival tudi ustrezno zaščitena, je smiselno, da svoje štirinožne prijatelje enkrat letno zaščitno cepimo skozi celotno življenjsko obdobje (mlade, odrasle in ostarele živali). Cene zaščitnih cepljenj se oblikujejo v skladu z minimalnim cenikom Veterinarske zbornice Slovenije in v skladu z Veterinarsko upravo RS. Tako znaša cena obveznega rednega letnega zaščitnega cepljenja psov proti Steklini v letu 2003 6.800,00 SIT. Od te cene prejme državni
pravimo iz zelenih ali črnih oliv. Pripravimo jo tako, da sesekljamo čebulo in jo na olivnem olju pre-pražimo le toliko, da ne spremeni barve, nato prisipamo večjo količino narezanega paradižnika in na četertine narezane črne in zelene olive in svežo papriko. Vse tri sestavine vzamemo v enakih količinah. Dušimo tako dolgo, da voda izpari, po potrebi začinimo in omako prelijemo čez kuhane testenine.
Najenostavneje pa si pripravimo lahko solato iz oliv, ki jo pripravimo tako, da na kocke narežemo pol kilograma paradižnika, prav tako narežemo sveže kumare, dodamo sesekljano čebulo, ter 2 večji rumeni ali zeleni papriki, ki ju narežemo na enake kocke kot paradižnik in kumare. Nato dodamo 10 dekagra-mov črnih oliv, 10 dekagramov zelenih polnjenih oliv s papriko ter začinimo s soljo, baziliko, sesekljanim peteršiljem in narezanim drobnjakom, zeliščnim kisom, dodamo še sesekljani sladki feferon in prilijemo oljčno olje. Narahlo premešamo in ponudimo v večji stekleni skledi ali na servirnem krožniku, kjer na krožnik damo najprej večji solatni list in nanj pripravljeno solato.
Vsekakor tisti, ki niste ljubitelji oliv, priporočam, da za uvod poskusite z jedmi, kjer so olive kot dodatek ali kot začimba, da se navadite okusa, saj si vsekakor zaslužijo mesto v naši prehrani. Ce pa že izpuščate olive, pa vsekakor ne izpustite uporabe olivnega olja kot najbolj cenjenega olja tudi z vidika zdrave prehrane.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
proračun RS 3.942,00 SIT za upravno takso in registracijo psa, 476,33 SIT pa znaša DDV.
Cene kombiniranih vakcinacij za pse in mačke se gibljejo med 4.700,00 SIT za mačko in 5.448,00 SIT za psa. Po novem pravilniku je potrebno za zdravstveno spričevalo, ki ga ob vakcinaciji prejme pes ali muca, če ga še nima (tj. rumena knjižica - potni list ob prvem cepljenju) plačati še 720,00 SIT.
Vsako živo bitje ima v naravi svoje mesto. Delo, s katerim narava poskrbi za ravnovesje med živalskimi vrstami in tudi ljudmi je zaupano prav virusom (redčenje populacije, upor okolja ...). Nekateri omenjeni virusi so ubijalci v pravem pomenu besede in so zmeraj korak pred nami. Ne dovolimo, da bosta naš pes ali muc na seznamu narave, ki skrbi za ravnotežje, temveč ju pravočasno ustrezno zaščitimo.
Vojko MilenkovK, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
VM-V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
V listopadu mineva zeleno poletje
Kot prva lastovka še ne prinaša pomladi, tako sneg sredi jeseni skorajšnji prihod zime le naznanja. Lepo, čeprav že bolj hladno jesensko vreme je minule dni omogočalo pozna jesenska vrtna opravila pri spravilu jesenskih pridelkov, priložnost pa je tudi za mnoga predzimska opravila v vrtu.
V	SADNEM VRTU je po prvih slanah pričelo odpadati listje s sadnega drevja, pri nekaterih sadnih vrstah prej, kjer pa se je vegetacija podaljšala, pa kasneje. Ko koščičarjem odpade večina listja, je čas za predzimsko škropljenje proti breskovi kodravosti in nekaterim drugim glivičnim boleznim. Breskova kodravost je med najnevarnejšimi boleznimi breskev in nektarin. Zimski trosi te bolezni, ki so se razvili koncem poletja, bodo prezimili v lubju vej, mladikah in brstih, spomladi, ko se prične vegetacija, pa gliva kodre na-mehuri mlade liste in okuži cvetove ter mlade plodiče v stanje, da se že nekaj tednov po brstenju listi in plodiči povsem zmaličijo, posušijo in odpadejo. Prezimitev bresko-ve kodravosti preprečimo z jesenskim škropljenjem z bakrenimi pripravki v koncentraciji, priporočeni v navodilih za uporabo škropiva. [kropljenje mora biti temeljito opravljeno, da škropivo prekrije vso površino lubja in zalije pazduhe brstov, zato ga opravimo v mirnem in suhem vremenu, ko ne zmrzuje.
Sadno drevje, s katerega še ni odpadlo listje, med sneženjem otresamo, da mu težak in moker sneg ne polomi vej. Z otresanjem se osmuka tudi večina listja, kar olajša to opravilo pri naslednjih sneženjih.
V	OKRASNEM VRTU pregledamo in popravimo ograje, da divjadi v primeru večjih snežnih padavin in nastopu ostrejšega mraza preprečimo vstop in poškodbe, ki jih z glodanjem povzroči na okrasnem grmičevju in drevninah. Izpustimo vodo iz vodnih naprav, cevovodov, škropilnic in posod, ki so nam med letom služile za zalivanje in škropljenje v vrtu, jih prezračimo in osušimo, po potrebi tudi nao-ljimo, da jih ne bi poškodovala zimska zmrzal.
Gomoljnice dalije, kane, gladijole in podobne, ki so jim pozebla nadzemna stebla in listi, izkopljemo in spravimo v prostor, kjer ne zmrzuje, je dovolj zračen in ne prevlažen s stalno temperaturo okrog 10 stopinj Celzija.
Ciprese in druge zimzelene iglavce z občutljivejšimi in krhkimi vejami, juke, lovorikovce in podobne zimzelene okrasne grmovnice ovijemo s koprenasto folijo in na vrhovih povežemo, da jih zavarujemo pred ledeno mrzlimi vetrovi in lomom od teže snega. Plastične folije in drugi materiali, ki ne prepuščajo zraka, ne ustrezajo, ker bi se v ledu in neprezračeni ovojnici rastline poškodovale. Redno pregledujemo in sprotno negujemo lončnice in drugo okrasno rastlinje, ki ga hranimo v zaprtih prostorih, da ga ohranimo zdravega in da ne oveni.
V ZELENJAVNEM VRTU pozeble rastline in njihove ostanke populimo s korenino vred in odstranimo z vrta ter jih kompostiramo. Lahko jih populimo in z njimi zastremo gredice, kar je koristno za vrtna tla, da se bolje ohrani življenje dro-bnoživk v tleh, vendar se pod takšno prekrivko bolje prezi-mijo mnogi talni škodljivci - gliste, strune, hrošči, saj jim zimska zmrzal ne pride do živega.
Pri hranjenju endivije v klet se naglemu kvarjenju v hrambi izognemo tako, da jo spravljamo neomočeno, ji odstranimo poškodovane, nagnite in suhe liste, v shrambi pa zalivamo le korenine, da ne oveni, listi pa pri tem ne smejo biti poškropljeni.
Miran Glu{ič, ing. agr.
6-četrtek	7-Petek	8-Sobota è	9-Nedelja
10-Ponedeljek	11-Torek	12-Sreda	
ŽIVAHEN AMERIŠKI DRUŽABNI PLES
ANGLEŠKI FILMSKI IGRALEC (LAURENCE)
ZADNJE PREDIVO, PAZDERJE, OGREB
ČASOVNA MERA
BRANKO RUDOLF
HRVAŠKA PLEMIŠKA RODBINA
LOJTRE
LIDIJA KODRIČ
VERDIJEVA OPERA
ALENKA STRNAD
SILVO TERŠEK
OLGA JEŽ
TONE SVETINA
KOBIU BELKASTE BARVE
PAK. POLITIK (■■■KAN)
KRČEVINA, LAZ
i
TRST
PREDSEDNIK OZN OD 1997 (KOFI ATA)
NAŠ NARODNI HEROJ (ZVONKO PAVLE)
KRAJNA ZAHODU KOSOVA
REPRODUKC POSTOPKI
IT SLIKAR (BRUNO)
NEMŠKI ZDRAVNIK (BERNHARD SIEGFRIED)
NAVDUŠENEC
VINKO JELOVAC
AMERIŠKI TENIŠKI IGRALEC SAMPRAS
KENIJSKI TEKAČ (PAUL) STAR SLOVAN
KMETIJSKI STROKOVNJAK
ERBIJ
VTIKAČ
OLEG KULEŠOV
GORA KILIMANDŽÁRO (DRUG NAZIV)
MITO TREFALT
ČLENITEV PO AKTUALNOSTI
PROTIN
KAREL UMEK
HIŠNI SVET
ELI LIKAR
NAŠA PEVKA (MAJDA)
IZ BESED ŽELO MOA
A
SLAVKO HREN
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: smoki, Ladrc, Osma, vtisk, La, ženikelj, Sid, flegmatik, neartroza, ribarnica, cigarillo, Aramejka, Dino, Agnes, Kareni, tir, doko, TA, Macourek, Erard, Karn, avtobus, Ariana, Anjou, celestin, stok, Stane, Akel, ost, tast. Ugankarski slovarček: AČA = hrvaška plemiška rodbina, ALBINUS = nemški zdravnik (Bernhard Siegfried, 1697-1770), ANUNE = sumerska oznaka božanstev neba in zemlje, ERENG = kenijski tekač na 800 m (Paul, 1967), MUNARI = italijanski slikar in oblikovalec (Bruno, 1907-), OSTAPENKO = ukrajinska športna plezalka (Alena, 1976), PEROMELUS = spaček z okrnelimi okončinami, SAR = italijanska znamka motociklov, TISO = slovaški politik, obešen kot vojni zločinec (Joser, 1887-1947).
GovOri se .
da je s tem, ko je država iz zakonov odstranila termin "nezakonski otrok", tudi Jezus prenehal biti nezakonski otrok, ampak je samo otrok.
... da je domoznanski oddelek ptujske knjižnice po odhodu Jakca v pokoj občasno zaprt. Kaj čemo - človek mora pospremiti šefico na kako raz-
ajo in se poceni obleči. ... da so številne dame ogorčena nad vremenom, saj jim je prvega novembra preprečilo paradiranje v novih plaščih. Pa tako lepo je kazalo s tistim snegom teden dni pred dnevom mrtvih!
... da so eni od sindikatov navdušeni sami nad seboj, ker so dosegli, da otroci niso več dvoji - zakonski in nezakonski. Sedaj samo še organizirajo poceni jabolka, pa bo njihov letošnji plan več kot presežen!
Vidi se ...
... da v novem delu Ptuja nastaja nova bivalna enota. Najprej je bila opremljena samo s kavčem, sedaj se mu je pridružila še druga oprema. [koda, da tudi kavči nimajo ševilke šasije ...
Aforizmi
by Fredi
Eni se borijo za preživetje, drugi za prežretje.
Ni je na Slovenskem fare, v kateri bi bili vsi fantje fantje
od fare.
***
Z dalj{im nosom hodim naokrog, manj priložnosti
zavoham.
***
Včasih so mladi hodili na žur
fikse, danes na fiks žure.
***
Eni se zaljubijo, ko cvetijo šmarnice, drugi, ko cvetijo od
{marnice.
***
Ko prideš na konja, dobijo
sosedje konjske obraze.
***
Ljudje na psu lajajo,
karavana gre dalje.
***
Ne solite mi pameti s kameno soljo v kosih.
Lujzek • Dober den vsoki den
Je nedela, 2. novembra, ko pišem toto pismo. R o h l o
dežek zale-vle zem-Ijico našo in gnes naša [eka nede šla na pašo. Včeraj smo se spunili vseh mrtvih, ki so se še poslovili in smo za njih tudi očenašeka zmolili, jim svečko prižgali, z rožami grob okrasili z željo, da bi tisti, ki smo ostali, še dugo po zemljici naši hodili. Razvesela sen se pisma, ki mi ga je posla [krinjarov Franček iz Mihalovec, pošta Ivanjkovci pri Ormoži. Kak je v svoji predstavitvi napisa, se je rodija 23. avgusta leta 1916, ko so še deco duma delali in ženske tudi duma rodile, gnešji den pa že to vse v špitolih zrihtajo. Zvedli smo, da sta Franček in jegova ta bojša polovica letošjega merca slavila biserno poroko. To pomeni, da sta srečno poročena že punih 60 let. [tajerski tednik in jaz osebno želim, da bi srečno in zdravo živela še dosti, dosti let. Franček provi, da kot naročnik na [tajerski tednik naj-
prej pogleda inprešteje kaj piše Lujzek in kak živita z Mico; se v imeni uredništva zahva-luvlem za toti kompliment in oblublam, da bom še poskušal kaj ušpičenega napisati. Samo, veš Franček, tudi jaz nesen več rosno mlodi. Tak se zmenma in zgučima: Vidva s tvojo ženkico počokta, da ma se boma tudi mija z Mico z biseri posipala, te pa bomo fkuper korakali naprej v nove cajte. Zgučano. Lehko podpišemo tudi listino o dobri nameri. Včosik smo tokim zadevam rekli samoupravni oziroma samozapra-vni sporazum. Franček, kaj pa misliš o tem, ko se zdaj kregamo, kokšna naj bi bila nova slovenska zastava, če glih se še na toto, kije momo zaj, nesmo čista navadli? Jaz mislin, da so to čista navodne politične igrice in finte, ker eni nemajo kaj drugega delati kak, da čista po domočem povem, držovni drek mešajo in seveda pri tem drogo služijo. Resen je, da more meti vsoka držova svoje simbole, ne treba pa se iz toga norca delati. Pa smo na kunci. Veselega in kejko tejko treznega Martina Vam želim, da ne bi bija keri hin!
Vaš LUJZEK
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
ČETRTEK, 6. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop (Kakšen dan bo danes). 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje).
PETEK, 7. novembra:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 Novice (še ob
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napoved-nik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Štajerski val). SOBOTA, 8. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in POPULARNIH 10 (Janko Bezjak in David Breznik). 24.00
SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Štajerski val). NEDELJA, 9. novembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). PONEDELJEK, 10. novembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05).
10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenarška) kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). TOREK, 11. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO:
Pomoč sočloveku. 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj). SREDA, 12. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtič-karije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Pred vami je bolj nemiren teden. Na poslu vas bodo nadrejeni zasuli z vsemi nemogočimi zahtevki. Če boste pri vseh teh nalogah začutili, da postajate tudi sami bolj ambiciozni, ne bo nič narobe.
BIK
Čeprav vas bo notranji nemir vodil v nove dogovore, morate biti previdni, saj vas drugi ne bodo razumeli pri vaših hotenjih. Boste pa imeli več razumevanja v domačem okolju. Vaša dneva bosta petek in torek.
DVOJČEK
^^ V tem tednu bo zahtevalo več vaše pozornosti prav f	vaše domače okolje. Če
si boste zaželeli polepšati svoj dom, boste morali poseči v skupne rezerve. Zelo lepo se boste imeli v soboto in sredo.
RAK
Čeprav se boste počutili malce utrujeno, bodo vaše misli bistre in boste kljub temu uspešni na delovnem mestu. Malo vseeno popazite na zdravje, ker se vas lahko loti prehlad. V soboto boste romantični.
LEV
Zadnji dnevi vam niso bili naklonjeni, bo pa že v tem tednu bolje. Počutili in tudi vedli se boste mnogo bolj samozavestno, pogumno, odločno, celo malo drzno, saj boste v sebi začutili posebno energijo.
DEVICA
V	dneh, ki so pred vami, se boste predvsem posvečali drugim. To lahko vodi v lepa doživetja. V ljubezni in drugih tesnejših razmerjih morate paziti, da se jim ne boste povsem podredili. Vaš dan bo nedelja.
TEHTNICA
Na romantičnem področju vas čakajo novi izzivi. Postali boste kar malo sentimentalni. Pri tem pazite, da nekdo ne izkoristi vaše dobrote. Pomemben dan glede posla bo četrtek, prijeten bo ponedeljek.
ŠKORPIJON
Poslovno je pred vami zelo spodbuden in stabilen teden poln izzivov. Boste pa z denarjem malo bolj na tesnem, saj boste ugotovili, da so vam zaradi vaših nepremišljenih izdatkov zadeve ušle iz rok.
STRELEC
V	teh dneh boste zelo ustvarjalno razmišljali, kar vam bo zagotavljalo uspeh v službi oziroma pri študiju. Če študirate, bo vse potekalo pa ustaljenem redu. Petek bo zelo romantičen.
KOZOROG
Pred vami je napet in stresen teden. Na poslu ali pa v službi se bo nekdo postavil proti vam. To je lahko zelo neprijetna oseba ali pa bo neprijetno stanje v službi. V osebnem življenju pa bodite previdni v soboto.
VODNAR
Kar se poslovnih načrtov tiče, boste v tem tednu močni in uspešni. Tudi zdravje vam bo služilo, zato boste napore zelo dobro prenašali. Boste pa zato čutili povečano napetost v ljubezenski zvezi.
RIBI
Čeprav vas bo nekdo gledal zelo zaljubljeno, bo kljub temu teden primeren, da poglobite ljubezen s stalnim partnerjem. Privlačilo pa vas bo vse, kar je lepo. Kupite si novo "cunjico" za vašo dušo.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.

ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
ČRNOBELO IN BARVli^ FOTOKOPIRANJE il
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	(T Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Jože Mohorič
Dravograd je nasprotnik po meri Ptujčanov, »odčarana« tudi kidričevska »šuma«
Nogometaši ptujskega prvoligaša so po prevzemu trener-sega krmila Boruta Jarca (14. septembra) odigrali sedem tekem, po petih neodločenih rezultatih in enem porazu (Domžale) pa je prišel tudi trenutek popolnega zmagoslavja. Delno se je to napovedovalo že pretekli teden na Ptuju, v podravskem derbiju z Mariborom, a so se Mariborčani v zadnji minuti izmuznili skozi šivankino uho. Drugi obdravski ligaš, Dravograd, temu ni bil kos in je tako že drugič v tem prvenstvu sklonjenih glav zapuščal igrišče po srečanju s Kumhom Dravo. Zmaga je še toliko bolj sladka, ker gre za neposrednega tekmeca v spodnjem delu prvenstvene razpredelnice, kar pomeni tudi veliko psihološko prednost pred tekmami zadnjega dela prvenstva, ko se bosta Dravograd in Kumho Drava skoraj zagotovo srečala še dvakrat.
Že prejšnji teden sem zapisal, da Ptujčani končujejo vajeniško dobo v prvoligaški konkurenci in da so se že v tem trenutku sposobni kosati z vsakim nasprotnikom, kar so v tekmi proti Dravogradu tudi potrdili. Seveda to ne pomeni, da bodo sedaj mleli nasprotnike kot za šalo (tekma Kumho Drava - Publikum je bila odigrana po sklepu redakcije, op. ur.), a ob pravem pristopu je vsak strah odveč. Zasluge trenerja Jarca so nesporne; samozavest je dvignil na ustrezen nivo, prav tako fizično in psihološko pripravljenost. Zaradi reprezentančnih nastopov je bilo letošnje prvenstvo večkrat prekinjeno (naslednjipremor sledi zaradi dodatnih kvalifikacij za EP s Hrvaško po nedeljskem krogu), prav vsak premor pa so Ptujčani dodobra izkoristili in se na sceno vrnili še boljši. Izredno pomembno vlogo je v tem projektu odigrala tudi uprava, ki sledi trenerjevim željam in potrebam, tako da ne čudi izjava Boruta Jarca, da v tako urejeni sredini še ni deloval (vemo pa, v kolikih klubih je že bil trener). Tudi med samimi igralci si nekateri posamezniki zaslužijo posebno omembo. Po veliki začetni krizi se je na stara pota vrnil vratar Damjan Golob, ki na zadnjih tekmah brani izvrstno. Igralci se lahko skoraj vedno zanesejo tudi na zadnjega moža obrambne vrste Emila Šterbala, omeniti pa velja še veliko požrtvovalnost cele ekipe.
Kljub temu, da nastopajo »samo« v drugi ligi, pa si zaslužijo na tem mestu čestitke tudi nogometaši kidričevskega Aluminija, ki so s svojo prvo (!!!) letošnjo domačo zmago dokazali, da kidričevska šuma vendarle ni začarana. Zmaga je bila priborjena v zadnjih minutah srečanja (strelec je bil Gregor Dončec - prvi letošnji gol), a je zato toliko slajša.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 14. KROGA: Maribor - Koper 1:0 (1:0), Domžale - Primorje 0:0, Dravograd - Kumho Drava 1:3 (0:2), Ljubljana - Šmartno 2:3
(0:0), Gorica - Mura 6:1 (2:0), Publikum -			Olimpija 1:2		(1:0)	
1. MARIBOR PIV. LAŠKO	14	8	4	2	19:16	28
2. PRIMORJE	14	7	5	2	31:13	26
3. GORICA	14	7	4	3	33:17	25
4. KOPER SPORT LINE	14	7	4	3	16:8	25
5. KD OLIMPIJA	14	6	5	3	23:12	23
6. MURA	14	6	3	5	29:32	21
7. CMC PUBLIKUM	14	6	2	6	29:24	20
8. ŠMARTNO	14	4	6	4	19:17	18
9. DOMŽALE	14	5	1	8	17:31	16
10. DRAVOGRAD	14	3	3	8	16:31	12
11. KUMHO DRAVA	14	2	5	7	16:24	11
12. LJUBLJANA	14	1	2	11	11:34	5
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 14 KROGA: Izola Argeta - Supernova Triglav 3:1 (2:1), Aluminij - Brda 1:0 (0:0), Svoboda - Dravinja 1:1 (1:0), Krško Posavje -Zagorje 2:0 (1:0), Livar - Bela Krajina 1:1 (1:1), Rudar V. - Tabor Sežana 6:1 (4:0)
1. RUDAR V.	14	11	2	1	51:18	35
2. BELA KRAJINA	14	8	3	3	23:13	27
3. DRAVINJA	14	6	6	2	28:15	24
4. ZAGORJE	14	7	3	4	26:19	24
5. KRŠKO POSAVJE	14	5	6	3	19:18	21
6. LIVAR	14	5	6	3	17:21	21
7. ALUMINIJ	14	5	4	5	14:17	19
8. IZOLA-ARGETA	14	4	4	6	16:22	16
9. SUPERNOVA TRIGLAV	14	4	3	7	17:26	15
10. BRDA	14	2	5	7	10:22	11
11. TABOR SEŽANA	14	2	3	9	15:35	9
12. SVOBODA	14	1	3	10	13:23	6
Nogomet • 1. SNL: Dravograd - Kumho Drava 1:3 (0:2)
V Dravogradu po ptujskih notah
STRELCI: 0:1 Zajc (35), 0:2 Ivan~i~ (43. avtogol), 0:3 Kambe-rovi~ (66), 1:3 Madžar (89)
KUMHO DRAVA: Golob, Šter-bal, Krajnc, Emerši~, Zajc, Kam-berovi~, Zdelar, Korez, Krepek, Gorinšek, Smajlovi~ (od 81. Jevdeni~). Trener: Borut Jarc.
Po petih remijih in porazu v Domžalah so nogometaši ptujskega prvoligaša odpotovali na pomembno gostovanje v Dravograd, kjer so se pomerili z ekipo, ki ji prav tako gori pod petami. To je bila tudi priložnost, da se v primeru zmage Ptuj~ani približajo samo na to~ko zaostanka do nedeljskega doma~ina. Vložek je bil ve~ kot o~iten, s tem pa je bil povezan tudi dokaj številen obisk navija~ev ptujskega prvoligaša, ki so v Dravogradu lahko videli in slišali vse tisto, kar se na ptujski gledališki tribuni ne more.
Samo sre~anje je bilo zelo zanimivo. Okrog petsto doma~ih
gledalcev je odkrito pri~akovalo zmago svoje ekipe, ki jim tudi vzpodbujanje uradnega napovedovalca ni pomagalo. Res pa je tudi, da so doma~ini preko svojega napadalca Madžara imeli na za~etku dve stoodstotni priložnosti, ki pa jih je vratar Drave Damjan Golob na zelo atraktiven in hraber na~in zaustavil. Žoge iz teh priložnosti je kar prijemal in zato tudi dobil aplavz doma~ih navija~ev.
Klju~ni trenutek sre~anja se je zgodil v 20. minuti, ko je doma~i igralec Kelemen brez žoge udaril Denisa Krajnca in glavni sodnik Sre~ko Kandare mu je pokazal pot v sla~ilnico. Sledila je še priložnost doma~inov, vendar je bil Golob tudi tokrat na pravem mestu in ni dovolil presene~enja. Sledile pa so minute, ki so pripadale gostom in kjer so si naredili temelje za zmago.
Foto: Črtomir Goznik
Adnan Smajlovic je sodeloval pri prvih dveh zadetkih Drave
Foto: Črtomir Goznik
Aljaž Zajc je dosegel vodilni zadetek na tekmi proti Dravogradu
V 35. minuti se je prvi~ zatresla mreža, ki so jo branili doma~i nogometaši. Po levi strani je prodiral Adnan Smajlovi~ in lepo podal v kazenski prostor doma~ih, kjer je Matjaž Korez prepustil žogo Aljažu Zajcu, ki je z mo~nim in na-tan~nim strelom po tleh zadel v polno. Osem minut kasneje je bil v glavni vlogi ponovno Smajlovi~ na levi strani. Želel je poslati pre-dložek do prostih soigralcev, vendar je doma~i igralec Ivan~i~ v želji, da reši najhujše, žogo potisnil za hrbet svojega vratarja in s tem povišal vodstvo Ptuj~anov.
Drugi pol~as je minil v znamenju navidezne premo~i doma~ih,
vendar so vse niti igre v svojih rokah in nogah držali gostje iz Ptuja. Ko je v 66. minuti Kam-berovi~ dosegel evro zadetek, je bilo vseh upov doma~ih za preobrat konec. Modra taktika trenerja Jarca je obrodila sadove in Dra-vograj~ani so lahko samo sre~ni, da so v kon~nici sre~anja poraz celo omilili, saj je Madžar minuto pred koncem dosegel ~astni zadetek za doma~ine. S to zmago so nogometaši Kumha Drave napovedali svojo vrnitev v realno igro za obstanek. Druga zmaga je bila sladka, še posebej proti konkurentu v borbi za obstanek.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 2. SNL
Urok je končno preklican
ALUMINIJ : BRDA 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Don~ec (88).
ALUMINIJ: Miljkovi~, Hertiš (Flaškar), Topolovec, Murko, Golob, Praprotnik, Kuserbanj, Pani-kvar, Repina, (Vidovi~), Don~ec, Kneževi~ (Čeh). Trener: Miran Emerši~.
Nekaj ve~ kot 100 zvestih gledalcev je v 14. krogu jesenskega dela prvenstva kon~no doživelo zmago svojih ljubljencev na do-ma~em igriš~u. Ves ~as tekme so bili gostitelji bojši nasprotnik, imeli so rahlo premo~, kar je odraz, da so si priigrali 7 kotov, gostje pa le 1. Že na za~etku je vratar
Todorovi~ izbil v kot strel Topolv-ca. Nekaj zatem pa je M. Sardo~ v idealni priložnosti strelajl preko vrat. Ostali sta neizkoriš~eni priložnosti Kneževi~a in Repine, ko sta žogo z glavo preusmerila proti vratom, toda premalo natan-~no. Tri minute pred odmorom so gostje ostali le z 10 igralci, ko je sodnik Ihan iz Ljubljane zaradi drugega rumenega kartona M. Sardo~a izklju~il iz igre. Tik pred koncem pa je goste rešila stativa, ko je z leve strani Topolo-vec zadel desno stativo in žoga se je odbila v polje. Kaj hitro po
odmoru je Don~ec streljal, vratar pa ubranil. Gostitelji so goste prisilili v obrambno igro, redki so bili njihovi napadi. Prodor Goge je močno streljano žogo poslal v avt. V 71 minuti so gostje ostali še brez Blaška, ki mu je sodnik zaradi prekrška pokazal rdeči karton. Domači napadalci so bili zelo nespretni. V kazenskem prostoru gostov je bilo premalo prostora, da bi žoga našla pot v mrežo. Obramba gostov je s skrajnimi napori čuvala svojo mrežo vse do 88. minute, ko je Dončec z močnim strelom zatresel mrežo, s
Foto: Danilo Klajnsek
Gregor Dončec je za prvo jesensko zmago Aluminija zadel v 88. minuti.
tem pa so bila poplačana prizadevanja celotne ekipe in zrušil se je mit, da doma ne znajo zmagati.
anc
'O
4 X zimske pnevmatike + 4 X jeklena platišča.*
SPC TOPLAK s.p. - Dežno I d, 2286 Podlehnik - tel.: 02 788 40 51
www.peugeot.si
Selektor Vladimir Sitar, Marcel Fekonja, Nadja Sibila, Sandi Kolednik
Kickboks
Nadja in Marcel svetovna prvaka
V	Parizu v Franciji je od 21. 10. do 26. 10 2003 potekalo Svetovno prvenstvo WAKO organizacije v kikboksu. Na prvenstvu je sodelovalo 750 tekmovalcev iz 62 držav.
Naša reprezentanca je pod vodstvom selektorja reprezentance Vladimirja Sitarja sodelovala z 28 tekmovalci. V disciplini semi kontakt je nastopalo 7 tekmovalcev in 4 tekmovalke, v light kontaktu 8 tekmovalcev in 5 tekmovalk, v full kontaktu 1 tekmovalec in v aerokickboxingu ekipa treh tekmovalk.
Tako kot v zadnjih letih je bil nastop reprezentance Slovenije zelo uspe{en, saj so prinesli domov 4 zlata odli~ja, 2 srebrni od-li~ji in 3 bronasta.
V reprezentanci Slovenije je nastopalo tudi pet Ptuj~anov (Nad-ja in Matej [ibila, Marcel Fekonja, Aleksander in Sabina Kolednik) in Ormožanec (Milan Korotaj).
Najuspe{nej{a tekmovalka le-to{njega prvenstva je vsekakor Ptuj~anka Nadja [ibila, ki je obranila naslov Svetovne prvakinje v light kontaktu, dodala pa je naslov Evropske viceprvakinje v semi kontaktu, vse v kategoriji nad 70 kg.
Nadja je v light kontaktu v polfinalu premagala Giulio Cam-pagno iz Italije, v finalu pa je premagala Rusinjo Oksano Kinakh.
V	semi kontaktu je Nadja v polfinalu premagala Andreo Korosi iz Madžarske, v finalu pa je po zelo ~udnih odlo~itvah sodnikov izgubila 7:8 proti Angležinji Mie-ke Hink.
Naslov Svetovnega prvaka je ponovno osvojil tudi Ptuj~an Marcel Fekonja v kategoriji do 69 kg v light kontaktu. Marcel je premagal Attilo Olasza iz Madžarske, Andreja Kolomoetsa iz Rusije, v polfinalu je premagal Cristopherja Rebrasse iz Nove Kaledonije, v finalu pa je bil boljši
od Christiana Bauerrja iz Nemci-je.
Svoj nastop za reprezentanco Slovenije je uspešno opravil Ptuj-can Aleksander Kolednik, ki je v kategoriji do 63 kg v semi kontaktu v osmini finala premagal Thorea Harala iz Norveške, v cetrtfinalu je premagal Americana Jacka Feltona, v polfinalu pa je izgubil proti Švicarju Nico Tho-menu in tako osvojil odlično 3. mesto.
Matej [ibila je v kategoriji do 89 kg v semi kontaktu v osmini finala premagal hrvata Maria Sa-mirica, v cetrtfinalu pa je klonil proti Madžaru Laslo Tothu, kjer je zaradi poškodbe predal dvoboj.
Milan Korotaj je v disciplini light kontakt do 63 kg v cetrtfi-nalu izgubil proti Italijanu Ridio Carsani, Sabina Kolednik pa je v cetrtfinalu izgubila proti Svetlani Fadevi iz Rusije.
Vladimir Sitar:
"Z nastopom reprezentance sem več kot zadovoljen, saj smo
osvojili 9 medalj, kar je za nas veliko presenečenje in zadovoljstvo, saj smo dokazali, da smo v samem vrhu svetovnega kikbok-sa. Posebej nas veseli, da smo to dokazali v tako veliki konkurenci, saj je nastopalo 750 tekmovalcev iz 62 držav. Nekateri tekmovalci so presenetili mene, sebe in vse ostale in so uspeli osvojiti visoka mesta. Rezultat vsekakor ni več slučaj, ampak plod načrtnega dela po klubih in v reprezentanci že več let. Od Ptujčanov je odlično opravila svoj nastop Nadja Šibila, ki je med tekmovalkami že prava zvezda in neosvojljiva trdnjava. Njen brat Matej tokrat ni bil najboljše pripravljen, vendar smo zadovoljni z njegovim nastopom. Aleksander Kolednik pa je presenetil sebe in vse nas ter z odličnimi borbami osvojil 3. mesto. Marcel Fekonja pa je že standardno odličen in je znova dokazal, da v njegovi kategoriji ni boljšega.
Franc BLODNJAK
Namizni tenis • 1.SNTL (m, ž)
Poraza obeh ptujskih ekip
1. SNTL - moški
Izidi 5. kroga: Lisk Križe -Ptuj 6:2, Maxi Olimpija - Kema 5:5, Krka - Vesna 6:1, Preserje -Vegrad Velenje 6:4, Moravske toplice Sobota - Maribor eKompen-zacije 6:3.
1.	MARIBOR	5 5 0 0 10
2.	EMIA	5 4 10 9
3.	MAXI OLIMPIJA 5 3 117
4.	PRESERJE	5 3 117
5.	LISK KRIŽE	5 3 0 2 6
6.	RKA	5 2 12 5
7.	PTUJ	5 2 0 3 4
8.	MOR. TOPL. SOBOTA 5 10 4 2
9.	VEGRAD VELENJE 5 0 0 5 0 1 0. SVNEA	4 0 0 4 0
V sredo, 29. 10., je bila odigrana tekma 5. kroga med NTK Lisk Križe in NTK Ptuj. Tokrat ni šlo
vse po načrtih, Ptujčani niso bili najbolje razpoloženi in točke so ostale v Križah.
Posamezni rezultati: Grbič -Jazbič 3:0, Piljak - Stojanovič 1:3, Pavič - Jazbec 0:3, Grbič - Stojanovič 2:3, Pavič - Jazbič 3:1, Pavič/Grbič - Stojanovič/Jazbec 0:3, Pavič - Stojanovič 0:3.
1. SNTL - ženske
Rezultati 4. kroga: Ptuj - Edigs Mengeš 2:6, Arrigoni - Prevent Marenberg 6:3, Istrabenz - Iskra Avtoelektrika 3:6, Merkur - Ilirija 5:5.
1.	ISKRA AVTOEL. 5 5 0 0 10
2.	EMKUR	5 4 10 9
3.	LIRIIJA	5 4 1 0 9
Rokomet • 2. SRL - moški
REZULTATI 5. KROGA: Atom Krško - Drava Ptuj 31:24, Radeče - Grča Kočevje 21:21, Šmartno 99 - Ajdovščina 30:28, Dobova -Radovljica 29:26, Alples Železniki - Arcont Radgona 32:30, Izola -Cerklje 26:29
1.	ŠMARTNO 99 5 4 1 0 9
2.	DOBOVA	5 4 0 1 8
3.	CERKLJE	5 3 117
4.	AJDOVŠČINA 5 3 0 2 6
5.	IZOLA	5 3 0 2 6
6.	ATOM KRŠKO	5 2 1 2	5
7.	GRČA KOČEVJE	5 2 12	5
8.	RADOVLJICA	5 2 12	5
9.	ARCONT RADGONA	5 113	3
10.	RADEČE	5 0 2 3 2
11.	DRAVA PTUJ	5 10 4	2
12.	ALPLES ŽELEZNIKI	5 10 4	2
ATOM KRŠKO -DRAVA PTUJ 31:24
DRAVA PTUJ: Klinc, Kelenc 4, Rutar 8, Predikaka 1, Skaza 1,
4.	EDIGS MENGEŠ	5	2 0 3	4
5.	ISTRABENZ SEMED. 5	2 0 3	4
6.	PREVENT MAREN.	5	1 0 4	2
7.	RRIGONI	5	10 4	2
8.	PTU	5	0 0 5	0
Na Ptuju so se domačinke pomerile z ekipo Edigsa iz Mengša. Tudi tukaj je bil rezultat 2:6 za nasprotnice, vendar bi z malo sreče lahko bilo drugače, saj so se kar trije dvoboji končali z natesnej-šim rezultatom 2:3 v korist gostij.
Posamezni rezultati: Rojko -Grum 0:3, Mojsilovič - Avbelj 3:1, Terbuc - Lužar 0:3, Mojsilovič -Grum 2:3, Rojko - Lužar 0:3, Terbuc - Avbelj 3:1, Mojsilovič/Terbuc - Grum/Lužar 2:3, Mojsilovič - Lužar 2:3.
BM
Majcen, Mihajlovič, Štager, Gonc, Zajc, Terbuc, Jozič. Trener: Marjan Valenko
Kljub temu, da so Ptujčani nastopili v močno okrnjeni sestavi, so si domačini v prvem polčasu priigrali le tri zadetke prednosti. V nadaljevanju srečanja pa so gostje iz Ptuja naredili preveč napak, kar so domačini znali kaznovati.
DK
Kolesarstvo
Uspešna sezona dviguje cilje za naslednje leto
Kolesarska sezona je že končana, misli so že usmerjene naprej, za nas pa je čas, da preletimo uspehe preteklega leta.
Kolesarji profesionalne ekipa KK Perutnina Ptuj
Kolesarski klub Perutnina Ptuj je po enoletni "avanturi" s KK Krko Telekom iz Novega mesta ponovno zajadral v profesionalne vode, tokrat sam v tretjem kakovostnem razredu (TT/III). To pomeni, da niso imeli dostopa do največjih in najodmevnejših dirk, kljub temu pa so se ponekod srečevali z najboljšimi kolesarji sveta, ki lahko tekmujejo na dirkah nižje kategorije. Ekipo je sestavljajo 12 tekmovalcev: Miran Kelner, Mitja Mahorič, Matej Marin, Dean Podgornik, Radoslav Rogina, Val-ter Bonča, Tomislav Dančulovi, Massimo Demarin, Branko Filip, Boštjan Mervar in Sašo Sviben, vodil pa jo je trener Srečko Gli-var.
USPEŠEN ZAČETEK
Sezono so uspešno začeli že v začetku februarja z 2. mestom Rada Rogine na močni mednarodni dirki na Hrvaškem in jo uspešno, z zmago Andreja Omulca na predzadnji dirki prav tako na Hrvaškem, tudi zaključili. Vmes so nanizali kar 20 zmag in še več uvrstitev med najboljše. In zmage so se začele že na začetku sezone. Na sedmih enodnevnih dirkah kategorije 1.5 UCI v hrvaškem primorju so kar štirikrat stali na najvišji stopnički in opozorili, da bo nanje vsekakor potrebno računati.
Ko se omenjajo uspehi ptujskih kolesarjev, je najprej potrebno omeniti etapne dirke, kjer so dosegli najboljše rezultate v zgodovini kluba. Začelo se je z dirko "po poteh Kralja Nikole IV" konec marca, Rogina in Mahorič sta bila zmagovalca dirke.
VEČNA ŽELJA URESNIČENA
Zelo zanimiva je bila dirka "Po Sloveniji", največji kolesarski dogodek pri nas, ki so ga v zadnjih letih zmagovali odlični kolesarji iz tujine, letos pa je zmaga ponovno ostala doma, še boljše, na Ptuj jo je prinesel Mitja Mahorič. Z etapnima zmagama sta uspeh dopolnila Boštjan Mervar in Aldo Ino Ilešič iz mlade ekipe do 23 let. Odlična je bila ekipa do 25 let tudi na 9-dnevnem "Olympia's Touru" na Nizozemskem. Ves čas je bil visoko uvrščen Dean Pod-gornik, z zmago v šprintu 9. etape se je prebil na zelo visoko 4. mesto. Na zelo močni dirki "Po
Avstriji" kategorije 2.3 UCI je za-blestel že dvakratni zmagovalec te dirke Valter Bonča, ki je tokrat stal tik pod stopničkami, Mahorič in Rogina sta bila 11. in 12., Bon-ča in Mahorič pa sta dosegla tudi nekaj lepih uvrstitev med deseterico v posameznih etapah. Kot zelo dobra ekipa z izjemnimi posamezniki se je Perutnina Ptuj izkazala na dirki "kroz Srbiju" kategorije 2.5 UCI v drugi polovici junija, ko so dosegli štiri uvrstitve na stopničke, med njimi tudi dve zmagi: Miran Kelner in Dean Podgornik. S smolo se je srečal Matej Marin, ki je rumeno majico za nekaj sekund izgubil v zadnji etapi.
REZULTAT S TEŽO
Za velik, če ne celo največji uspeh ptujskih kolesarjev lahko letos nedvomno štejemo 2. mesto Rada Rogine na dirki "Tour de l' Avenier", kjer tekmujejo le mlajši od 25 let, dirka pa je znana kot 'manjša sestra' znamenitega Tour de France. Dirka, ki naj bi razkrivala kolesarje prihodnosti, je v preteklosti kronala šampione, kot so LeMond, Fignon in Indu-rain, zelo uspešno so na njej nastopali današnji asi: Armstrong, Chavanel, Cooke in ostali, letos pa je z drugim mestom zablestel Rado Rogina in si na stežaj odprl vrata v svetlo kolesarsko prihodnost.
Posebno poglavje so državna prvenstva, ki nosijo svojo težo. Gorsko prvenstvo je zmagal Bon-ča pred Mahoričem, v kronome-tru je bil vrstni red obraten, na cestni dirki je srebro osvojil Bon-ča, bron pa Boštjan Mervar. Z mlade ekipe je bil Gazvoda najhitrejši na kronometru in tretji na cestni dirki.
NAJVEČJA TEKMOVANJA
"Avanturo" s svetovnega prvenstva v Hamiltonu (Kanada) sta imela letos Gazvoda in Mahorič, oba v vožnji na čas. Gazvoda je svojo kvaliteto s 13. mestom nedvomno potrdil, Mahorič z okvaro kolesa na žalost ni mogel pokazati svojih sposobnostih. Lahko tudi rečemo, da je Gazvoda s tem rezultatom popravil vtis z Evropskega prvenstva, tam je zasedel zanj skromno 32. mesto. Ne smemo še pozabiti Rada Rogine, državnega prvaka Hrvaške v kro-
nometru in cestni dirki, pa treh zlatih medalj mlade ekipe na državnem prvenstvu na pisti, pa nenazadnje 17. mesta Ilešiča na Evropskem prvenstvu na dirkališču v Moskvi.
Zmag je bilo še ogromno, verjetno pa je bila ena lepših na Ptuju, ko so v deževnem in mrzlem vremenu v dirki po mestnih ulicah Kelner, Mahorič in Dan-čulovič stali na zmagovalnih stopničkah. Tu so še druga, pa tretja in vsa nižja mesta, ki se sicer v kolesarstvu ne štejejo, saj je že zmage težko prešteti, kljub temu pa so prav tako pomembna.
DOBRI TEMELJI ZA PRIHODNOST
KK Perutnina Ptuj je z odliko opravila sezono, kar potrjujejo tudi izjave direktorja kluba Re-neja Glavnika: "Prva samostojna profesionalna tekmovalna sezona se je izkazala kot popoln uspeh. Nismo še sicer povsem na nivoju profesionalnih ekip s tradicijo, vendar se trudimo, športni uspehi pa so že na tem nivoju in marsikdo nam jih zavida. Lahko rečem, da smo na koncu sezone, ko smo potegnili črto pod njo, več kot zadovoljni."
Ekipa članov Elite je sezono končala na 3. mestu v konkurenci ekip TT/III. Letos so bili najboljša in najbolje organizirana slovenska kolesarska ekipa. Zraven tega imajo sposobne mlade trenerje, ambiciozno upravo kluba in nenazadnje tudi močno podporo sponzorjev, ki jim omogočajo visok tekmovalni nivo. V klubu kombinirajo mladost, ki je zrasla v domačem okolju in izkušnje, ki so potrebne za konkurenčnost v vrhunskem športu. In to jim uspeva. Le tako naprej!
Uroš Gramc
I	AL d.o.o.
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VAR6AS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Nogomet
TAKO JE MORALO BITI
S srečanji 13. kroga se je končal prvi del tekmovanja v 3. SNL - sever. Po tem delu nepri~akova-no vodi ekipa [o{tanja, ki ima celo pet točk prednosti pred prvim zasledovalcem Hajdino. Sicer pa je bilo prvenstvo v tretjeliga{ki konkurenci dokaj enakovredno in ize-na~eno. Verjetno bo tako tudi v drugem delu prvenstva. Sanje o prvem mestu in napredovanju v drugoliga{ko konkurenco goji kar nekaj klubov, vendar bo vse to ostalo le pri željah, saj praktično ni kluba, ki bi lahko zadostil ostre kriterije za igranje v 2. SNL. Po vsej verjetnosti bo to prvenstvo bolj prestižnega pomena, verjetno pa bo bolj zanimiva borba za prvih šest oziroma sedem mest, ki naj bi vodila v nadaljnje tretjeligaško prvenstvo, kjer naj bi bili v prihodnje samo dve tretji ligi.
To je zadnji čas, da se kaj naredi, saj nekateri klubi, ki so sicer veliko naredili na infrastrukturi, pač ne zadovoljujejo kriterijem po ostalih segmentih. Podoben sistem v Sloveniji je že bil in s tem, ko kolo zgodovine obračamo nazaj, kar je možno samo v nogometu, NZ Slovenije priznava zgrešenost štirih tretjih lig.
Za naše področje bi lahko dejali, da bomo imeli v 1. ligi MNZ Ptuj zelo močno in organizirano ligo. Še najbližje magični uvrstitvi v 3. ligo je Hajdina, potem Bistrica in mogoče še Stojnci. Za Ormož in Središče pa verjetno ne bo več prostora. Važno je delo, kadrovanje in še marsikaj, na kar pa so pozabili v vzhodnem delu MNZ Ptuj. Nihče drug ne bo kriv kot vodstva klubov, ki so slepo verjela nekomu, toda komu. Igranje v višjem rangu zahteva marsikaj več kot pa samo razmišljanje o krivcih, ki prihajajo od drugod. Svojega dvorišča pa ne pospravijo. Upajmo, da se motimo, vendar je resnica včasih zelo boleča.
Danilo Klajnšek
3. SNL SEVER
REZULTATI 13. KROGA: Bistrica - Cigler Šoštanj 0:4 (0:2), Pa-loma - [marje pri Jel{ah 3:2 (3:1), Holermuos Ormož - Pesnica 1:3 (1:2), Kozjak - Malečnik 1:6 (0:4), Železničar - Središče 4:2 (1:2), Zreče - Hajdina 2:1 (0:0). Srečanje Stojnci - Pohorje bo odigrano 8. 11.
1.	CIGLER ŠOŠT. 13 9 2 2 40:12 29
2.	HAJDINA 13 7 3 3 34:14 24
3.	[MARJE PRI J. 13 8 0 5 25:20 24
4.	BISTRICA 13 7 2 4 30:14 23
5.	MALEČNIK 13 7 1 5 27:24 22
6.	PALOMA 13 6 3 4 31:17 21
7.	ŽELEZNIČAR 13 6 3 4 25:24 21
8.	STOJNCI 12 5 4 3 18:12 19
9.	ZREČE	13 6 1 6 22:21 19
10.	POHORJE 12 5 1 6 27:17 16
11.	PESNICA 13 5 0 8 15:27 15
12.	HOL. ORMOŽ 13 4 2 7 24:30 14
13.	SREDIŠČE 13 4 0 9 30:32 12
14.	KOZJAK 13 0 0 13 5:89 0
HOLERMUOS ORMOŽ -PESNICA 1:3 (1:2)
STRELCI: 1:0 Ropoša (10), 1:1 Petrovič (37), 1.2 Kramberger (42), 1:3 Zorman (88).
HOLERMUOS OMOž: Šnajder, Kralj (Zidarič), Trstenjak, Školiber, Jurčec, Pintarič, Fijavž, Gašparič, Prapotnik (Govedič), Ropoša, Jam-briško. Trener. Bojan Cunk.
V tekmi dveh novincev v ligi so domačini zabeležili tretji zaporedni domač poraz (Železničar, Šoštanj, Pesnica) v Športnem parku Mestna graba. Začetne minute so pripadle domačinom. Vse priložnosti domačih so se vrtele okrog Ropoše, prav slednji je že v 10. minuti povedel svoje moštvo v vodstvo. Na sredini prvega polčasa je Ropoša iz prostega strela zadel vratnico, nato pa so se začeli prebujati gostje. Domačinom je v ob-
rambi največ preglavic povzročal (pre)hitri Kramberger, v napadu pa gostujoči vratar Pungartnik, sicer malonogometni reprezentančni vratar, ki je po prejetem zadetku zaprl vse poti k lastni mreži in je bil prvo ime srečanja. Pesnica je izenačila v 37. minuti, ko je spet odpovedala domača obramba na čelu z vratarjem Šnajderom in Petrovič je z glavo zadel po podaji iz kota. Domači se še niso opomogli od šoka po prejetem zadetku in že so gostje vodili 1:2. Jambriško je izgubil žogo pred svojim kazenskim prostorom, kar je izkoristil Kramberger in povedel Pesnico v vodstvo. V drugem polčasu so Ormožani povsem potisnili nogometaše Pesnice na svojo polovico, imeli zrele priložnosti, ampak nespretni domačini zadetka niso uspeli doseči. Za zapravljene priložnosti so bili domačini kaznovani tik pred koncem, ko so gostje zadeli po hitrem protinapadu.
Uroš Krstič
ZREČE - HAJDINA 2:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Railič (71), 2:0 Railič (76. iz 11m), 2:1 Horvat (90)
HAJDINA: Brodnjak, Gaiser, Horvat, Bauman, Vrabl, Emeršič, U. Krajnc, Bezjak, Jurišič (R. Krajnc), Pihler, Hotko. Trener: Borut Šala-
BISTRICA - CIGLER ŠOŠTANJ 0:4 (0:2)
STRELCI: 0:1 Komar (10), 0:2 Bulajič (31), 0:3 Kovačevič (52), 0:4 Mir (80)
BISTRICA: Kastelic, Peša, Skale, Šabanovič, Kunštek, Horvat, Plev-nik (Furman), Papotnik (Džafič), Magdič (Primožič), Regoršek, čere-nak. Trener: Momčilo Mitič.
ŽELEZNIČAR - SREDIŠČE 4:2 (1:2)
STRELCI: 0:1 Miljevič (15), 1:1 Kronveter (18), 1:2 Zadravec (43), 2:2 Jevšenak (63), 3:2 Ljipaj (67), 4:2 Verdnik (92)
SREDIŠČE: Polak, Novak, Miljevič, Vincetič, Zadravec, Žerjav, Kolenc, Zadravec, Prapotnik, Les-jak, Kolari~. Trener: Franc Rajh.
3. SNL VZHOD
Rezultati 13. kroga: Arcont Radgona - Črenšovci 2:1 (2:0), Beltinci - Bistrica 2:1 (0:0), Veržej
-	Hotiza 7:1 (4:0), Tromejnik -Čarda 0:0, Tišina - Turniš~e 1:0 (1:0), Odranci - Križevci 1:0 (1:0), Nafta - Bakovci 2:1 (2:0).
1.	KRIŽEVCI	13 10	2	1	35:14 32
2.	NAFTA	13 10	1	2	34:13 31
3.	VERŽEJ	13 10	0	3	40:18	30
4.	TIŠINA	13 8	2	3	26:19	26
5.	ODRANCI	13 6	3	4	27:22	21
6.	BAKOVCI	13 6	1	6	19:19	19
7.	TROMEJNIK	13 4	4	5	22:27	16
8.	BISTRICA	13 4	3	6	20:19	15
9.	ARCONT RAD.	13 5	0	8	20:36	15
10.	BELTINCI	13	3	4	6	18:24	13
11.	ČRENŠOVCI	13	3	3	7	18:25	12
12.	ČARDA	13	3	3	7	17:27	12
13.	HOTIZA	13	3	3	7	18:34	12
14.	TURNIŠČE	13	1	1	11	13:31	4
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 11. KROGA: Zavr~
-	Mark 69 Rogoznica 1:1, Prager-sko - Gorišnica 1:1, Bo~ - Bukovci 0:0, Slovenja vas - Skorba 5:0, Pod-lehnik - Gere~ja vas Unukšped 0:1, Videm - Dornava 3:2.
1.	GEREČJA VAS	11 9	0	2	39:13	27
2.	ZAVRČ	11 8	2	1	39:10	26
3.	VIDEM	11 6	0	5	27:21	18
4.	SKORBA	11 6	0	5	21:33	18
5.	GORIŠNICA	11 5	2	4	26:17	17
6.	SLOVENJA VAS	11 5	2	4	17:16	17
7.	PODLEHNIK	11 5	1	5	16:22	16
8.	ROGOZNICA	11 3	3	5	22:20	12
9.	DORNAVA	11 3	1	7	15:17	10
10.	BUKOVCI 11 2 4 5 18:34 10
11.	PRAGERSK0 11 3 1 7 14:30 10
12.	BOČ	11 2 1 8 10:31 8
VIDEM - DORNAVA 3:2
(1:1)
STRELCI: 0:1 Cvetko (14), 1:1 Pe~nik (28), 1:2 Novak (55), 2:2 Varnica (64),3:2 Varnica (71)
PRAGERSKO - GORIŠNICA
1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Debevec (35), 1:1 Ljubec (78)
ZAVRČ - MARK 69 ROGOZNICA 1:1 (1:1)
STRELCA: 0:1 Bratec (17), 1:1 Nahberger (36. iz 11 m)
PODLEHNIK - GEREČJA VAS UNUKŠPED 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Hertiš (87. iz 11
m)
SLOVENJA VAS - SKORBA
5:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Horvat (34), 2:0 Metli~ar (47), 3:0 Gere~nik (72), 4:0 Nenad (83), 5:0 Horvat (88)
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 11. KROGA: Apa-~e - Leskovec 2:1, Lovrenc - Pod-vinci 1:5, Cirkulane - Grajena 2:0 prekinjeno v 80. minuti, Spodnja Polskava - Tržec 3:4, Hajdoše -Zgornja Polskava 3:1.
1.	PODVINCI	10	10	0	0	49:11	30
2.	CIRKULANE	10	8	1	1	29:11	25
3.	LOVRENC	10	7	2	1	21:15	23
4.	MARKOVCI	10	5	1	4	28:16	16
5.	TRŽEC	10	5	0	5	36:34	15
6.	GRAJENA	10	4	1	5	16:20	13
7.	HAJDOŠE	10	4	1	5	19:30	13
8.	APAČE	10	3	0	7	13:22	9
9.	SP POLSKAVA	10	2	1	7	17:28	7
10.	ZG. POLSKAVA 10 2 0 8 17:35 6
11.LESKOVEC-1	10 1 18 11:34 3
LOVRENC - PODVINCI 1:5
(0:1)
STRELCI: 0:1 Kuserbanj (10), 0:2 Hren (47), 0:3 Petrovi~ (65. iz 11m), 1:3 Godec (79. iz 11 m), 1:4 Petrovi~ (84. iz 11 m), 1:5 Hren (90)
CIRKULANE - GRAJENA 2:0 (1:0)
Prekinjeno v 80. minuti zaradi napada gostov na sodnika.
STRELCA: 1:0 Klajderi~ (4), 2:0 Kristovi~ (79)
HAJDOŠE - ZGORNJA POLSKAVA 3:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Drevenšek (23), 2:0 Kau~evi~ (69), 2:1 Kerši~ (73), 3:1 Kau~evi~ (77)
APAČE - LESKOVEC 2:1
(2:0)
STRELCI: 1:0 Bezdrob (32), 2:0 Predikaka (33), 2:1 Stopajnik (64)
2. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA - VZHOD
Rezultati 13. kroga: Nafta -Aluminij 0:5 (0:2), Dravinja - Kozjak 6:2 (1:1), Kovinar - Bistrica Slov.B. 1:4 (0:3), Nissan Ferk Jare-nina - Krško Posavje 2:0 (1:0), NŠ Prevalje - Železni~ar Maribor 0:1 (0:0), Šmarje pri Jelšah - Ormož 5:1 (2:0)
1.	ALUMINIJ 13 12 0 1 75:11 36
2.	JARENINA 13 10 1 2 56:13 31
3.	@ELEZNieAR 13 9 2 2 34:15 29
4.	ŠMARJE 13 9 0 4 43:24 27
5.	DRAVA A. PTUJ 12 8 3 1 31:12 27
6.	DRAVINJA 13 8 2 3 60:15 26
7.	KOZJAK 13 6 1 6 32:49 19
8.	NAFTA	13 5 1 7 41:43 16
9.	BISTRICA 13 3 4 6 20:30 13
10.	KOVINAR 13 3 2 8 16:42 11
11.	KRŠKO 13 3 1 9 20:35 10
12.	NŠ PREVALJE 13 1 3 9 10:55 6
13.	POHORJE 12 1 2 9 17:57 5
14.	ORMOŽ 13 0 2 11 11:65 2
2. SLOVENSKA KADETSKA LIGA - VZHOD
Rezultati 13. kroga: Nafta -Aluminij 1:1 (1:1), Dravinja - Kozjak 7:1 (2:1), Kovinar - Bistrica Slov.B. 5:0 (3:0), Nissan Ferk Jare-nina - Krško Posavje 2:2 (0:1), NŠ Prevalje - Železni~ar Maribor 0:5 (0:2), Šmarje pri Jelšah - Ormož 6:0 (3:0).
1.	ALUMINIJ 13 10 2 1 41:7 32
2.	KOVINAR 13 10 1 2 50:16 31
3.	JARENINA 13 9 2 2 59:12 29
4.	DRAVA A. PTUJ 12 9 0 3 43:13 27
5.	@ELEZNIeAR 13 8 2 3 38:11 26
6.	KRŠKO	13 8 1 4 54:21 25
7.	NAFTA	13 5 3 5 34:27 18
8.	KOZJAK 13 4 2 7 21:32 14
9.	ŠMARJE 13 4 2 7 23:35 14
10.	DRAVINJA 13 4 1 8 28:35 13
11.	POHORJE 12 3 2 7 21:32 11
12.	BISTRICA 13 2 3 8 19:40 9
13.	ORMOŽ 13 2 1 10 6:112 7
14.	NŠ PREVALJE 13 1 0 12 11:55 3
ST. DEČKI NZS VZHOD
Rezultati 13. kroga: NŠ Maribor - Nafta 6:1, Kovinar MB -Nissan Ferk 0:1, Era Šmartno -Aluminij 0:1, Kozjak Radlje - Ku-glerplesk Pub. 0:5, Železni~ar MB - Mura 1:0, Krško Posavje - Drava Asfalti 5:0, Rudar - Koroška Dravograd 0:4
1. NŠ MARIBOR	13	13	0	0	99:3	39
2. KUGLER. PUB.	13	11	0	2	48:10	33
3. DRAVOGRAD	13	10	0	3	55:13	30
4. NAFTA	12	8	1	3	34:17	25
5. MURA	13	8	0	5	45:27	24
6. @ELEZNIe. MB	12	7	3	2	24:13	24
7. RUDAR V.	12	6	2	4	36:20	20
8. ALUMINIJ	13	5	2	6	12:26	17
9. NISSAN FERK	13	5	0	8	36:32	15
10. KOVINAR MB	13	3	2	8	10:30	11
11. ERA ŠMART.	13	3	0	10	22:49	9
12. KRŠKO POS.	13	1	3	9	10:37	6
13. KOZJAK RAD.	13	1	1	11	9:54	4
14. DRAVA ASF.	12	1	0	11	4:113	3
						DK
						
Mali nogomet • 2. SLMN
2. SLMN - vzhod
Rezultati 5. kroga: Bioterme Mala Nedelja - Mak Red Bat Vratko 6:9, Pizzeria Vinska trta - Sevnica 6:7, Slovenske gorice - Cerkvenjak Gostiš~e Anton 10:3, Panda Maribor - Tomaž 3:9. V tem krogu je bila prosta Bakara Center Mode.
1.	TOMAŽ 5	4	0	1	38:20	12
2.	VRATKO 4 4	0	0	34:23	12
3.	SEVNICA 4 3	0	1	20:18	9
4.	MALA NEDELJA 5	2	1	2	24:26	7
5.	CERKVENJAK 5	1	2	2	23:29	5
6.	PANDA MB 4 1	1	2	16:22	4
7.	SLOV GORICE 4 1	0	3	22:26	3
8.	BAKARA 4 1	0	3	19:25	3
9.	P. VINSKA TRTA 5	0	2	3	27:34	2
MŠ
A LIGA DMN Lenart
Rezultati 9. kroga (2. 11., SV. TROJICA, KMN SV. TROJICA): ŠD Benedikt - Lenart 0:3 (0:2), Zgd Slik. B. Gori~an -KMN Cerkv. G. Pri Ant. Ml. I 4:1 (3:1), KMN Remos - DMNR Sand-berg 5:2 (3:1), ŠD Trnovska Vas -KMN Legija 6:4 (4:0), KMN Žerja-vci - Orfej 1:4 (0:1), KMN Sv. Trojica - Beneideja 2:4 (1:0).
1.	REMOS	9	7	0	2	50:29	21
2.	SV. TROJICA	9	7	0	2	33:17	21
3.	TRNOV. VAS	9	5	1	3	41:36	16
4.	ORFEJ	9	5	0	4	44:28	15
5.	BENEIDEJA	9	5	0	4 43:37	15
6.	SLIKOPL. GOR.	9	4 3	2	34:30	15
7.	KMN CERKV.	9	5	0	4 34:39	15
8.	KMN @ERJAVCI	9	3 1	5	26:38	10
9.	ŠD BENEDIKT	9	2	1	6	27:35	7
10.	SANDBERG	9	2	1	6	24:38	7
11.	LENART (-1)	9	2	2	5	24:40	7
12.	KMN LEGIJA	9	1	3	5	24:37	6
Naslednje kolo bo 9. 11. v Trnovski vasi.
B - LIGA DMN Lenart
Rezultati 9. kroga: Napoli Intelsat-Pernica - Pernica-veterani 4:5 (1:2), KMN Famaik - KMN Cer-kvenjak Gostiš~e Pri Ant. Ml. 5:2 (3:1), KMN Sv. Ana Ml. - ŠD Selce 4:1 (4:0), Benehit - ŠD Vitomarci 1:9 (0:2), KMN Zavrh Ml. - ŠD Lotus Ml 3:3 (1:1), Žerjavci Ml. -M-trgovina Lormanje 1:2 (0:1).
1.	KMN SV . ANA 9 6 2 1 34:17 20
2.	KMN FAMAIK 9 6 1 2 43:29 19
3.	ŠD VITOMARCI 9 6 0 3 44:27 18
4.	M-TRGOVINA 9 5 2 2 24:21 17
5.	BENEHIT 9 5 1 3 45:36 16
6.	ŠD LOTUS ml. 9 4 2 3 51:31 14
7.	NAPOLI INTEL. 9 4 0 5 39:34 12
8.	PERNICA-VET. 9 4 0 5 38:46 11
9.	ŠD SELCE 9 3 1 5 22:35 10
10.	KMN ZAVRH 9 2 4 3 26:25 10
11.	KMN CERKV 9 1 2 6 25:48 5
12.	@ERJAVCI ml. 9 1 1 7 21:63 4
Naslednje kolo bo 9. 11. v Sv. Ani
Sportni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 16. KROGA: Mura - Kumho Drava (nedelja, ob 14.00), Gorica - KD Olimpija, Domžale - Ljubljana, Dravograd - Primorje, Maribor Pivovarna Laško - Šmartno, CMC Publikum - Sport Line Koper
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 15. KROGA: Dravinja - Aluminij (nedelja ob 14.00), Livar - Izola Argeta, Bela Krajina - Krško Posavje, Zagorje - Rudar Velenje, Tabor Sežana - Svoboda, Brda - Supernova Triglav.
ROKOMET
1. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
PARI 6. KROGA: Jeruzalem Ormož - Termo (sobota ob 19.00), Cimos Koper - Inles Riko; ODIGRANO V SREDO, 5. 11.: Trimo - Gorenje, Celje Pivovarna Laško - Velika Nedelja, Rudar Trbovlje - Adria Krka, Prule 67 - Prevent.
1.	B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
PARI 6. KROGA: Gorišnica - Pekarna Grosuplje (sobota ob 19.30), Crno-melj - Mokerc, Gold Club - Mitol Sežana, Sevnica - Gorica Leasing, Chio Kranj - Sviš, Dol TKI Hrastnik - Slovan
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA MOŠKI
PARI 6. KROGA: Drava Ptuj - Alples Železniki (sobota ob 20.00), Grča Kočevje - Cerklje, Arcont Radgona - Izola, Radovljica - Atom Krško, Ajdovščina - Dobova, Radeče - Šmartno 99.
ODBOJKA
1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - MOŠKI
PARI 6. KROGA: Olimpija - Svit, Calcit Kamnik - Salonit Anhovo, Pomurje Galex - Maribor Stavbar IGM, Krka - LIP Bled, Fužinar Meltal Ravne - Šoštanj Topolščica.
1.	DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ŽENSKE
PARI 6. KROGA: Zavarovalnica Maribor Ljutomer - Prevalje (sobota ob 19.00), Luka Koper - Avto Prstec Ptuj, Formis Bell Miklavž - Nova KBM Branik, TPV Novo Mesto - Benedikt, HIT Nova Gorica - Sladki greh Ljubljana.
KOŠARKA
2.	SKL - ~lani: KK Ptuj-Haloze - KK Superga (dvorana Gimnazija, 19.00) ŠKL: sreda, 12. 11., dvorana Mladika, ob 14.00 - OŠ Olge Meglič
KEGLJANJE
2.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - ŽENSKE
PARI 5. KROGA: Radenska - Drava, Miroteks III.- Nafta, Korotan - Fužinar, Komcel - Impol
3.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - MOŠKI
PARI 7. KROGA: SOBOTA OB 10.00: Lokomotiva - Impol, SOBOTA OB 17.30: Drava - Agroruše, Fala - Petrol, Piramida - Žalec Rogaška, Fužinar -Marles hiše.
Danilo Klajnšek
MALI NOGOMET
2. SLMN - VZHOD
Pari 6. kroga (14. in 15. 11.): Cerkvenjak Gostišče Anton - Panda Maribor, Sevnica - Bioterme Mala Nedelja, Bakara Center Mode - Pizzeria Vinska trta, Mak Red Bat Vratko - Slovenske gorice. Prost bo Tomaž.
MŠ
MALI NOGOMET - ZIMSKA LIGA ORMOŽ
SD Pušenci tudi letos organizira Zimsko ligo malega nogometa v Ormožu. Lani je sodelovalo 21 ekip, moštvo Belconta pa je postalo prvak te zanimive lige, kjer nastopajo tudi prvoligaški in drugoligaški igralci malega in velikega nogometa. Prijave za ligo sprejemajo na telefon 031 500 052 in 02/ 741 5806 (Matej) ali do petka, 7. novembra, ko bo ob 18. uri žreb v prostorih nogometnega kluba Ormož. Liga se bo pričela v soboto, 15. novembra.
Uroš Krstič
Estradne zvezde - Mestni svet MO Ptuj (6. 11., dvorana Center, ob 19.00)
ODBOJKARSKI KVALIFIKACIJSKI TURNIR CEV V SLOVENSKI BISTRICI
Od petka 7. novembra pa do nedelje 9. novembra organizira slovenje-bistri{ki odbojkarski klub Svit kvalifikacijski turnir evropske odbojkarske zveze (CEV). V Slovensko Bistrico prihajajo ekipe iz Francije, Portugalske in Cipra. Prvi dan, v petek, se bosta ob 16.30 pomerili ekipi iz Francije in Portugalske, ob 20. uri pa domači Svit z ekipo iz Cipra. V soboto se bosta ob 16.30 pomerili ekipi iz Cipra in iz Francije, ob 20. uri pa domači igralci s portugalsko ekipo. V nedeljo pa bo potekala tekma za prvo mesto. Ekipa odbojkarjev iz Francije je favorit in Bistričani upajo, da se bodo v nedeljo prav oni pomerili z njimi. Organizacija te športne prireditve je v minulih petih letih največji trenutek bistriškega športa v igri z žogo.
Postava Svitovcev je že znana: Mavro Miletič - sprejemalec, Aleks Berdon - podajalec, Zdravko Bračko - prvi tempo, David Slatinšek - korektor, Miha Lampret (kapetan) - prvi tempo, Bogdan Jurak - sprejemalec, Andrej Gomil-nik - tempo in korektor, Saša Pipenbaher - podajalec, Davor Kneževič - prvi tempo, Mitja Koželj - libero in dva iz mladinske postave Alen Sket - korekotr in Neven Brezovšek - sprejemalec.
-np
Planinski kotiček
OTVORITEV RAZSTAVE SIMONA PETROVIČA
Planinsko društvo Ptuj bo v prihodnjih dneh, natančneje 25. novembra, praznovalo 50. obletnico svojega delovanja. V tem letu so se ob slavnostnem jubileju zvrstile že številne prireditve, nekaj pa jih še sledi. Ena izmed njih se bo zgodila v četrtek, 6. novembra 2003, ob 17. uri v knjižnici Osnovne šole Dornava.
Najbrž je malokdo v ptujskem planinskem društvu, ki ne bi poznal Simona Petroviča. Simon je dolgoletni aktivni član PD Ptuj, ki se lahko pohvali z dejstvom, da je bil prvi ptujski planinski vodnik, hkrati pa ga lahko označimo še s številnimi drugimi prispodobami, pod katerimi je poznan širši ptujski javnosti - aktiven planinec, planinski vodnik, predavatelj in učitelj, nekdanji mentor planinske skupine na osnovni šoli Dornava ^ pa še zeliščar, kolesar, knjižničar, fotograf in še bi lahko naštevali. Vsakdo se ga spominja po svoje, odvisno od njegovih dejavnosti. In zagotovo se prav vsak, ki ga pozna, od njega nauči takšnih ali drugačnih koristnih nasvetov za življenje, ki jih še zmeraj rad deli. Simon praznuje hkrati s 50-letnico društva svojo 50-letnico aktivnega udejstvovanja in članstva v planinskem društvu. Ob tej priložnosti pripravlja v OŠ Dornava razstavo, povezano z njegovim dolgoletnim planinskim delom. Mnogim je ostal v spominu po svojih številnih predavanjih o planinskih doživetjih ob diapozitivih, zato bo verjetno tudi njegova razstava prava paša za planinske oči in ušesa, zlasti za tiste, ki so z njim soustvarjali zgodovino PD Ptuj. Prisrčno so vabljeni vsi, ki jim je Simon prijatelj, mentor, vodnik, predavatelj ali pa zgolj znanec iz knjižnice ali soseske. Zagotovo vas ne bo razočaral in se boste z razstave vrnili polni nostalgije, prijetnih spominov in novih zanimivosti.
Tadeja Radek
mun
Odbojka • 1. DOL (moški, ženske)
Benedičankam točka, Ptuj
1. DOL (M)
REZULTATI 5. KROGA: Svit -Salonit Anhovo 1:3, Maribor Stavbař IGM - Olimpija 3:0, Fužinar Meltal Ravne - Calcit Kamnik 1:3, LIP Bled - Pomurje Galex 3:0, Šoštanj Topolščica - Krka 3:0.
1.ŠOŠTANJTOPOLŠČ.	5 5 0 14
2.	SALONIT ANHOVO	5	4 1	13
3.	CALCIT KAMNIK	5	4 1	13
4.	KRKA	5	3 2 9
5.	SVIT	5	3 2 8
6.	LIP BLED	5	2 3 6
7.	OLIMPIJA	5	2 3 6
8.	MB STAVBAR IGM	5	1	4 3
9.	FU@INAR M. RAVNE	5	14 2
10.	POMURJE GALEX 5 0 5 1
SVIT - SALONIT ANHOVO 1:3 (-23, -27, 21, -27)
SVIT: Slatinšek, Koželj, Bračko, Gomivnik, Jurak, Kneževič, Lam-pret, Pipenbaher, Miletič, Berdon.
Derbi petega kroga je po hudem in izenačenem boju pripadel aktualnim pokalnim zmagovalcem. V prvem nizu so gostje odigrali odlično in si priigrali visoko vodstvo z 18:10, po odmoru pa so Bistričani odigrali precej bolje in celo izenačili na 22:22. Več od tega jim ni uspelo. V drugem delu sta obe ekipi prikazali vrhunsko predstavo, Salonit pa je po uspehu v evropskem pokalu očitno prišel v vrhunsko formo in z odločno igro sebi v prid obrnil tudi ta del igre. Gostitelji so v drugem nizu prav tako imeli svojo priložnost, a je po zaslugi nekaj nepotrebnih napak niso znali izkoristiti. V tretjem nizu so prišli do zadovoljstva tudi domači ljubitelji odbojke, saj so igralci Svita ves čas vodili, tudi za šest točk in brez težav znižali skupni izid. Toda v četrtem nizu je znova prišlo do prave drame. Bistričani so večji del vodili za dve ali tri točke, gostje pa so jih na 19. točki ujeli. Gostitelji so imeli priložnost za uspeh pri vodstvu s 25:24, česar pa niso izkoristili, zato so Primorci to z zadovoljstvom izkoristili. Gostje so v svojih vrstah imeli razpoloženega Bolgara Ilijeva, pri domačih pa je bil najboljši Slatin-šek z 29 točkami, a je tokrat manjkal še kakšen razpoložen igralec.
sta
1. DOL (Ž)
REZULTATI 5. KROGA: Avto Prstec Ptuj - Prevalje 0:3. Benedikt - Formis Bell Miklavž 2:3, Nova KBM Branik - Luka Koper 3:0, Sladki greh Ljubljana - TPV Novo Mesto 3:0, HIT Nova Gorica - ZM Ljutomer 3:0.
Foto: Črtomir Goznik
Tudi po tekmi s Prevaljem so Ptujčanke še brez osvojene točke (od leve): Kutsayeva, Draševa, Vučičevičeva in Mohorkova.
1.	NOVA KBM BRANIK	5	5	0	15
2.	SLADKI GREH LJ.	5	5	0	15
3.	HIT NOVA GORICA	5	5	0	15
4.	BENEDIKT	5	3	2	10
5.	TPV NOVO MESTO	5	2	3	6
6.	F. BELL MIKLAV@	5	2	3	5
7.	ZM LJUTOMER	5	1	4	4
8.	PREVALJE	5	1	4	3
9.	LUKA KOPER	5	1	4	2
10.	A. PRSTEC PTUJ	5	0	5	0
BENEDIKT - FORMIS BELL 2:3 (21, -14, -22, 22, -14)
BENEDIKT: Rajšp, Štumper, Šauperl, Črešnar, Coulter, Krajnc, Noonan.
Pred 400 gledalci je slavila gostujoča ekipa Foprmis Bell Miklavž z rezultatom 2:3. Tekmo sta sodila Ljubo Globačnik iz Topolščice in Damir Šketa iz Braslovč.
V	4. krogu so odbojkarice Benedikta gladko slavile v Kopru, zato so mnogi pričakovali, da bodo domačinke tudi na tej tekmi gladko zmagale proti gostjam iz Miklavža. Zgodilo se je obratno, ponovno se pokazalo, da ekipa Benedikta še zdaleč ni tako močna, kot je bila v lanski sezoni.
V	prvem nizu so bile boljše domačinke, ampak rezultat je bil izenačen do 19. točke, niz se je
Foto: Zmago Šalamun
Benedičanke so proti Miklav-žankam osvojile eno točko.
končal z rezultatom 25:21. V drugem nizu je domača ekipa popolnoma popustila in gostujoča ekipa je niz zlahka dobila. Tudi v tretjem nizu, ki je bil izenačen do 21. točke, se domačinke, kljub močni podpori s tribun, niso pobrale in niz izgubile. Četrti niz je dobila domača ekipa s 25:23, čeravno so bile skoraj vedno za točko v prednosti odbojkarice Miklavža in je bilo negotovo do konca. V petem nizu pa se je začel zelo oster boj za vsako žogo, ekipi sta se menjavali v vodstvu, rezultat je bil izenačen še na 14:14, končal pa se je v prid gostujoče ekipe z rezultatom 14:16.
Trener odbojkaric Benedikta Zoran Kolednik je po tekmi povedal: "Igrali smo slabo, slabše kot bi morali, gostujoča ekipa pa zelo dobro. Ekipa Miklavža je bila bolj motivirana, zato moramo biti zadovoljni tudi s točko. V zadnjem nizu smo naredili preveč nepotrebnih lastnih napak. V Novem mestu v soboto računam da se bomo pobrali in igrali bolje. Ni bojazni, forma ekipe je normalna, ni padla. Današnji dan je bil pač nekaj posebnega", je o sobotnem gostovanju v Novem mestu menil trener odbojkaric Bendikta Zoran Kolednik.
Zmago Šalamun
AVTO PRSTEC PTUJ - PREVALJE 0:3 (-23, -16, -16)
PTUJ AVTO PRSTEC: Lačen, Mohorko, Resanovič, Draš, Ni-mac, Šašič, Vučičevič, Kutcaj, Vi-dovič, Vindiš, Rola, Bilanovič.
Prejšnji četrtek so na Ptuju gostovale odbojkarice Prevalj. Tekma je odločala o begu z zadnjega mestu, saj doslej še nobena ekipa v letošnjem toku prvenstva ni zabeležila zmage. In prav dejs-
tvo, da sta obe ekipi potrebovali in pričakovali zmago, je obetalo zanimiv, izenačen in dramatičen dvoboj.
In za~etek tekme je to tudi nakazoval. Ob nekaterih dobrih potezah obeh ekip na za~etku tekme so se Prevaljčanke pri rezultatu 12:16 malo odlepile. Z dobrimi servisi in trdno igro na mreži so se Ptujčanke uspele približati, z neubranljivim servisom Ganne Kutsay pa so prvič na tekmi pove-dle (19:18). V napetem zaključku niza so Ptujčanke z nenatančnostjo pri zaključnih udarcih in tudi z nekoliko smole v žaru borbe niz izgubile z najmanjšo možno razliko.
Tudi začetek drugega niza je bil izenačen do rezultata 8:10 za gostje, predvsem zaradi dobre igre pri mreži, dobrih podaj Resanovi-čeve ter uspešnih zaključkov akcij Kutsayeve in Vučičevičeve. Ptuj-čanke so imele v nadaljevanju obilico težav s sprejemom servisa in posledično tudi z organizacijo napada, zaradi česar so Prevalj-čanke zlahka prihajale do točk. Tudi odmor domačega trenerja pri rezultatu 10:18 in menjave igralk niso pripomogle k boljši igri.
Pa tudi v tretje ni šlo. Slaba igra domačink se je nadaljevala, Pre-valjčanke so že vodile s 3:12. Pri igralkah se je sicer videla želja po dobrem rezultatu, ki je bila morda celo prevelika, saj je bilo v igri mnogo nepotrebnih napak, igralke so bile nezbrane in nervozne. Kljub vsemu so se pobrale in prišle le na točko zaostanka (15:16), ko se je začela ponavljati stara zgodba "z napakami".
Igralke so pokazale, da so se sposobne enakovredno kosati s Prevaljčankami, kar sicer po rezultatu ni moč soditi, vendar so bili na žalost redki svetli trenutki premalo za osvojitev niza, kaj šele za zmago. Čeprav kvaliteta posameznih igralk ni na najvišjem možnem nivoju, se da z usklajeno kolektivno igro marsikaj nadoknaditi ali pa vsaj prikriti, kot so nenazadnje prikazale tudi gostje. Torej čaka ptujsko ekipo največ dela prav izven igrišča, kar bo v času, ko je prvenstvo v polnem teku vsekakor težko, s pravimi potezami in veliko optimizma pa precej lažje.
anc, ug
HIT NOVA GORICA -ZM LJUTOMER 3:0
(13, 13, 15)
ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER: Kodila, Tretnjak, Vr-bančič, Jozelj, Vrbnjak, Oletič, Pir-her, Jureš, Morec.
V petem krogu so ljutomerske odbojkarice zabeležile še četrti poraz. Na gostovanju so jih brez težav premagale favoritizane Pri-
morke, ki so pod vodstvom nekdanjega trenerja ljutomerske moške odbojkarske vrste Danila Berlota gostjam prepustile vsega 31 točk. Gostujoče igralke so se Novogoričankam enakovredno upirale le na pričetku vseh treh nizov, v nadaljevanju pa je bila razlika v kakovosti prevelika, kar je Berlot izkoristil ter priložnost za igro dal tudi mlajšim igralkam.
Ljutomerčanke so v uvodnem nizu držale korak z gostiteljicami do rezultata 10:8, nakar so hito-vke z delnim rezultatom 9:1 po-
vedle 19:9 ter brez težav niz tudi dobile. Tudi v drugem nizu so se prleške odbojkarice nekoliko bolje uprirale na začetku, po rezultatu 8:6 za Novogoričanke pa so državne prvakinje z izredno serijo povedle z 21:9. Ljutomerčanke so zadnji, tretji niz pričele bolje ter povedle s 3:0 ter korak z odboj-karicami iz Nove Gorice držale do 9:8, nato pa smo znova videli scenarij iz prvih dveh nizov. Gostiteljice so za novo, peto zmago v sezoni potrebovale slabo uro.
MŠ
Odbojka • Avto Prstec Ptuj
Spremembe pri Ptuj~ankah
Odbojkarice Avto Prstec iz Ptuja so po petih krogih v 1. DOL še vedno brez osvojene točke. Po zadnjem odigranem srečanju proti Prevaljčankam, pa so se v vodstvu kluba odločili za prve spremembe. Sporazumno so se razšli s trenerjem Teom Pajnikom, novi (stari) strateg pa je postal Alen
Krajnc, ki je ekipo popeljal v pr-voligaško konkurenco. Novost v igralskem kadru je ta, da ne bo več igrala Sandra Draš in sicer zaradi zdravstvenih razlogov. Po vsej verjetnosti pa se bo v igralskem kadru v kratkem obetajo še nove spremembe.
Danilo Klajnšek
AEROBIKE
TELOVADBA ZA VSE - vadba nizke intenzivnosti
Morda ste ob seznanitvi programov skupinskih vadb aerobike, ki smo jih opisali v prej{njih rubrikah, pomislili, da so navedene zvrsti za vas pretežke ali pa enostavno nimate poguma, da bi iz kakr-{nih koli razlogov zaceli, morda tudi zato, ker se do danes niste preizkusili v tovrstnem gibanju ali sploh niste gibali. Če je tako, potem vas vabimo k 'Telovadbi za vse", to je k vadbi nizke intenzivnosti. Vadba vključuje vaje za povečanje gibljivosti, vaje za moč ter za izbolj{anje splo{nega počutja, v okviru katerih se bomo seznanili tudi z osnovnimi koraki aerobike. Težavnost vaj je prilagojena vadečim, ki prihajajo na vadbo, in se zato lahko k vadbi priključi vsakdo, ki si želi izbolj{ati gibljivost, moč in se sprostiti. Vadba se posebej priporoča starej{im, osebam s prekomerno telesno težo in seveda vsem drugim, ki želijo vaditi za začetek ali na sploh z nizko intenzivnostjo.
Poleg navedenih zvrsti aerobike izvajamo tudi vadbe, ki nimajo aerobnega značaja. Te vadbe so lahko imenitna dopolnitev k ostalim vadbam ali pa jih izvajamo tudi samostojno. Naj vam na kratko predstavimo fitnes jogo in pilates.
FITNES JOGA
Z jogo, najstarejšo znanostjo o življenju, se lahko naučimo obvladovati stres, pa ne le na telesni ravni, temveč tudi na miselni oziroma duhovni, poleg tega
nas joga krepi, varuje pred boleznimi in nas dela gibke. Jogo lahko vadi vsakdo, ne glede na starost in telesno stanje. Na splošno je joga sestavina petih načel: relaksacije, izvajanja jogijskih položajev, pravilnega dihanja, zdrave in uravnovešene prehrane ter pozitivnega mišljenja - meditacije. Z jogijskimi položaji oziroma asanami si raztegujemo in uglašuje-mo mišice in sklepe, hrbtenico in celotno okostje ter tako utrjujemo vse dele telesa. Ti položaji pa ne delujejo le na telesno ogrodje, temveč tudi na notranje organe, žleze in živce in tako skrbijo, da vsi telesni sestavi izžarevajo zdravje. Položaji joge sproščajo telesno in duševno napetost s tem pa tudi zaloge energije. Dihalne jogijske tehnike poživljajo telo in pomagajo nadzorovati duha ter nas navdajajo z občutkom miru in svežine, z vajami pozitivnega mišljenja in meditacije pa si zbistrimo um in krepimo umsko moč in zbranost. Da bi resnično razumeli, za kaj pri jogi gre, jo moramo preizkusiti sami. Na prvih vadbah nam to morda ne bo videti kaj več kot vrsto nenavadnih telesnih drž, sčasoma pa vsakdo, ki jogo redno vadi, ugotovi, da se mu z njo spreminja tudi odnos do življenja. Vse kar potrebujemo za izvajanje joge, sta naše telo in malo samoobvladovanja. Poznamo različne oblike joge, izmed katerih smo izbrali bolj aktivno različico, z pridihom fitnesa -imenujmo jo torej fitnes joga. Oblečemo dolge hlače in majico z dolgimi rokavi ter nogavice, saj jogo izvajamo bosi.
Vsi, ki bi želeli nasvet v zvezi z vadbo ali imate kakršno koli vprašanje s področja aerobike, ga pošljite na naslov: Karate-do klub Ptuj, CENTER AEROBIKE, Ormoška cesta 38/a, 2250 Ptuj, s pripisom "Za aerobiko" ali po elektronski pošti na naslov info@aerobika.net; odgovor bomo objavili v naši rubriki Centra aerobike.
Vpisi k vadbam aerobike potekajo 15 minut pred vadbami, ki se začnejo ob 19. in 20. uri od ponedeljka do četrtka, v Centru aerobike, na Ormoški cesti 38/a, na Ptuju. Informacije na telefonski številki: 041 699 639 ali spletni strani www.aerobika.net.
Dan odprtih vrat ptujske kleti 10. november 2003 od 10. do 18. ure
Piščanec in vino
Ptujska klet, članica skupine Perutnine Ptuj bo odprla vrata kleti vsem, ki želite vedeti več in ki si jo želite tudi ogledati na Vinarskem trgu 1 v Ptuju. _
Vabljeni na piščanca in vino!
Skupina Perutnina Ptuj
1
v
C
!	>
Minister za	'!	i
zdravstvo opozarja: • Prekomerno pitje ..
allcohola šlcoduje	'
zdravju!	■■	'
Strelstvo • SK Ptuj
Regijska reprezentanca
21. oktobra se je na strelišču na Ptuju odvijal izbor za štajersko regijsko reprezentanco v streljanju z zračno pištolo. Izbora so bile deležne prav vse kategorije: člani, članice, mladinci, mladinke ter mlajši mladinci in mlajše mladinke. Kaj sploh pomeni izbor za regijsko reprezentanco? To pomeni, da mora vsaka regija v Sloveniji pripraviti tako tekmovanje in izbrati najboljše strelce v vsaki kategoriji. Teh šest strelcev nato predstavlja ekipo svoje regije. Ekipe vseh regij pomerijo med seboj na sklepnem tekmovanju, ki bo 15. novembra v Lendavi in se imenuje Pokal strelske zveze Slovenije. Ekipa, ki v vseh šestih kategorijah skupaj nastre-
lja največ krogov, prejme pokal ter naziv za najboljšo regijsko reprezentanco v letu 2003.
V ekipo za štajersko regijsko reprezentanco so se uvrstili naslednji strelci. Med člani je to uspelo Boštjanu Simoniču (Kidričevo), ki je nastreljal 578 krogov. Med članicami je uspela Majda Raušl (SK Ptuj) z nastreljanimi 378 krogi. Med mladinci je bil najboljši Simon Simonič (Juršinci), ki je nastreljal 565 krogov. Med mladinkami je bila najboljša Mateja Levanič (SK Ptuj) z nastreljanimi 353 krogi. Med mlajšimi mladinci je to uspelo Roku Pučku (Juršinci) s 357 krogi. Med mlajšimi mladinkami je bila najboljša Nina Pavlin (Juršinci) s 354 krogi. 15.novembra jim prav vsi držimo pesti ter upamo, da bodo postali najboljša regijska ekipa Slovenije!
Strelstvo • SK Juršinci
1. državna liga
V Leskovcu pri Krškem je bilo prejšnji teden v izvedbi tamkaj š-njega strelskega društva izvedeno 1. kolo državne lige v streljanju z zračno pištolo. Med dvanajstimi klubi je ekipa SD Juršinci zasedla solidno 7. mesto s 1656 krogi. Posamezno pa so Juršinski strelci dosegli naslednje rezultate: Simon Simonič 565 krogov, Rok Pučko 546 krogov in Mirko Moleh 545 krogov.
Državna strelska liga za mladince in mlajše mladince
Boks
V Leskovcu pri Krškem so v streljanju z zračno pištolo nastopili tudi mladinci in mlajši mladinci. Ekipna zmaga je med mlajšimi mladinci pripadla strelcem iz SD Juršinci s 1028 krogi. Posamezno je Rok Pučko s 358 krogi zasedel 2. mesto, Gregor Moleh s 328 krogi pa 8. mesto. Med dekleti je Nina Pavlin s 342 krogi osvojila 4. mesto. V konkurenci mladincev je slavila ekipa SD Domžale s 1038 krogi, tekmovalci iz SD Juršinci pa so s 1024 krogi zasedli 4. mesto. V posamezni konkurenci je iz SD Juršinci z najboljšim rezultatom zadnjih let slavil Simon Simonič s 383 krogi, 7. mesto je zasedel Simon Druzovič s 345 krogi, Saša Cafuta pa je med mladinkami zasedla 5. mesto z 296 krogi.
Dušan Rakus je bil prehiter za reprezentanta Srbije in Črne gore
Slovenska amaterska boksarska reprezentanca se je konec oktobra v telovadnici OŠ Prežihov Voranc na Ravnah pomerila z izbrano vrsto Srbije in Črne gore. Tekmeca sta se pomerila v osmih dvobojih, prepričljivo boljši pa so bili varovanci Stanislava Milutinoviča, saj so goste ugnali s kar 14:2. Prireditev je spremljalo 1200 privržencev športa trdih pesti, ki so dvorano na Čečovju napolnili do zadnjega kotička. V samostojni Sloveniji se tolikšno število gledalcev na boksarski prireditvi ni zbralo še nikoli. Ob profesionalcu Dejanu Zavcu sta v boksu uživala tudi smučarja Mitja Kunc in Drago Grubelnik.
Zmagoviti niz je začel obetavni kadet Grega Lovišček (Sl. Bistrica), ki je v spopadu petnajstletnikov predvsem z desnimi direkti razorožil Vladimirja Jankoviča. Na 4:0 je povišal najboljši slovenski amaterski boksar, šestkratni državni prvak, Ptujčan Dušan Rakuš (ŽBK AC Krajnc) v kategoriji do 69 kg, ki si je odločilno prednost
proti Bojanu Knežiču priboril že v uvodnih dveh rundah, ko je večkrat silovito zadel tekmeca. Rakuš je za svojo bojevito predstavo prejel glasen aplavz gledalcev, posebej pa sta ga pohvalila tudi legendarni jugoslovanski boksar iz sedemdesetih let Tadija Kačar in selektor reprezentance Slovenije Milutino-vič. "Gledalci so mi z bučnim navijanjem dvignili adrenalin in v takem ozračju ni bilo težko premagati sicer kakovostnega reprezentanta Srbije in Črne gore. Poleg tega sem tudi ubral svojo taktiko borbe, kar se je izkazalo kot zelo dobro," je povedal Rakuš, ki se že pripravlja na novo mednarodno preizkušnjo, kajti 9. novembra bo naša reprezentanca v Idriji boksala proti izbrani vrsti Italije. Z odličnim boksom je v vodstvo z 12:0 slovensko izbrano vrsto po uspehu nad Ivanom Janjičem popeljal še en Bistričan Damjan Sel (do 69 kg).
Ivo Kornik
Rekreativna liga v streljanju s serijsko zra~no pu{ko
Strelski klub Ptuj organizira 15. 11. 2003 s pričetkom ob 10.uri 1.kolo rekreativne lige v streljanju s serijsko zračno puško. Tekmovanje bo potekalo na strelišču na Ptuju. Streljalo se bo 20 strelov za oceno. Prvi trije strelci bodo tudi nagrajeni! Vabimo vse strelce, ki ste včasih že streljali v občinski in medobčinski ligi s serijsko puško, ki pa je na žalost propadla, da nas razveselite s svojo udeležbo in da obudimo spomine na včasih zelo priznano tekmovanje. Vabljeni pa ste prav tako tudi vsi tisti strelci, ki si enostavno želite tekmovanja v streljanju ter dobre družbe!
Simeon Gonc
Mednarodna liga "First"
Tekmovalci SD Juršinci pa so nastopili tudi v prvem kolu mednarodne lige v streljanju z zračno pištolo. Tekmovanje je potekalo v Madžarskem Zalaegerszegu. V konkurenci osmih ekip so osvojili 2. mesto s 1659 krogi. Za ekipo SD Juršinci so tekmovali Simon Si-monič 556 krogov, Mirko Moleh 553 krogov in Rok Pučko 550 krogov. V posamezni konkurenci so nastopili še Nina Pavlin 534 krogov, Janko Berlak 519 krogov in Gregor Moleh 511 krogov. Naslednje 2. kolo lige bo 9. novembra v Čakovcu na Hrvaškem.
PD
Strelstvo
Boštjan Simonič na EP
Včeraj je na svetovno prvenstvo v streljanju, ki bo na Švedskem, odpotoval Boštjan Simonič iz SD Kidričevo Tenzor. Boštjan bo nastopil v streljanju z zračno pištolo. V izredno močni mednarodni konkurenci bo imel tudi priložnost, da z dobrim streljanjem pride med tiste, ki bodo prihodnje leto nastopili na OI v Grčiji. Njegov nastop bo v soboto v dopoldanskem času.
Danilo Klajnšek
Boštjan Simonič
Tekmovanje na konjeni{-kem klubu Karlo - Maribor
člani Konjeniškega kluba Rogoznica Ptuj so se v začetku oktobra udeležili regijskega tekmovanja v konjeniških igrah in preskakovanju ovir.
Med začetniki v jahalnih igrah so blesteli jahači iz KK Rogoznica Ptuj, saj so zasedli vsa tri prva mesta, in sicer Hana Koehler 1. mesto, Sara Mernik 2. mesto in Brigita Šmigoc 3. mesto. V tej kategoriji
so nastopili še Rosana Rabuza (7. mesto), Doroteja Kelenc (9. mesto) in Nastja Pungar~i~ (10. mesto).
V kategoriji preskakovanja do 80 cm je KK Ptuj-Rogoznica zastopala Mojca Janžekovi~, ki je parkur opravila brez kazenskih točk. V baražu sta nastopali Barbara Kuhar in Živa Ču~ek. Barbara s konjem Brikom je s časom 22,03 sek in odličnim jahanjem zasedla drugo mesto. Navdušila nas je tudi Živa, ki je s konjem Passadeno dosegla najboljši čas (20,96sek), a na žalost podrla predzadnjo oviro in se tako uvrstila na 11. mesto. (ur)
Na podlagi 45. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03) in Odloka o proračunu Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 54/03) občina Kidričevo razpisuje
JAVNO ZBIRANJE PONUDB
za prodajo stvarnega premoženja v lasti Občine Kidričevo
Predmet prodaje in izhodiščna cena nepremičnin:
1.	Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Pleterjah 49 - parc. št. 22.S k.o. Pleterje, stavbišče s stanovanjsko hišo, gospodarskim poslopjem, garažo in silosom v izmeri 1011 m2, po izhodiščni ceni 11,282.000,00 SIT.
2.	Kmetijska zemljišča:
parc. št. 22, njiva v izmeri 1870 m2 po izhodiščni ceni 261.800,00 SIT, parc. št. 23, njiva v izmeri 360 m2 po izhodiščni ceni 43.200,00 SIT, parc. št. 25, pašnik v izmeri 1906 m2 po izhodiščni ceni 285.900,00 SIT, parc. št. 148/6, gozd v izmeri 2554 m2 po izhodiščni ceni 178.780,00 SIT, parc. št. 354, njiva v izmeri 3687 m2 po izhodiščni ceni 460.875,00 SIT, parc. št. 355, njiva v izmeri 2104 m2 po izhodiščni ceni 214.608,00 SIT, parc. št. 358, njiva v izmeri 19494 m2 po izhodiščni ceni 2,690.172,00 SIT, parc. št. 359, njiva v izmeri 10592 m2 po izhodiščni ceni 1,324.000,00 SIT, parc. št. 373/2, njiva v izmeri 4278 m2 po izhodiščni ceni 534.750,00 SIT, parc. št. 418/13, gozd v izmeri 23020 m2 po izhodiščni ceni 229.520,00 SIT, parc. št. 964, travnik v izmeri 6000 m2 po izhodiščni ceni 528.000,00 SIT, parc. št. 1019, njiva v izmeri 45268 m2 po izhodiščni ceni 5,658.500,00 SIT, parc. št. 169/1, gozd v izmeri 4782 m2 po izhodiščni ceni 310.830,00 SIT, parc. št. 357, njiva v izmeri 3237 m2 po izhodiščni ceni 381.966,00 SIT, parc. št. 145/1, gozd v izmeri 1417 m2 po izhodiščni ceni 92.105,00 SIT, parc. št. 145/2, gozd v izmeri 2723 m2 po izhodiščni ceni 176.995,00 SIT, parc. št. 373/3, njiva v izmeri 9001 m2 po izhodiščni ceni 900.100,00 SIT, vse k. o. Pleterje. Navedena kmetijska zemljišča se prednostno prodajajo v paketu po izhodiščni ceni 14,272.101,00 SIT.
3.	Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Cirkovcah 23 - parc. št. 281 k. o. Cirkovce, stanovanjska stavba v izmeri 184 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 13 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 165 m2 in dvorišče v izmeri 581 m2, po izhodiščni ceni 5,003.000,00 SIT.
4.	Bife v Cirkovcah 11 v skupni površini 42,4 m2 (vetrolov 2,6 m2, sanitarije 10,9 m2, bife 23,6 m2 in skladišče 5,3 m2) - parc. št. 2501, št. vložka v etažni lastnini 451/1, po izhodiščni ceni 6,635.000,00 SIT.
5.	Nezazidano stavbno zemljišče parc. št. 333/103 k. o. Apače v izmeri 1085 m2 po izhodiščni ceni 4,771.396,00 SIT.
6.	Nezazidano stavbno zemljišče parc. št. 333/143 k. o. Apače v izmeri 2717 m2 po izhodiščni ceni 13,140.000,00 SIT.
7.	Nezazidano stavbno zemljišče parc. št. 767/1 k. o. Gerečja vas v izmeri 2573 m2 po izhodiščni ceni 12,690.036,00 SIT.
8.	Nezazidano stavbno zemljišče parc. št. 731/15 k. o. Gerečja vas v izmeri 592 m2 po izhodiščni ceni 2,352.500,00 SIT.
9.	Nezazidano stavbno zemljišče parc. št. 731/12 k. o. Gerečja vas v izmeri 674 m2 po izhodiščni ceni 2,678.400,00 SIT.
Pogoji sodelovanja: Ponudbo za nakup zemljišč lahko dajo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. Ponudniki za nakup zemljišč pisne ponudbe v zaprti kuverti pošljejo ali osebno oddajo do vključno 20. novembra 2003 na naslov: Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo z oznako "NE ODPIRAJ — ponudba za nakup zemljišča" s pripisom zgoraj navedene zaporedne številke pri posamezni nepremičnini. Osebno prinesene ponudbe je treba do navedenega datuma oddati v sprejemni pisarni Občine Kidričevo najkasneje do 15. ure. Pri prodaji kmetijskih zemljišč se upoštevajo vse relevantne določbe zakona, ki se nanaša na prodajo kmetijskih zemljišč.
Vsebina ponudbe: Ponudba mora vsebovati točen naziv ponudnika in njegov naslov oz. sedež, navedbo zemljišča, za katero je ponudnik zainteresiran in ponujeno ceno. Ponudbi mora biti priloženo:
-	potrdilo o vplačilu varščine, ki znaša 10% izhodiščne vrednosti zemljišča, za katerega se daje ponudba in mora biti nakazana na transakcijski račun Občine Kidričevo pri Banki Slovenije št. 01245-0100017097 s pripisom "varščina za nakup nepremičnin";
-	potrdilo o državljanstvu za fizične osebe oz. originalni izpisek iz sodnega registra za pravne osebe, za samostojne podjetnike priglasitev pri pristojnem davčnemu uradu. Dokazila pravnih oseb in samostojnih podjetnikov ne smejo biti starejša od 30 dni;
-	pisno izjavo o strinjanju s pogoji javnega razpisa.
Pla~ilni pogoji: plačilo zemljišča se opravi najkasneje v 8 dneh po podpisu kupoprodajne pogodbe. V nasprotnem primeru se pogodba šteje za razdrto, varščina se kupcu ne vrne. Vpis lastništva v zemljiško knjigo je možen šele po plačilu vseh stroškov. Neuspelemu ponudniku se varščina vrne brezobrestno v 8 dneh po končanem postopku javnega zbiranja ponudb, uspelemu pa poračuna pri plačilu zemljišča po sklenjeni kupoprodajni pogodbi. Če uspeli ponudnik brez opravičenega vzroka odstopi od nakupa pred podpisom kupoprodajne pogodbe, varščina zapade v korist Občine Kidričevo.
Kritje stro{kov: kupec zemljišča, ki je predmet javnega zbiranja ponudb, mora plačati stroške overitve podpisov na pogodbi, 20% DDV in stroške zemljiškoknjižnega prenosa lastništva.
Javno odpiranje ponudb: pravočasno prispele in vsebinsko ustrezne ponudbe bo javno odprla in pregledala komisija, ki jo bo imenoval župan Občine Kidričevo, v petek 21. novembra ob 11. uri v prostorih Občine Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo. O izidu javnega zbiranja ponudb bodo ponudniki obveščeni v roku 5 dni od odpiranja ponudb. Rok za sklenitev kupoprodajne pogodbe je 15 dni od prejetja poziva kupca k podpisu pogodbe.
Občina si pridržuje pravico, da z nobenim prijavljenim ponudnikom ne sklene pogodbe oziroma lahko začeti postopek ustavi kadarkoli do sklenitve pogodbe.
Ogled: vsak interesent si ima pravico ogledati nepremičnine. O terminih ogleda se dogovori s kontaktno osebo.
Dodatne informacije: kontaktna oseba je svetovalec - inšpektor Egon REPNIK, ki daje informacije osebno na sedežu Občine Kidričevo v pisarni št. 4 ali po telefonu št.: 02/799 06 12.
OBČINA KIDRIČEVO
Mali oglasi
02/749-34-10
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
PRODAMO MAJHNO posestvo s staro hišo na Destrniku, zemljišče je tudi predvideno za več gradbenih parcel, ponudbe na naslov: Ivan Markež, Janežovski vrh 43, 2253 Destrnik.
KUPIM STAREJŠI vikend ali parcelo z možnostjo gradnje vikenda v oddaljenosti od Ptuja do 20 km. Telefon 040 250-409 ali 02 746-51-01.
POSLOVNI PROSTOR - zobno ordinacijo damo v najem. Informacije na tel. 041 728-950.
VIKEND komfort, opremljen, na Kogu pri Ormožu, možnost menjave stanovanja. Pokličite GSM 041 672 449. Zvezdana Hedžet, Dobravska 15, 2000 Maribor._
PRODAM gradbeno parcelo v Novi vasi pri Markovcih. Tel. 766-43-11.
ODDAM v najem garsonjero na Ptuju. Tel. 041 903-361._
2-SOBNO STANOVANJE v centru Ptuja dam v najem. Tel. 041/317-361._
Prodamo STANOVANJA: nova stan. in parkirne prostore Drava center; sprejemamo naročila za nova stan., vseljiva julija 2004 in poslovne prostore v Rabelčji vasi. STANOVANJSKE HIŠE na lokacijah: Aškerčeva ul., Ob Studenčnici, Tržec, Prerad, Zagojiči, Zg. Pristava, Saku-šak, Drakšl, Zg. Leskovec, Moškanjci. POSLOVNO-STAN. OBJEKTI: Lenart (motel), Hajdoše (avto-salon), Ptuj (gostinski objekti), Grajena, Orešje. Vse inf. dobite v Agenciji VIKEND, Biš 8b, 02/757-1101, Ptuj-Domino center, 02/748-1013, GSM: 041-955-402, fax.: 02/7481014._
KUPIM vikend, starejšo hišo ali gradbeno parcelo na lokacijah Brezo-vec, Belski Vrh, Veliki Vrh. Tel.031 224-737, popoldan.
DOM - STANOVANJE
NA PTUJU prodam dvosobno stanovanje (61,35 m2), obnovljeno in opremljeno. Tel. 031 294-539.
DELO
NUDIMO VSE informacije o pestri izbiri ročnih del. Material dobite domov. Izplačilo pri prevzemu izdelkov. Infokomerc, Radovan Malešev, s.p., Šercerjeva 20, Velenje, tel. 041 747-121.
Potrebujemo EKONOMISTA z znanjem s področja računovodstva in knjigovodskih del, poznavanje zakonodaje, z delovnimi izkušnjami 5 let. Aktivno znanje angelškega jezika (govorno in pisno). Vse insteresente prosimo, da za dodatne informnacije pokličete na tel. številko 796-33-31 (g. HVALEC MARJAN, s.p., Lovren-ska c. 3, Kidričevo).
TAKOJ redno zaposlimo trgovko/ ca za delo z našim kombijem in znanimi kupci na področju 02 in 03, trgovina Butler, Zdravko Kaste-lic, s.p. PTG 49, 8000 Novo mesto, tel. 07 3372-600 ali 041 643-766.
KMETIJSTVO
Prodamo prašiča, 200 kg, domače reje. Tel. 758 35 61._
PRODAM TELICO, brejo v 9. mesecu. Tel. 757-47-41._
DVE TELICI, breji, prodam. Tel. 757-05-31._
GOSI DOMAČE reje, žive ali očiščene, prodam. Tel. 041 237-077.
TELICO simentalko, težko 500 kg, in nakladalko Mengele 17 m3 prodam. Tel. 02 803-65-41._
Prodam suho luščeno koruzo. Tel.02 753-10-11._
JABOLKA ZA OZIMNICO! Sorte janagold, idared prodajamo, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, tel. 02 769-26-91._
NESNICE, mlade jarkice, rjave, cepljene, stare 16 tednov, prodam - 600 SIT Dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792-35-71.
DRVA na panju in jalovo kravo kupim. Tel. 03/582-75-68.
TRGOVINA Z LESOM, SKETA ALEKSANDER, s.p., Ireje 3 D. Rogaška Slatina. Odkup hlodovine. Vse informacije vam posredujemo na telefonski številki 041 326-006.
RADIOllITEDNIK
Direktor: Jože Bracic Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Raiceva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. V
7
I \
J
H
Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na-{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Urednik športnih strani: Jože Mohorič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:
Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec
Lektor: Boštjan Metličar Tajnica redakcije: Marjana Pih-ler (02) 749-34-22.
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16.
Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naročnina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev. Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.
Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, št. 89.
E-mail uredništva:
tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
RADIOPTUJ
89,8-98,e-l04T3
Odgovorni urednik:
Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-kec, Tatjana Mohorko, Majda Fridl, Zmago Šalamun
Telefon uredništva:
(02) 749-34-25
Vodja studia:
Zvonko Žibrat Telefon studia
(za oddaje v živo): (02) 771-22-61, (02) 771-22-60 E-mail:
nabiralnik@radio-tednik.si
OGLASNO TRŽENJE
Mali oglasi:
Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37
Sprejem oglasov po e-mailu:
nabiralnik@radio-tednik.si
Vodja marketinga:
Mojca Brumec (02) 749-34-30,
narocila@radio-tednik.si
Marketing:
Bojana Čeh (02) 749-34-14,
Luka Huzjan (02) 780-69-90, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet:
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
www.radio-ptuj.si
Mali oglasi
PRODAM 6 OKEN S polkni. Tel. 778-24-21.
RAZNO
SALONITNO KRITINO poklonim. Tel. 778-87-51._
OSAMLJEN MOŠKI, 47 let, 172/70, brez obveznosti, s svojim stanovanjem, želi spoznati preprosto urejeno žensko manjše postave iz okolice Ptuja, samo resne klice sprejem na tel. 040 826-325.
KUPIJO STARE PEZ figurice, plačilo od 200 do 10.000 sit za kos. Tel. 041 429-376._
PRODAM PEČ NA petrolej (zibro kamin laser 3KW) in nadstropno posteljo(masiven les), tel. 041 770 877.
PRODAM bukova drva z dostavo in traktor Tomo Vinkovič 823. Tel. 031 532-785.
UGODNO prodam hidravlično čelno plužno desko in gorilnik znamke Hess za oljno peč. GSM: 041 945-914._
Prodam bukova drva z dostavo. Tel. 041 544-270._
Ugodno prodamo 2 nerabljeni ter-moakumulacijski peči, nerabljena vezana okna in rolete ter suha mešana drva. Tel. 02 7481403.
PRODAM lesene sode za vino in kupim 10 m3 zemlje. Tel 031 512-079._
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
Sindikat delovnih invalidov Slovenije obvešča svoje člane in partnerje, da smo se preselili pisarno sindikata na novo lokacijo v Dravsko ul. 8, (vhod iz Vošnjakove ulice) na Ptuju. Uradne ure so vsak dan med 9. in 11. uro ter v sredo od 15. do 17. ure. V času uradnih ur nas dobite na tel. št. 771 08 22. Za nujne primere smo ves cas dosegljivi na dežurni številki - 070 411 431.
AKCIJA! Ladijski pod 12 mm, II. KL, in ladijski pod 20 mm, II.KL, za DESKANJE STREH. Tinles, d.o.o., Križevec 18, Stranice, tel. 041 647-234, fax: 03 752-12-00.

Otroška kolesa 12'' - 24'' in ameriška kolesa 2003 do 20% gotovinski popust. Velika izbira sobnih fitnes naprav; sobna kolesa že od 42.000 SIT naprej. NAJVEČJA IZBIRA, NAJBOLJŠA KVALITETA! Kolesarski center BIKE EK, Jadranska ulica 20, Ptuj, tel.: 771 24 41!
euronautic
Organiziramo tečaj za voditelja čolna.; 14., 15. in 16. november 2003, izpit 22. november 2003. Euronautic, d.o.o.; Bevkova ulica 3, Ptuj; telefon: 02 780 11 50.
DaNiKo
NEL
OgiĚDwci	° DíisiffsiwmD gj®\y7®[f®D
Daniela Kolenko s.p. ZakI 28b, Podlehnik Gsm: (031) 262 740 (nemščina)
Nadia Elheflan - Galun s.p. StogovcI 42, Rt. Gora Gsm: (041) 547 116 (angleščina)
Cas je, da se aMivno naučite tihega leâltaa
tečaji In Individualne Instrukcije Iz nemškega In angleškega Jezika • prevajanje • konverzacije • poslovni Jezik • tečaji za otroke In odrasle • poslovno svetovanje
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznili gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
sobota. 8. november ob 10.00 uri
J'illi i
Veseli Martin bo mošt spremenil v vino.
Ga boste poskusili? Poskusite pa lahko tudi srečo pri nagradnih igrah, si ogledate folklorne plese in prisluhnete dobri glasbi glasbenih gostov TRIO POGLADIČ.
5i muna»airnajboljši sosed
AKTALdo.0 Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31

©caiGî] m WEfiflf m m©
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489
(med 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovica v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
rii
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovič, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gorisnica
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obrxjite, gotovinski popust _in popust za upokojence_
NUMERO UNO,
Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine.
Stari kredit ni ovira.
Tel. 02/252-48-26, 041 750-560.
Vsak četrtek ob 20.00 uri
posKoćm
n
TULIPAN - iVI'rjana
JOŽOVC - Pr' sv. Než-
IZVIR - Zapieiite z nami
VASOVALCI - Siovo
KOMPROMIS - V dvoje nama je iepo
B. KLAVŽARJA - Vinsici biagosiov
ŠIBOVNIKI-Vražje Siogarce
REVIRČANI - Revirski pozdrav
MODRI VAL - Na šagri
JOŽETA ŠERUGE - V icrogu najdražjiii
M. DROFENIKA - Na Siadid Gori
SVETLIN - Tratata
DORI-PoiicazaVurberii
01	Ans.
02	Ans.
03	Ans.
04	Ans.
05	Ans.
06	Ans.
07	Ans.
08	Ans.
09	Ans.
10	Ans.
11	Ans.
12	Ans.
13	Ans.
Zmagovalec meseca oktobra je ansambel ZUPAN - Naj urea kar tiktaka. Še eno priložnost ima ansambel TULIPAN - M'rjana. Glasovanje s sporočili SMS: 041/818-666 Za POSKOČNIH 13 od 20.00 do 22.00 Za VEUČASTNIH 7 od22.00 do 24.00 orfeičktnre SMS glasbene želje: 041/B18-m
sfa-^mičmm.
m^- 7
1	ANITA KRAU - Na zdravje tvoje
2	FOLKLORA - Tumasti Ožbi
3	MALIBU - Bamboia
4	IVO RADIN-Lučica v temi
5	MILI & JOŠAR - Vzemi ijubezen
6	PIRAMIDA - Naj bogovi povedo
7	VITO & RENATA - Iz oči v oči se Isicri Zmagovalec meseca oktobra je ans. POMLAD - Zapleši z n Še eno priložnost ima ANITA KRAU - Na zdravje tvoje.
SMS
1 2
3
4
5
Poskočnih 13
Veličastnih 7

d.o.o..p.p. 318, 22SO Ptuj
servis vseh vrst vozil, vulicanizerstvo: gume, montaža, centriranje in popravilo vseh vrst gum, diagnostika motorja, test zavor
DO 6 LET
za vse zaposlene ter upokojence. Obremenitev OD preko 1/3, poplačila starih kreditov.
VIVA posrednlšWo, Matej Prapnotnik s.p., Pivkovaul. 19,2250 Ptuj,
tel.: 02/7710955, GSM: 041/325 923
^NOVO NA STAREM MESTUIf'
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -poldiřite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, kartice...
Mensa d.o.o., Cankaijeva 21, Maribor
Roietarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. iUlaistrova 29,2250 Ruj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuici 26/8 ® 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
Četrtek, 6. november
11.00 Dolena, martinovanje na kmetiji Pajnkiher in v kleti Lončarič 17.00 v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju, Pravljična ura z jogo 17.00 v knjižnici OS Dornava, otvoritev razstave Simona Petroviča 18.00 v CID-u na Ptuju, predstavitev dela Medobčinskega društva
gluhih in naglušnih Ptuj 22.00 v Kolnkišti na Ptuju, koncert zasedbe Picikl
Petek, 7. november
11.00 v gledališču Ptuj, Drevo Luka, Mali princ 19.00 slavnostna dvorana Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju, odprtje razstave "Zbiranje in ohranjanje pisnih in tiskanih dragocenosti" 19.00 vaški dom Pobrežje, martinovanje 20.00 v CID-u na Ptuju, koncert mladih ptujskih rock skupin 22.30 v Kolnkišti na Ptuju, koncert glasbene skupine Duo nikad čuo
Sobota, 8. november
8.00 do 10.00 pred trgovino Mercator v Središču ob Dravi, krst mošta in vina Turističnega društva Središče ob Dravi v CID-u na Ptuju, ustvarjalna delavnica "Svečniki in svečke" na Mestnem trgu na Ptuju, tekmovanje v kotaljenju polovnjakov in glasbeni program
v gledališču na Ptuju, Zakleta princeska ali trije čudežni prijatelji, za abonma Lutka in izven Skorišnjak, martinovanje pri Blaževi kapeli v gledališču na Ptuju, Zakleta princeska ali trije čudežni prijatelji, za abonma Račka in izven
refektorij minoritskega samostana na Ptuju, Četrta revija mladinskih zborov in glasbenih skupin na ptujskem gradu, kulturni večer
v Sokolani v Središču ob Dravi, tradicionalni Martinov koncert godbe na pihala Središče ob Dravi
v Kolnkišti na Ptuju, zaključek martinove sobote v študentskem vzdušju
v Voličini, martinovanje za invalide v organizaciji Medobčinskega društva invalidov
10.00 10.00
10.00
10.00 11.30
15.00
19.00 19.00
23.00
Nedelja, 9. november
10.00 dan odprtih vrat vinogradniških kmetij, Mestni Vrh, Grajenščak
13.00 Repišče, martinovanje v kleteh Feguš, Kranjc, Orlač, Zorec in Habjanič
Ponedeljek, 10. november
9.30 in 11.00 v gledališču na Ptuju, Ta presneta ljubezen, za šole in izven
15.00 Velika Varnica, martinovanje pri etnografskem muzeju 19.30 v gledališču na Ptuju, Svetniki, za abonma Odrasli in izven -	Stara steklarska delavnica na Ptuju, srečanje s pesnikom, slikar-
jem in magikom patrom Mirkom Pihlerjem
Torek, 11. november
9.30 in 11.00 v gledališču na Ptuju, Ta presneta ljubezen, za šole in izven
11.00 na Mestnem trgu na Ptuju, martinovanje in imenovanje princa karnevala 2004
16.00 v Gimnaziji Ormož, delavnice Izrazi se, predstavitev dela z digitalnim fotoaparatom
Sreda, 12. november
9.30 in 11.00 v gledališču na Ptuju, Ta presneta ljubezen, za šole in izven
-	Glasbena šola Karol Pahor na Ptuju, predstavitev pesmarice
prof. Franja Luževiča ob 100-letnici skladateljevega rojstva
TV PTUJ
Sobota, ob 21.00, in nedelja, ob 10.00: zabavnoglasbena oddaja Kloba-sekov Pepi; nastopajo humoristi in priznane glasbene skupine. Poljudna oddaja "Zgodovina Slovencev" avtorja Rudija Klariča.
Nagrado založbe MANDARINA prejme: Urška Keleđalk, Cirkulane 26, 2282 Cirkulane
KINO Ptuj
7., 8. in 9. november, 18.00 in 20.30, Podli fantje 2.
UGODNI NAKUPI V METALKI
PRIPRAVLJENI
NA

ZĚMSiCA PÊiEVMAmCAs
DIMENIZIJE 155/70 R13 165/70 R14 175/70 R13 175/65 R14 195/65 R15 195/65 R15
PROIZVAJALEC
Matador Kumho
Kumho
Kumho
Kumho
Matador
Kumho
od 7.968,00 S od 12.427,20 S od 12.166,20 S od 13.951,80 S od 13.826/40 S od 17.940,00 S
CENA IT dalje IT dalje IT dalje IT dalje IT dalje IT dalje
Ob menlavl pnevmatik brexplaini preventivni pregied celotnega avtomobila
Avto Prstec d.o.o.
Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj
telefon 02-782 3001, faks 02-780 5910
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	Oprema
FIAI MAREA 1,8 EIX WF,F,KF,ND	1997	1.190.000	PRVI LAST.
OPELFRONTERA2,2DTIES	2000	4.460.000	PRVI LAST.
MERCEDES-BENZ C180 LORINSER	1994	1.690.000	STREŠNO OKNO
FIAI PUMO 1,2	2000	1.140.000	REDNO SERV
HONDA STREAM 2,016V VTEC AVT.	2001	3.790.000	PRVI LAST.
RENAUIT LAGUNA 2,0 RXE	1995	1.080.000	KOVVIŠJP
VOLKSWAGEN GOLF 1,8 a KARAVAN	1995	840.000	SERV.KNUGA
DAEWOO MAHZ S	1998	760.000	RDEČA
RENAUIT MEGANE SCENIC 1,6 RN	1996	1.260.000	SERV.KNIIGA
SUZUKI BALENO 1,3 GL	1996	730.000	PRVI LAST.
RENAULT TWINGO 1,2	2001	1.340.000	PRVI LAST.
OPEL CORSA 1,012 V	1999	1.130.000	PRVI LAST.
FIAT BRAVA 1,2 16V	1999	1.340.000	PRVI LAST.
FIAT TEMPRA 1,61	1992	280.000	SERV.KNIIGA
RENAULT R191,4 E RT	1995	620.000	SERVO VOLAN
VOLKSWAGEN POLO 1,4	2000	1.630.000	SERV.KNIIGA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 IDI KARAVAN	2001	3.680.000	AVT. KLIMA
RENAUIT MEGANE 1,6 ERN	1997	1.140.000	BELA
FIAT BRAVA 1,2 16V	1999	1.200.000	SERV.KNIIGA
CTTROEN BERLINGO BREAK 1,4	1999	1.280.000	SERV. KNJIGA
ROVER 416 SI	1996	970.000	SERV.KNIIGA
nASEPHIAl,5SE	1999	1.260.000	PRVI LAST.
HYUNDAI ACCENT 1,5 LSI	1995	530.000	PRVI LAST.
VOLKSWAGEN POLO 1,0 COMFORTLINE	2000	1.550.000	PRVI LAST.
FIAT BRAVA 1,412V	1996	1.070.000	KOV ČRNA
HASEPHIA1,5IS	1998	910.000	PRVI LAST.
RENAULT R5 CAMPUS	1993	290.000	5VRAT
ŠKODA FEUCIA 1,3 LXI	1995	460.000	PRVI LAST.
FIATPUNT01,2SX	2000	1.220.000	SERV.KNIIGA
PEUGEOT PARTNER 1,4 i	1998	1.020.000	SERVO VOLAN
20% popust
M ČASU POPUSTA (DO 15.11.), OBRATUJEMO 21 URE, V SOBOTO PA OD 8. -16. URE

Petovia avto Ptuj, d.d., Ormoška cesta 23, Ptuj tel: 02 749 35 44, http://www.petovia-avto.si
Mali oglasi
STORITVE
POPRAVILO TV, video, radio aparatov. Servisiranje PC računalnikov. Servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel.755-49-61, GSM 041 631-571.
Svetujemo in posredujemo pri vseh vrstah kreditov, leasingov, nepremičnin in premičnin korektno in hitro! Ugodna obrestna mera in daljša doba. Hedžet Zvezdana Svit, s.p., Dobravska 15, 2000 Maribor, 041 672-449, fax.: 02 461-18-61.
GSM- in RTV-servis na Ptuju Branko Kolarič, s.p., F!E., Gubčeva 23 - ob Mariborski cesti, pri baru Mitrej. Tel. 041 677-507.
POSOJILO PO VASI MERI: hipo-tekarno, nakup, kredit, leasing, obremenitev ni ovira, do 20 let; gotovinska: podlaga OD, prosta, 1/3 ni pogoj, do 2 leti. Svetujemo in pomagamo pri pridobitvi! Tel. 03 49 000 49, FMC You-re, Podjetniško in poslovno svetovanje, Ul. XIV divizije 14, Celje.
PONOVNO z vami jasnovidec ALEXANDER (Arion LTD, d.o.o., Cankarjeva 8, Celje). Točna napoved razrešitev nejasnosti, odprava blokad v ljubezni, zdravju in poslu. GSM 041 467 535.
30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si
ÍI
FRIZERSKO-PEDIKERSKI SALON, TANJA ČEH, s.p., Podvinci 66, Ptuj vabi stranke NA FRIZERSKO PEDIKERSKE USLUGE; nega diabeti~nega stopala, nega normalnega stopala, odstranitev kurji o~i, odtiskov. Tel. 746-00-61. Mob. : 051 241 -558. Nudi tudi TAXI prevoze 041 645-876.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasanagi~, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
/V !li
KNAUF montaža, predelne stene in spuš~eni stropovi. Kompletna ureditev mansardnih stanovanj. Klas GM, d.o.o., Podvinci 15, Ptuj, tel.: 02 746 03 81; 031 341 532.
^ ^ ^ .
Izolacijske fasade rofix, demit, fasadel, zaklju~ni ometi v vseh barvnih odtenkih z garancijo in certifikatom. Vsa ostala slikople-skarska dela rigips, suhomonta-žna dela. Slikopleskarstvo Jože Voglar, s.p., Zabovci 98l, tel. 041 226 204, 02 766 90 91.
ř
ELEKTRO IVANČIČ, s.p., Ulica 5. prekomorske 9, Ptuj; tel: 041 739 197. Montaža in popravila elektroinštalacij; pregled in meritve elektroinštalacij, strelovodov in ozemljitev; montaža prenapetostnih zaščit in zaščite pred strelo.
TESARSTVO: postavljanje ostrešij, vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva iz lesa. Marjan Miško, s.p., Kog 49, 2276 Kog, tel. 02 719 62-73, GSM 031 582 938.
Astrologija, regresija, bioterapi-ja. Odprava blokad ASTROLO-GINJA GORDANA 041 404-935, GORDANA - ALENA 090-41 -26. JASNOVIDNOST.

KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov - 031 349-343, ter strojnih ometov - 041 332 585. KMD Estrih, Miran Kolarič, s.p., Gajevci 6 a, Gorišnica.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Trste-njakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
*AKCIJA* AKCIJA * AKCIJA* AKCIJA *Trgovina elektro-partner, Vida Pernačič, s.p., Cankarjeva ulica 5, Ptuj, telefon 02/779-40-51 vam nudi možnost nakupa malih in velikih gospodinjskih aparatov na 3, 6 in 12 obrokov (na trajnik) preko GA, d.d., LJubljana. AKCIJA DO 10. 11. 2003 OZ. do razprodaje zaloga NA SAMOSTOJNE IN VGRADNE GOSPODINJSKE APARATE. Vse formalnosti uredite na enem mestu. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A4 - 7,00 SIT, obojestransko A4 - 12,00 SIT VEZAVA 170,00 SIT). OBIŠČITE NAS!
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj._
DELNICE - po uradnih borznih cenah, izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH3, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190._
Inštrukcije iz matematike in angleščine za osnovne in srednje šole. Tel. 041 753 321.
BETONSKI zidaki širine 12, 20, 25 in 30 v AKCIJI, OKTOBER 2003. Cementninarstvo Bruno Šurbek, s.p., Bistriška c. 30, 2319 Poljčane. Tel. 02 / 8025-303.
VITAL, GOSTINSTVO IN TRGOVINA d.o.o.
Tovarniška cesta 007 Kidričevo
2325 KIDRIČEVO
Najboljši čas je tisti, ki ga preživimo s pňjatelji. Silvestrovo je pravi čas. Silvestrujte v veliki dvorani v Kidňčevem. Z vami bo ansambel BLACK & WHITE.
Informacije: 799-03-96
Tednikove čestitke
Izrazite najlepše želje svojim najbligim ob njihovih uspehih, praznikih in svečanih dogodl<ih ali pajim samo povejte, dajih imate radi.
Razpored dežurstva zobozdravnikov
15. 11. 2003 Gregor Kravos, dr. stom.
ZA Na tratah, Ptuj
Svet Zavoda za informiranje Ormož ponovno razpisuje skladno z 9. členom Statuta delovno mesto
direktorja.
Razpisni pogoji za direktorja:
-	visokošolska ali višješolska izobrazba novinarske, pravne, ekonomske ali družboslovne smeri
-	tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju dejavnosti javnega obveščanja
-	slovensko državljanstvo in stalno prebivališče v Republiki Sloveniji
-	predložitev programske zasnove zavoda
Mandat dikrektorja traja štiri leta, in sicer za tri ure tedensko. Po preteku navedene dobe je ista oseba lahko ponovno imenovana. Ni reelekcija.
Prijave kandidatov za delovno mesto direktorja se sprejemajo deset dni po objavi razpisa. Prijavljeni kandidati bodo z odločitvijo Sveta o izbiri seznanjeni najpozneje v tridesetih dneh od objave razpisa. Prijave pošljite s priporočeno pošto na Zavod za informiranje Ormož, Kolodvorska 9, 2270 Ormož, s priposom ZA RAZPIS.
Oglase in osmrtnice sprejemamo na telefon: 02 / 749 - 34 - 10
V naša srca si se vpijal, čas ne bo te več izbrisal. Pa čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
SPOMIN
3. novembra je minilo 10 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in tast
Anton Poplatnik
IZ GORIŠNICE 9
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite pri njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Tvoji najdražji
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata
Franca luška
roj. 26. 09. 1927 POBREŽJE 26
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo govornikoma za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke ter godbeniku za odigrano Tišino, gospodu župniku za opravljen obred sv. maše ter podjetju MIR iz Vidma.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Kristina, vnukec Denis, sestra Mina
Skromno si živel,
v življenju mnogo delal in pretrpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
Janeza Pulka
IZ SKORBE 51 B
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ob boleči izgubi stali ob strani.
Se posebej izrekamo zahvalo družinama Turnšek in Mandl, pogrebnemu podjetju MIR, gospodoma župnikoma g. Pucku in g. Feslu za opravljen cerkveni obred in mašo, govornikoma g. Ogrincu in g. Čehu za ganljive besede slovesa, Čebelarskemu društvu Turnišče, NK Skorba, podjetju KOTO in podjetju SILKEM za darovane vence. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Anica, hčerka Emica in sin Vlado
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te, ne, izbrisal, pa čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 7. november 1999, ko si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče, dedek in pra-dedek
Ivan Kolaric
SKORBA 49
Hvala vsem, ki z lepo mislijo in svečko počastite spomin nanj.
Z žalostjo v srcu: žena Kristina in hčerke z družinami
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Franca Maleka
IZ DOKLEC 27
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala pevkam, gospodu župniku, govorniku gospodu Pre-dikaku in pogrebnemu zavodu MIR.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi moža, očeta, dedka ...
Ludvika Sluga
PLETERJE 6, LOVRENC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku za cerkveni obred, govornici za ganljive besede, pogrebnemu zavodu MIR in hvala vsem, ki ga nosite v srcu.
Žalujoči: žena Mimika, hčerka Danica z možem Vladom, sin Vojko, vnukinja Lidija z možem Črtomirjem ter vnuka Miha in Peter
V rosi malih stvari najde srce
svoje jutro in svežino.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očka, brata, prijatelja
Milana Strelca
S PTUJSKE GORE 10 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Iskrena hvala vsem za vse, kar ste darovali.
Hvala za lepe besede ob slovesu sošolcu Francu Sprahu ter g. Jurtelu. Hvala gospodoma Klajnšku in Gašperiču za čudovito opravljen duhovni obred, moškemu pevskemu zboru DPD Svoboda Majšperk za ganljive pesmi ter dramski in likovni sekciji. Enaka hvala Pogrebnemu podjetju MIR in za lepo odigrano Tišino.
Hvala vsem, ki ohranjate lepe misli nanj, se ustavite ob njegovem grobu in mu poklonite njegov najlepši cvet - nagelj.
Žalujoča žena Majda z Igorjem
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti ono noče, da te več med nami ni.
V SPOMIN
8. novembra mineva enajst let, odkar ti je kruta usoda pretrgala vse življenjske cilje, dragi sin, brat in stric
Stanko Vaupotic
IZ FORMINA 39 C
Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanj, mu prižigate svečko in prinesete cvet.
Vsi tvoji, ki te imajo še vedno radi
Ko vajine zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj
tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti ono noče, da vaju več med nami ni.
SPOMIN
Mitju	Janezu
[rajnerju	Lorencicu
25. 12. 1986 - 10. 10. 1995 4. 8. 1935 - 28. 10. 2002 IZ GABRNIKA 11
Hvala vsem, ki z lepo mislijo in svečko počastite spomin nanju.
Vajini najdražji
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage sestre, tete in botre
Marije ŠtrucI
IZ DRAVINJSKEGA VRHA 2 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrazili sožalje.
Iskrena hvala patru Benjaminu in Emilu za opravljen cerkveni obred in ganljive besede ob slovesu, pevcem, govorniku g. Seguli, podjetju MIR za pogrebne storitve, za odigrano Ave Marijo in podjetju Modmed. Iskrena hvala dr. Frasu in dr. Pajkovi z Onkološkega inštituta Ljubljana ter osebju Internega oddelka bolnice Ptuj. Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala.
Tvoji najdražji
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite!
ZAHVALA
Tiho in mirno nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedek, tast, brat, svak in stric
Ivan Robin
IZ NOVE VASI 79 PRI PTUJU
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede tolažbe, cvetje ter številne svečke.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v prerani grob. Zahvaljujemo se LD Destrnik ter rogistom, gasilskim društvom s praporji, posebej GD Ptuj, podjetju Boxmark Leather, godbeniku za melodijo slovesa, pevcem DU Rogoznica ter praporščaku, dr. Petek-Uhan, dr. Glavašu ter osebju int. oddelka Ptuj, ge. Veri in g. župniku. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Z bolečino v srcu: vsi tvoji
Ptuj • Leto dni po smrti 16-letnega Davorina Perneka
Dogodek se vedno ni raziskan?
Na straneh črne kronike smo pred letom dni poročali o tragični smrti 16-letnega dijaka Davorina Perneka iz Volkmerjeve 22 v Ptuju, čigar truplo so našli 26. oktobra 2002 v zgodnjih jutranjih urah v potoku Grajena. Njegova mati trdi, da še sedaj ne ve, zakaj in kako je sin umrl ter da dogodek še vedno ni raziskan. Poskušali smo najti odgovor.
Prva poročila kriminalistov in preiskovalcev so bila zelo skopa, saj so zapisali le, da na najdenem truplu mladeni~a ni bilo znakov nasilja, po prvih zbranih podatkih pa naj bi mladoletnik umrl zaradi utopitve. Kmalu zatem so se po Ptuju in okolici raz{irile različne govorice: da naj bi Davorina pretepli vrstniki, da naj bi tisto no~ preve~ spil, predvsem pa, da naj bi bil pod vplivom droge.
Čeprav je od tragičnega dogodka že leto dni, Davorinova mamica Angela Matjašič še vedno neizmerno trpi, še posebej ker kot zatrjuje, še sedaj ne ve, zakaj in kako je njen sin umrl. To potrjuje pismo, ki smo ga prejeli v uredništvo Štajerskega tednika, v katerem je zapisala:
"Tragičen dogodek, ki se je zgodil pred letom dni, še vedno ni raziskan. Še danes ne vem, kaj se je v resnici zgodilo sinu Davorinu tistega usodnega jutra. Bil je petek, zadnji šolski dan pred enotedenskimi počitnicami. Z Davorinom
so prišli sošolci, s katerimi je odšel ven. Trije so pri nas pustili torbe, po katere so se vrnili ob treh zjutraj. Davorin je prišel gor in rekel, da jim bo odnesel torbe ter da takoj pride.
To so bile zadnje besede sina, ki sem jih slišala. Kot so mi povedali sošolci, je šel z njimi ven, a ker so oni našli prevoz za domov, je z drugima dvema sošolcema ostal v diskoteki Marakuja, kjer so še nekaj popili. Pred diskoteko naj bi se razšli okoli 4.10 ure zjutraj, od tam pa so se za Davorinom skrile vsake sledi. Kje, zakaj in kako se je znašel v potoku, se ne ve, kajti niti kamera, ki je pri trgovini Doza, ga ni posnela.
Po mnenju kriminalista naj bi šlo za drogo in takrat je pokazal vtis nezanimanja za nadaljno raziskavo. Sedaj so papirji obdukcije tu in dokazano je, da droge ni; bo pa verjetno kriv alkohol, ker po tako neraziskanem in površnem delu mora biti slučaj pač zaključen. /.../ "
16-letni Davorin Pernek
O tem, kar je napisala Davorinova mama Angela, smo seznanili Kriminaliste na policijski upravi v Mariboru in jih zaprosili za pojasnilo. Tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor Ivo Usar je povedal: "Kriminalisti Policijske uprave Maribor so skupaj s policisti opravili ogled kraja tragičnega dogodka, zbrali vsa ustrezna obvestila in na podlagi vseh ugotovitev,
tudi sodne obdukcije, ugotovili, da na truplu mladega pokojnika ni bilo najti znakov tujega nasilja. O svojih ugotovitvah smo podali poročilo Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ptuju."
Po tej informaciji smo z vsebi-nom pisma seznanili tudi vodjo Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju, svetnika Petra Čibeja, ki je ob tem pojasnil:
"Po zbranih podatkih, ki jih je posredovala policijska uprava Maribor - urad kriminalistične policije, je bilo 26. oktobra 2002 v potoku Grajena, v bližini stanovanjske hiše ob Grajeni 4 na Ptuju, najdeno truplo mladoletne osebe, dijaka Poklicne in tehniško elek-tro šole na Ptuju. Pokojni je po popoldanskem pouku obiskoval gostinske lokale po Ptuju in užival alkoholne pijače, ter bil nazadnje v Marakuji. Do 4.15 ure dne 26. oktobra 2002 je bil v družbi s prijateljem, kasneje je lokal zapustil in ni znano njegovo nadaljnje gibanje, vse do najdbe v potoku.
4 X zimske pnevmatike + 4 X jeklena platišča«
SPC TOPLAK s.p. - Dežno I d, 2286 Podlehnik - tel.: 02 788 40 51
Na betonski nabrežini v bližini najdbe trupla so nad gladino vode ugotovljene sledi zdrsov. S sodno obdukcijo je ugotovljen vzrok smrti utopitev in ni bilo ugotovljenih znakov nasilja. Analiza krvi za pokojnega kaže na prisotnost alkohola. Tožilstvo še zbira podatke o vzrokih smrti, doslej ni bilo ugotovljeno, da bi bila smrt povzročena s tujo silo in kazenski postopek ni uveden."
Po vsem, kar smo izvedeli je torej jasno, da naj bi Davorin umrl zaradi utopitve, forenzične preiskave so ovrgle sum na to, da naj bi bil pod vplivom droge, žalostna mati pa še vedno ne more verjeti, da naj bi Davorin, čeprav vinjen, padel v vodo sam. Kaj naj bi počel pod mostičem v potoku, nekaj metrov stran pod cesto, ki vodi proti njegovemu domu?
M. Ozmec
^mtnncof
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/4800141_
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna
kronika
Rodile so: Silva Tetičkovič, Veliki Vrh 14, Gorisnica - Matija; Vlasta Mrčin-ko, OreSje 73, Ptuj - Nika; Bernardka Strelec, Placerovci 8, Gorisnica - Marka; Klavdija Viraj, Medribnik 20, Cirku-lane - Nika; Suzana Vuzem, Podgorci 18 - Nika; Daliborka Lovrec Trupkovič, Breg 15, Središče ob Dravi - Jakoba; Polonca Strelec, Nova vas pri Markov-cih 95/a - Ano; Sabina Soko, Grajen-ščak 5/a, Ptuj - Reneja; Sanja Lajevec, Kvedrova 5, Ptuj - Leo; Polonca Enci, Ul. 25. maja 3, Ptuj - Vida. Poroka - Ormož: Miran Curin, Gode-ninci 17 in Anica Borko, Godeninci 17.
Umrli so: Martin Vesenjak, Vičanci 10, rojen 1942 - umrl 24. oktobra 2003; Anton Furjan, Goričak 42, rojen 1935 - umrl 26. oktobra 2003; Martin Cuš, Dornava 12, rojen 1930 - umrl 26. oktobra 2003; Marija Strucl, Dravinjski Vrh 2/a, rojena 1929 - umrla 27. oktobra 2003; Neža Potočnik, Žabjak 30, Ptuj, rojena 1909 - umrla 17. oktobra 2003; Milan Strelec, Ptujska Gora 10/a, rojen 1945 - umrl 28. oktobra 2003; Ludvik Sluga, Pleterje 6, rojen 1926 - umrl 29. oktobra 2003.
PLESNI CENTER
OCOÍ^O®®®
Volkmetjeva c. 26, Ruj, 02 748 14 46
www.mambo-ptuj.com
PE PTUJ, Vodnikova 2 jel?
STE BiLi POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 13 14

www.peugeot.si


»TRGOVINA •VODOVOD
O-.
• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., ZabovcI 85, 2281 MarkovcI, Tel.: 02/788 8812
Z ZLATO NALOŽBO v zlato prihodnost
življenjsko zavarovanje z možnostjo rentnega izplačila privarievanih sredstev po vaš! meri. Tal<šno, l<ot si ga izberete, tai<šno, kot si ga želite.
cl.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR
lcwkaiJmm3,2507Haribar
Ako je na lenartovo (6.) lepo ali grdo, do božiča bo ostalo tako.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo na Prim^^skem in v zahodni Sloveniji delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Cez dan bo zapihal SV veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 4, v krajih z burjo okoli 9, najvišje dnevne od 6 do 11, na Primorskem okoli 17 stopinj C.
Obeti
V petek bo na Primorskem pretežno oblačno in suho, pihala bo burja. Drugod bo oblačno z občasnimi padavinami. Pihal bo SV veter. V soboto bo oblačno, padavine se bodo zjutraj nekoliko okrepile, popoldne pa oslabele in zvečer povečini ponehale. Meja sneženja bo na višini okoli 400 m.
Dan odprtih vrat ptujske kleti 10. november 2003 od 10. do 18. ure
Piščanec in vino
Ptujska klet, članica skupine Perutnine Ptuj bo odprla vrata kleti vsem, ki želite vedeti več in ki si jo želite tudi ogledati na Vinarskem trgu 1 v Ptuju. _
Vabljeni na piščanca in vino! Skupina Perutnina Ptuj