t r Največji slovenski dnemilc ▼ Združenih drŽavah ® Vejja za vse leto Za pot leta - • - $6.00 ----- - - - $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: OORTLAKDT 2876 NO. 192. — ŠTEV. 192. NEW YOBK, WEDNESDAY, AUGUST 17, 1837. — SBgDA, .17. AVQUBTA 1927 IT v] • •• .ti • t JNemski avijatiki niso VOLUME XXXV. — LETNIK TEKOM PAR DNI BODO OBNOVILI POSKUSE ZA ZOPETNI POLET Nemški Junker aercplan Bremen, ki se je že nahajal na poti preti Ameriki, se je moral vrniti domov po 22 ur trajajoči zračni bitki. — Dospel je do zapadne Irske, nakar se je vrnil. — Zadel je na neprodirno meglo in viharje. RAVNANJE REPUBLIKE ČILE S KOMUNISTI IN RADIKALU Radikalci iz republike Čfle so bili poslani na osam-, ljen otok, kjer lahko preiskusijo svoje teorije. —! Deportirani se pa ne smeje vrniti v republiko. —j Prepuščeni so samim sebi. RA2KR0J NANKING. VLADE Nacijonalistična vlada v Nankingu se je popolnoma razbila. — General Feng Juhriang skuša sedaj zbrati nacijo-nalistične armade. 0BD0LŽITVE , SANG HA J, Krtajska, 16. avg. j Potom vlade v Nankingu jw resi-I gnaciji in begu generala Čang Kaj Seka je prišel s tako nenadnostjo, re precej dolga. To je vse. Radikalci so dobili ■svoj lastni majhni otok ter lahko razvijejo tak sistem organizacije kot ga hočejo. Edini pogoj je, da ne umore nobenega paznika. Človek mora nehote pripisovati smisel za humor novemu administratorju republike, predsedniku Ibanezu, ko je rekel o teh radikalci h : — Bili so tako energični s svojimi obsodbami glede družbe, DESSAU, Nemčija, 16. avgusta.—S povratkom Junkerjevega monoplana Bremena v Dessau včeraj popoldne ob polpetiH in z opustom poleta preko Atlantika, potem ko je dospel aeroplan na zapad-no obal Irske, so bila zdrobljena upanja Nemčije, da bo prvačila v poletih Atlantika v zapadno smer, sv vsaj za nekaj časa. Zopet sta bila dva junaška letalca, kot v slučaju posestrimske zračne ladje Evropa, prisiljena vklo-niti se božanstvu vremena. Nasprotni vetrovi, povsem nepričakovani v vremenskih poročilih, so zavlekli napredek aeroplana do takega obsega da je napravil komaj po 60 milj _JMUt „ami na uro, in motor, ki se je moral boriti proti vihar- "ki jih je prehranjala, da niti malo ju, je porabil toliko gazolina, da bi bilo naravnost ilie (lvomim- da ^do pokazali isto nemogoče dospeti do ameriške celine, še predno bi k™^0'. k°bf° morali preskr-kila -rol^rv^ L.,-' ■ v r>-i i/ i i . t ibetl sami sebl domove in hrano, bila zaloga kuriva 1Zcrpana. Pilota Koehl in Loose I To je bil kratek odgovor pred- Sta vsled tega opustila polet. sednika na vprašanja delavskih Skozi neprodirano temo noči je hitel aeroplan kakšn(" odredbe bo uveljavil proti cilju, sedaj skozi gosto meglo in sedajfV^-f .depori'r.a"ceT' i , /v • i . .. JI komunisti, ki so bili deportira- skozi nevihte. Včeraj ob jutranji zori je preletelni na osamljen otok, bodo mogoče aerop*an komaj 600 milj v desetih urah, in sila vi-j ustanovili komunistično državo, harja je postajala vedno večja. Zapustili so Qbal kateri se bodo lahko nastanili ra- 1,__ 1 T • • i • . . _ (likalni 17 f»i>l*»fra svpt« /lulo^ Tti>n*> irsKe kmalu po sedmi uri, trdni v svojem sklepu, da se ne vrnejo, dokler bodo imeli le še senco prilike, da dosežejo svoj cilj. Kalkulacije glede porabe gazolina pa so stavih o A \iti a r*>r\ /s.* 1 I J "cuauau b AN II AGO, Clle, I 6. avgusta. — Nova vlada.tla razburil celo Kitajsko, publike Čile ima izvrsten način, kako iznebiti se I PetnaJst članov centralnega iz- preveč glasnih radikalcev. Pošlje jih na 500 milj TZ^T* ji -j • . ^ , , - . J, . "'"J tanpa ali nacijonahstičiie stranke, oddaljeni otok ter jim namigne, da je pot nazaj repične vlade ter vrhovne nadzo- l rova 1 ne oblasti, je skupno resigni-raio. Minister za zunanje zadeve, Politični inštitut v Williamstown se bavi z obdol-antvami, dvignjenimi proti sedanjemu režimu na Madžarskem. — Madžarska vlada je fevdalno fasistovska. — Zatiranje časopisja. WILLAMSTOWN, Mass., 16. avgusta. - Sedanjo vlado na Madžarskem je označil včeraj profesor Oskar Jaszi z Oberlin College-a, nekdanji madžarski minister, kot fevdalno fašistovski si-stem, ki izroča narod nasiljem oborožene oligarhije ter ogroža sporazum Evrope. IZ ŽIVLJENJA dikalci iz celega sveta, daleč proč od kapitalistične družbe, katero tako sovražijo. Oni, ki se nahajajo že sedaj na otoku, ki se imenuje Mas Afuera ali najbolj oddaljeni otok v Juan dr. Vu, je istotako odstopil s svo jega mesta in njegovemu vzgledu EU rk Dir | s s,ede ,ahko 7saki trenutek nadalj- • H. VjAK 1 J A ni ministrL ^lani izvrSevalnega ko-b — " ;miteja ter ministri so se vsi podali Sodnik Gary, znani na-jv ,cWhaj. Čelnik jeklar, trusta se' KuorainStang je popolnoma de-m» tfalnn __• nioraliziran in položaj prihaja ved- ^stalno upiral vsem izJno bolj in bolj v roke ^]itaJristov Doljsanjem P O loža ja General Li Čung je začasno pre- delavcev. i vzel mesto, katero je zapustil (ing • —' 1 Kaj-Sek. Ob istem času pa se tu- vItlT\T f H"''' reSnlC'ni di —da » je vprizorilo šte-vcKhtelj jeklarskega trust ani ho- vilne napore> tla se 2(lruii ^ tel dati prostovoljno iz svojih rok nankova in Xankinga vajeti mogočne vlade, kateri je na-' n. i - „ čeloval. Pogosto se je že poročalo, V v™ ^^ mar8al Sun da bo Gary odložil svoj urad ter ^ * ^T™ imenoval naslednika, a vsa ta po- T H ^ ^ T" ročila so takoj zanikali. if/™" ?; k\J?„bl1 dose' fiarx- io k;i -1 - v- tiaJ znan kot krščanski" general, uarv je bil tipičen ameriški biz-1 i , .. - ..... , .. ,združiti južne sile pod svojim vr-nesman, čeprav je izšel iz sodnij- , - . J i , A . . hovnim poveljstvom, skega stanu ter m imet pred svo-J jim imenovanjem v nadzorni svet Cn]traU ^ksekutivni komitej v Steel korporacije nikakih izkušenj Nankln^ ^ odklonil včeraj pova-v trgoveksm življenju. Ker pa se b,I° "enera,a Fen^a na konferen-tukajšnji mladini, neglede na sta«/0' na katen naj bi se rasEP»vU®- Pod hortizmom, kol je označi! govornik madžarsko diktaturo, se zatira časopisje, sodišča laj'kov so v političnih slučajih raz/eljavlj?-na in kritiziranje vlad? .-v; kaznuje z ječo. Očital je tudi nadžarski vladi, da pospešuje v neizmerno večji meri antisemitizem kot kakr. druga dežela in da po natančnem načrtu goji militarizem s tem, da je podvrž?na mladina pjj krinko telesne kulture" prisilnemu vojaškemu veflanju. V prav posebni luči jo skušal Andrej Popovici, tajnik romunskega poslaništva, predstaviti Romunsko. Dočim je profesor Henry Spencer z državnega vseučilišča v Ohiju, pred kratkim označil romunsko vlado "kot kvalificirano diktaturo", je trdil včeraj Popo-f •• .. , . --------- vici, da služi lahko Romunska kot^^ S° Pncele ,Zg,njati včeraJ' ko vzgled demokratične dežele, ki ni'80 tete> °PreraIjenc ^ vojnimi pri-postala nikdar plen kake Jikta-jpravami> navalile na vstaške tol-torske odredbe svoje vlade. Trdil Pe-je, da ni v njegovi deželi nikdar protisemitskih izgredov ter se je SANJE INKOV SO SE RAZBLINILE Sanje vstaških Inkov so popolnoma izginile vspričo modernega o-rožja vojaštva Bolivije. Njih prače in gorjače se ne morejo meriti s puškami. la paz, Bolivija, 16. avgusta. Sanje o novem cesarstvu Inkov, ki je bilo baje cilj Indijancev, ki so se uprli v različnih delih Boli- nadalje skliceval tudi na ravnanje narodnostnimi manjšinami. Mlada letalka ubito. katerega si človek izbere, vedno vtepa v glavo, naj uravna vse svo- letalca pred mrzlo dejstvo, da bi bil naravnost blaz- « , T ™ t -V rfV'T,V &laV°' "aj uravna vse svo" , I- . , J ' Ji u" »laz Fernandez skupini, so bili vodite-ne delovanje s trgovskega tališča no nadaljevati S poletom. Z naglico, S katero sta|lji fakcije, ki je vznemirjala prej-;ter ga tudi ceni po tem. je povsem ,lo o združenju sil Hankov in Nan ikin^a. vozila, je bil New York oddaljen Še celih 55 ur, do-!§Hje?a Prpdsednika Alessandri ter|naravno, da se je čim bi traiale zaloge lcnriva U i,«- konečno dovedla do njegovegajnik hitro uživel čim bi trajale zaloge kuriva le še 45 ur Potom medsebojnega dogovora pa sta avijatika obrnila aeroplan ter se padala na pot proti svojemu domačemu pristanišču Dessau. Ker sta imela tedaj veter za hrbtom, sta hitrejše napredovala ter sta pristala včeraj popoldne, po 22 urah izza časa, ko sta odletela. Dasiravno je nemški narod razočaran vspričo slabe sreče obeh avijatikov, proslavlja vendar njuno previdnost, ko sta priznala poraz vspričo nemogoče naloge. Pilota sta bila v velikih skrbeh glede "Evrope", ker nista vedela, da je bil ta aeroplan prisiljen opu -stiti svoj poskus že šest ur po odletu. Vsi štirje piloti in dva potnika izjavljajo sedaj, da bodo v par dneh zopet vprizorili poskus, kakor-h:tro bodo to dovoljevale vremenske razmere. tudi ta bivši sod-_ |Jiik mrro uzivei v svoj novi delo-padca. Ko je nastopil predsednik j krog. ki je seveda neizmerno bolj dobičkanosen prejšnji. Ker SACC0 NE STRADA VEČ Sacco je prekinil svoje Ibanez. je našel sršenovo gnezdo že pripravljeno. — Mene ne bodo motili, — je rekel in deportacije šo se takoj pričele. Njegova vlada je polo vila veliko število najbolj aktivnih komunistov in delavskih agitatorjev ter ....... jih povabila na daljše potovanje.' Gary je bil proisila, da jej, — je odvrnila Mrs. Sacco. Navzoč je bil tudi Vanzetti, ki mesto se nahaja v bližini izliva Skupina je obstajala iz I. TV. W. voditeljev, ki so organizirali giba-uja proti zemljiškim posestnikom, narhistov tipa Amador, Trevino, Traslavina, parlojvagitatorjev ter ekstremistov v strokovnih zvezah. Ta gospoda je bila na njih skrajno neprostovoljnem potovanju proti otoku Mas Afuera, še predno so imeli njih prijatelji in pristaši priliko, da jim priskočijo na pomoč. Otok ima le eno mesto, kjer je mog-oče ustanoviti kolonijo. To kot je bil njegov domnevajo, da bo Zlomil si je tilnik pri skoku v vodo. LONG BEACH, 16. avgusta. — Lastnik kavarne John "Wagner iz njegov nalslednik prejšnji gover- - , ,_.„ , .. JNewarka je umrl včeraj zvečer v ner Miller, reakcijonarec in korpo- ,r . , , , . raoijski odvetnik, kaže to jasno,T iz kakšnih virov črpa težka indu- strija svoje najbolj zanesljive u-radnike. povsem naravno brezobzirni zastopnik velekapitali-stičnih podjetniških interesov. Plačeval je delavcem tako nizke mezde kot je le bilo mogoče. Obdržal je sedemurni delavni teden tem ko si je predvčerajšnjim zlomil tilnik, ko je skočil pri Keans burg v plitvo vodo. je pohvalil svojega tovariša. Novi glavni zagovornik Sacca in Vanzetti j a, Arthur Hill, je dovr-_ . i. . , j šil vse listine, ki so potrebne za da-prostcvoljno stradanje, nagnji sestanek višjega sodišča. ko SO mu zapretlli Z U- Na današnjem sestanku višjega metnim preh r a n j a- zastopal državo gene- njem. — 2ena in Van- raIni pravdnik Arthur Rcadln^ zetti sta ga pohvalila, ko je zavžil juho. boston, Mass., 16. avgusta. — Spopad na Balkanu. neke reke in par poslopij se je po stavilo tam pred leti, za obrežno in carinsko stražo, t Mas Afuera ima zmerno podnebje in obilno deževje omogoča poljedelstvo. Otok ima obsežne gozdove, ki niso bili še preiskani. Čilenska vlada je obljubila, da bo gledala na to, da ne bodo trpeli ti deportirani - nobenega dejanskega pomanjkanja. Dobivali bodo pomoč,' doTtler si ne bodo mogli osamosvojiti. Vlada jim je !dala na razpolago zdravstvenega __ ® - DUNAJ, Avstrija, 16. avgusta. Vspneo vseh priprav za umetno Poročila iz Beograda pravijo, da uaio ________ prehran jen je m posvarjen, da bo je prišlo v Skadru do spopada med'izvedenca, zdravnika in agronom prisiljen zavžiti živila, je prekinil albanskimi vojaki ter italijanski-Ukega inžinirja. Ob istem času pa mi vojaškimi inštruktorji, tekom'se je uveljavilo vse potrebno, da katerega je bilo na obeh straneh'se prepreči beg izgnancev, več mrtvih in ranjenih. j Edini v skupini Juan Fernan- Italija je dobila od velesil man dat nad Albanijo, "da skrbi Nicola Saeo svojo stradalno stav-ko ter zavžil dve časi vročne močne juhe. Zaključil je svojo stavko na trideseti dan, torej en dan manj kot je trajal njegov post pred štirimi leti v Dedbam ječi. — Ali si zadovoljna, Rosa? — je vprašal Sacco svojo ženo. ko je dvignil k ustotei Čašo z juh£. — Dobro veš, da sem te redno |dez, ki obsega tudi otok, ki je. poza stal slaven vsled znane povesti Ro-vzdržanje miru" v oni deželi. Izza binson Crusoe, je otok Mas Afue-preteklega leta. ko jedila uvel javora brez vsake tradicije. Prav do ljena pogodba med Albanijo in danainjih dnjije ostal ▼ akoro po-Italijo, je vladalo napeto razmer-1 polni oeamljenostrr M^;lhiera pa je ^ned Jugoslavijo iir ltalyo. .. Solidarna stavka uspešna. . , . , ... . J , MINNEAPOLIS, 16. avgusta, m dvanajsturni delavni dan toll-L, , . . . e , - , ,, .... Solidarno stavko so včeraj tispeŠ- ko časa, dokler ni bila vlada ZdrJ , . , , * . .. . , - .... . .. . i no zaključili strokovni uradniki držav prisiljena izvesti nanj maj-!. , ,,. , ... , v*. . . , , m poslovodje Minneapolis avdito-hen pntBsk, sele nakar je uvedel i .. deseturni delavni dan ter fiest-lri^a' dnevni teden. Še danes dela več E1(*tričarji in mizarji so prene-kot 35 odstotkov neizučenih de-jhah z delom' P°tem ko * voanil * 351etno čedno Madžar- Za pol leta ___________—_____________$3.30 cerkvica, kT je nudila in se danes ko Marg!to Voeroesmotvjevo, ki Za inozemstvo ta celo leto ..$7.00 vabi k sebi in nudi tolažbe vsem. h prišla iz Amerike in prinesla se- Za vol leta................................T« je šola. ki je vcepila v srca na- b°j več t soč dolarjev. Michalko __________Subscription Yearly $6.00.___ »ih malih in tudi že mnogim od- «*m je zapazil, da ima lepa Mar- Advertisement on Agreement._, raslim prve in najpotrebnejše na- gita 50,000 čK gotovine. Začel ji "(Has Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in preunikot. iuke v valavih živjenja. Dosti je je dvoriti in po malem razlagati Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj »,SP(laj doraslih, ki so prejeli v teh *voje velike načrte. Končno ji je biagpvoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narorni- "ve" in krasne na- svečano izjavil, da jo poroči in naj kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivaJišče naznani, da hitrej& 24 življenje. Na ta dan priča- mu izroči 50.000 češkoslov. kron za 'INDIJSKI VODITELJ Mahatma Ghandi, fotografiran na odru Vseindijske konference. najdemo naslovnika. 'GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Telephone: Cortlandt 2S76.__ Y. PROHIBICIJA IN CALIF0ENIJA kujemo, da se bodo vsi ti njeni nabavo mobilij in drugih stvari, sedanji in tudi nekdanji sinovi zo- Margita je Michalku denar izro-pet zbrali krog svoje matere in čila. Čakala pa je zaman na dan se s hvaležnim srcem spomnili ca - > veča ne poroke. Michalko je poro-sov, ko so potrebovali in tudi do- kr) vedno odlašal in pri tem na- ------|blh bodbi v eerkvi bodisi stopal na zelo rafiniran način. Mar- Lrlnšnja letina califorilijskega grozdja bo osem pro-,v dolžnost je na ta dan gita jev svojem razočaranju končno centov obilnejša kot je bila lanska. In lani sot procentov večja kot leta 1925. Izza časa, ko je bila uveljavljena piwu«^«™, k, so nam -motno po- Iiera trenutku posreii]o pregovoriti tava, je začelo grozdje čudovito uspevati o tej prelepi de- magah in na* vseji veze čut hva- v njega 2aljublieno Margito. da je a Zanimivosti iz Jugoslavije. Kot znano, ne vedo mestni ljudje posebno dosti o poljedelstvu. Zgodba o mestni gospodični, ki je domnevala, da rastejo zemlje na drevju, je znana. Značilna je tudi ta: Elegantna in moderna mati se je podala s svojo šestnajstletno hčerko na počitnice. Na izprehodu srečata farmerja in ga začneta vpraševati o tem in onem. Stavljali sta mu tako neumna vprašanja, da bi mu kmalu slabo postalo. — Kaj raste tukaj T — je vpra-j šala hčerka. — To, ki ima belo J cvetje ? — To je krompir, — gospodična. — Kaj je pa tisto, ki ima plav-kasto cvetje.' — Tudi krompir, gospodična. — Ali je kaj razlike T — Seveda, — jo je vlekel far-V Splitu se mudi te dni mladi mar. — Tisti kroplr. ki ima belo v Bangalore. Indija, tekom Eksotičen gost v Dalmaciji. želi. Pa naj ga je še toliko, vedno ga je premalo. )ge žrtvovaIi Povpraševanje po njem je vedno večje kot so zalo7 ter nas skozi trideset let vodili ^ poti resnice g e Nepoučen človek bi morda domneval, da so dobili K(>t krat<* opis in podatek zgo- Amerikanei kar preko moči neznanski tek do rozin, jel- £ j* naj bo .om!njeno tolik°; 1 . "rvi pijonir nase župnije je bil lijev in do nefermentiranega grozdnega soka. Pa ni ta- Slovencem Sirom Amerike znani ko. Vsi vemo, da ni tako. pokojni Father Zatakar. On je le- Californijski vinogradniki pa še vedno niso zado- ta v1897 prvi odslužil slovesno sv. ... ' maso v naši cerkvi. Nato je župni- vol.lm- koval leto dni Father John Beze- Svoje glavne odjemalce imajo po vzhodnih mestih. ijakT ki je bil napoten sem od Mr. V vzhodna mesta oziroma v vzhodne države pošljejo Frank Sakserja. Sakser sam nad šestdeset odstotkov svojega produkta. In še več je položil dar na naš novi ol- ... JI . j ... u-i - i tar v znesku $10.00. Za Father Be-grozdja bi lahko razpeeali na A zhodu, ee bi ne bile zelez- zeljakom je priiel med nas Father niške pristojbine tako salamensko drage. John Kranjec, ki je pastiroval med Meddržavna trgovska komisija ^e preštudirala nji- nami do konca leta 1902, in prve Praški tehniki v Jugoslaviji. Te dni prispe v Beograd večja slušatejev pra- Chite Shen iz Pekinga, sin bivšega cvetje, se mora olupiti, predno se da kuhati, krompir, ki ima plav-kasto cvetje, se pa lahko v obli-- cah je. sti Ferijalnega saveza. V družbi gira. Chite Shen je absolvent du-1 Moderna mati, ki je hotela biti jug. tehnikov obiščejo Vlajkovi- najske medicinske fakultete ter bolj pametna kot hčerka, jo je pre-čevo tovarno aeroplanov, aerodrom se bo prihodnji mesec vrnil v svo-. zirljivo pogledala irkoč: . n» Bežaniji, Vajserjevo pivovarno jo domovino, kjer bo izvrševal — Kaj niti tega nisi vedela? n v Pragi. Res. Prišla .sta v I ra- iu (lruga ve-a jmiustrijska po- zdravniško prakso. Prijetno je iz-go. Nastanila sta se na stanovanju fliet ia j nenaden nad lepoto jug. Jadrana. ležfttfi duhovnom, ki so ltstavila kazeiwko postopanje, _ duševno m gmotno. Mil.haIko ji je obljubil, da jo poro- nekega Michalkovega prijatelja. Dogovorila so se nato o načinu poroke. To naj bi bila prav skromna Na prijateljevo stanovanje naj pride pastor, ki ju poroči. Tako je bilo dogovorjeno in storjeno. in druge industrijske centre. Xa- ...... „ učno ekskurzijo vodi profesor pra- star pastor je izvršil poročne cc- . ... . . , .. f ske tehnične visoke sole. Ogledajo si tqjdi m^^j« A" dru-!^lasti mu u!-,aia s1ari Trogir s svo-j V Ameriki ge znamenitosti. V Jugoslaviji o- Jiini divnimi spomeniki. ^— 5. ! stanejo mesec dni ter obiščejo tudi Sarajevo, Zagreb, Ljubljano Nagovoril sestro, da mu zažge hišo. so raznovrstne družine, dobre in slabe, varčne in zapravljive. Tudi take so, v katerih se koncem konca razvname naslednji po- V Novi Gradiški je žandarmeri- govor: 'ja aretirala seljaka Dušana Vuka-' On: — Ali je plačan tedenski jdinoviča iz Trnove, ker je nagovo-1 obrok za radio? ril svojo sestro Baro. da zažge nje-| Ona: — Da, plačan je. jgovo hišo. ki jc bila zavarovana( On: — Kaj pa za klavir! j za 90,000 Din. Tudi njegova sestra Ona: — Včeraj je bil kolektor Društvo Deutscher Wirtschafts- je bila areti.-ana. tukaj in sem mu dala dva dolarja, verband fuer den Balkan und den| On: — Ali je zavarovalnina ptoti Parizu. Po večmesečnem po- ! Orient" v Dresdenu poroča, da se NaPad ^ojmkov na občino. iemonije in Margita je bila vsa j vesela, ker je bila prepričana, da je w . v . . ,r. , „ . , ... - Nemaki učenjak na potovanju po Michalko njen zakoniti moz. Mi j r njen zaRoniti moz. ehalko je dobo igral komedijo in končno pregovoril Margito, da sta rdpotovala v inozemstvo v smeri Jugoslaviji plačana! hove prošnje in pritožbe ter naročila železniškim upra- ~leU 1903 je priiel med „., tev-njn je Michalko ,am vrni! Z/VrZZ^^uZ-' " ,prt™ 1 J 1 1 Rev. John Mertel. On je deloval1** praS°- Margitni sorodniki pa so prolesor v hreiburgu na Sakson- dJ .> ., , ne plačala za dva tedna vam, naj vozmno znatno zmzajo. med narai M celih 21 let Zidal kmalu postali pozorni in nezauplji- »kem, na studijskem potovanju po liavaden poset. Priklatila se je < 'alifornija je leta 1922 glasovala za nasilno izvede- nam je šolo in kakor mogel po- vi napram Michalku, ki je začel Balkanu. Kot prvo državo poseti t«1I)a razbojnikov in,vdrla skozi Vftllisteadove da bi se ljudstvo držalo ve-'trditi, da je,Margita odpotovala v- Jugoslavijo, kjer namerava stopi-;ok"a-v P,sarnoj kJer f z,,Pa» Ab* re in medsebojne ljubavi. Onemo-'Ameriko. Končno je za zaginetno tJ v stike z znanstvenimi krogi vj ' ' .'J' reseval akte' ,(nje in za pas. 'gel, se je leta 1924 odpovedal in'zadevo izvedela praška policija, ki svrho> da bi se dogovorili glede! K^bojmki so županu zadali vec Farmarji SO začeli izpreminjati njive V vinograde, nas pustil v oskrbi novega in še je Miehalka aretirala. Pri prvem predavanj posameznih odličnih ral]' nakar 80 Z0Pet Y na vsakem količkaj pripravnem prostoru SO zasadili vin- čilega gospoda Father Skurja. On zaslišanju je prišel Michalko v ta- profesorjev iz Nemčije v Jugoslavije opravičen ^ in obratno. nje določb osemnajstega amendmenta in postave. On: — Kaj pa denar za stanovanje.' Ali ga imaš na strani? Ona: — Da. imam. Za stanova- sko trio, vsak tretji človek v Californiji je vinogradnik. nj dobil P°u P<»?jane z rožicami.(ka nasprotstva, di i a ini)(. • >., n ... v., . Vendar moremo trditi, ako boslož- sum, da je sam u Let a Iii2b se je vršilo v Californm značilno glasova- • . A • . . . , *' O nn«t TnAn nami hnmn nrarantrali i. tnlrn .„£,1 f, da umoril Margito Zagoneten umor v Zagrebu. On: — Tora j je za ta t?den vse plačano! Ona : — Da, vse. On potegne iz žepa denarnico in Profesor dr. V. Hoffmann, ki jei ^ Zagrebu so našli ob cesti, ki začne preštevati: nje. Odločili je bilo treba, če naj vstane državna prohi-(prihodnji jubilej v novi in za na- M chalka so pridržali v zaporu bicijska postava, ali naj se jo vrže med staro šaro. ,se potrebe dosti obširni cerkvi. | -- Rojaki, ne pozabite svoje stare nošt med nami, bomo praznovali in se je tako rešil finančnem oziru. na glasu kot odličen narodno-go-; v°di v Bnkovac starejšega moške-! — To je za carfare, to jp za In narod Californije je skoro kot en mož odločil: državna prohibicijska postava more ostati. matere cerkvice Marije Vnebovze-te dne 21. avgusta in udeležite se Delavski zakon v Angliji je bil sprejet v zgornji Iti kako tudi ne! Prohibicija nudi vendar Calif or-; slovesne sv. maše ob 10.30 in tudi zbornici s 86 proti 17 glasovom ni ji največji vir dohodkov AMERIŠKI FARMAR Pretežni večini ameriških farmerjev ni z rožicami postlano. Mučijo se od jutra do večera, za pridelek pa komaj U do zaželjenga cilja — postaviti New-vorškijI1 Plvcem banketa, ki ^a priredi naš farni j odbor popoldne ob eni uri v prostorni dvorani Slovenskega Doma [na 57. cesti. ; Tu se bomo sešli in pokramljali o časih, ki so za nami. kaj bi se mo-1 glo ukreniti, da bi čim skoraj pri- Near-beer prodajajo kot resnično pivo. toliko dobe, da imajo za najnujnejše življenske potreb-. namreč novo cerkev, ki Vi bila pri • ,ča našim pofomcem o našem delu j®"*1" moenej5^ mu Je enostavno dicino, i»otem pa se je posvetil spodarski strokovnjak in veščak v ga v mlaki krvi. Komisija je ugo- hrano, to za mleko, to za cigarete, drža vozna nst\m, je prispel v Ljub-, tovila. da ima mrtvec razparan To je za čevlje, ki sem jih dal poljano. j trebuh, v desnici pa je držal oster praviti. Osiane mi torej za ta te- nož. Zemlja je bila naokoli vsa o- den deset dolarjev. VI. LunaČek umrl. ! škropljena s krvjo. Xož pa je dr-' Nji se zaiskre oči. Tiho pristopi h j žal v roki tako. da je opravičena k njemu, nežno ga objame in po- 1. avgusta je umrl eden najzna- doim,eva. da je nwnanec postal ljubi ter pravi: menitejših zagrebških novinarjev žrtev zavratnega umora .Truplo so' — Veš. kaj dragi, kupiva ka-m intelektualcev, književnik in ^peljali v mrtvašnico, kjer bo ro ... Deset dolarjev dajva na ra-kritik VI. Lunaček. Rojenje bil 13. šele obdukcija ugotovila ali je bil čun potem pa po par dolarjev na januarja 1873 v Vinkovcih. Oim-|izvrSen umor ali pa saraomor. jteden... I O, tudi take družine se dobe. Mož s kroglo v glavi. Vvh ima zanje krasno oznako. Pra-Natakar Majeršič na .^ušaku ki vi jim "vesela bida". — Vesela bese je pred kratkim ustrelil v ka- da — vesela revščina. nazijo je študiral v Vinkovcih in WASHINGTON, D. C., 16. avg. v Zagrebu v starem plemiškem servirajo konviktu. katerega sc je vselej rad near-pivo kot pristno in če je de- spominjal. Najprej je študiral me- *eine. vlado prosijo podpore, toda vlada se ne zgane. Pae, zadnjič se je nekoliko zganila. Poljedelski tajnik Jardine je priskočil farmerjem na v nedeljo,'dne 21. av gusta! ; in napredku. Oda blizu» in oddaleč vabimo v sTate vse^rojake in somialjenike. primešan alkohol. Do tega prepri-j pravnim študijam. Htudiral je tu- čanja je prišel prohibicijski rav-Jdi umetnost, vendar pa se je po-jte c]nj prvi5 ometllel. 11 varni in je ves ta čas s kroglo v j " i glavi veselo prepeval v bolnici, je Zdravniki j Cikaški zdravstveni komisar dr. natelj Lou-man, m ž njim ^ed tu- svetil v prvi vrsti novinarstvu, ki'!i0dij0f da nastopiia infekcija mož- Hermau X. Bundessen-ie pred par) (li kraievni nrohibieiiski vodia dr'mu ie hil tndi «rl»vni ttoklif Sndo.l_________ • 1 t •» . . •' pomoe. Seveda ne z denarjem, kajti denar-je drag, — pa« pa z dobrini svetom, — dobri sveti so namreč poceni. Njegov nasvet se glasi: — Zvišajte cene in skušajte dobiti kolikor mogoee dosti za svoje produkte. Obogatite se na stroške tistih, ki niso farmerji. — Svet je dober, toda gorje farmer ju, ko bo prišel v mesto kako stvar kupovat... Poročevalec. .. di krajevni prohibicijski vodja dr.[mu je bil tudi glavni i>oklic. Sode Dj&ran, potem ko sta skozi deset loval je dolgo čvrsto let pri biv-dni preizkušala pivo v New Yorku sem "Agramer Tagblattu". zadnja MORALA LEPE PLESALKE ŠTEAJK V POLJIH MEHKEGA PREMOGA Ppletje je, in javnost je skoro pozab^ar 4a štrajka v poljih mehkega premoga dvestotisoč premogarjev. Toda začelo so prihajati poročila o nemirih v Ohio in Pennsvlvaniji, o spopadih med štrajkarji in stražniki itd. To je zopet vzbudilo pozornost. Nekateri baroni hočejo po vsej sili zlomiti štiri me sece trajajoči štrajk in prisiliti majnarje, da bi delali za dosti manjšo plačo kot pred 1. aprilom. Posledica te sile ne bo povratek na delo, pač pa vojno stanje v marsikaterem okraju mehkega premoga. Zaenkrat ni še nobenega upanja za uravnavo. Samo v IUinoisu je 90,000 majnarjev, ki so že brez vsakih sredstev. Vlada bi lahko odpomogla temu brezupnemu položaju. Toda v takem slučaju je vladi najbolj priljubljeno sredsavo — preiskava — ki se pa ponavadi vsjtk* ^vodgoi, Iz Nizze poročajo, da je dospel v Antibes francoski slikar Gabriel Domergue, kjer hoči preživei: letni dopust. Kopal se je v kopalni obleki, ki ne odgovarja strogim pred-p:som županstva v kraju Anti6es. Slučajno poseduje nasproii kopa ljšča lepo vilo še lepša plesalka. Otero. Gospodična Ote.ro, o kateri ^e govori, da v mladosti ni bUa ravno sramežljiva, so .?£' rifela Slikarjev« kopalna obleka pohujšlji-^a in je to todi naznanilo županstvu. . Nekega dne sta se pojavila' v slikar jevem stanovanja dva stražnika. Slikar ju je pa jako prijazno sprejel, da sta morala obtiSai, drito-jmn mehurja, m be'lno pokrHm jesik^n., -od-« urtrim Isdlbom, m tenko In itabo krvjo, dablm tekom. revmatien:ml boli. in be-' leti nami. ■ slabimi in razrahljanimi Uvel, taddano energ'-jo ali so na iphitao ladelani ln ao v brezmo£nem stanju. Nuga-Tone povro^a bogato In rdeto kri, Ja« ti vre In uCvrftCuje meao: odpo-' more led team pri njihovem teikem delovanju, ustavi dralenje mehurja, od pomor« prt saprtju. svlia teto suhim in btrajoChn telesom ter da novo iivljptiic In enrgtjo mliteam tiveem in vitalnim^ organom. Nuga-Taae se prodajd pod poaitlvno garancijo, da postaje zadovoljivo ali pa se denar vrne. Pasite »a garaac-jo, ki je na; vsakem paketu. Noga Tone dobile po mh lekarnah. Odklonite neprlatno 4a -aahtevajto ^aavo Nuga Ton*. —Adv.- leta pa pri "Obzoru". ganov in da bo najkrajšem času dnevi zai»el slavnostno pesem ki-nastopila smrt; Krogle, ki je ob- slemu zelju. tičala v možganih mit oj^eratiATiim potom niso mogli odstraniti. DENARNE POSlUATVE IZ DENARNIH VLOG Stranke, ki pošiljajo redno denar v domovino si prihranijo čas in delo, ako imajo denarne vloge. pri nas. Mesto, da bi morali kupiti za vsak nalog na pošti Honey Order,'*-nam 'enostavno na-roče. da dvignemo denar za. pošiljate v iz . vjoge. Knjižica ostane najbolje spravljena pri nas. Tako f vtegnemo nalog prej dobiti in prej izplicati v starem kraju. Denar je med tem pri nas varno shranjen in se obrestuje po 4%, obresti se pa pricno računati s prvim vsakega meseca. FRANK SAKSER STATE BANK 83 OortUndt Bt, Htw York, H. T. ' — Kislo zelje — je rekel — vsebuje vse dragocene življenske tva-rine svežega zelja. Vi si niti misli-' ti ne morete, kako je kislo zelje zdravju koristno. Ne glede na to da je poceni, je tudi izborno zdravilo za želodec. Sok kislega zelja je največji pripomoček k zdrav-ju". Zlravsfcveni komisar že ve, kaj govori. Toda dostaviti bi moral: — Posebno je dobro kislo zelje, če s* v njem kaj od prašiča kuha... Žena se je vrnila iz trgovine. Ko je razložila pakete po mizi, se je prijela za^gtevfr:, — Oh, koliko stvari sem se pozabila. V trgovini mi ni prišlo na misel. Še le sedaj vem, koliko sem pozabila. Mož jo je za niči ji vo pogledal rekoč: — Saj pravim, to ste ženske. Prav nič ne mislite. Če pa kaj mi« slite, ni tisto; kar mislite, vredno počenega groza. — Oh neprestano sem mislila nate, — mu je rekla sladka ženica« GLAS NARODA, ^ 4YQ.^ZJ KRATKA DNEVNA ZGODBA -t ■. JrAFALZJtfF: PESO V PRESTOLICI Naš Pešo Drenkalov je šel dva- me je, kdo sem, odkod sem in po krat brezplačno v prestolneo. Pr- kaj sem prišel, vič je šel Pešo zaradi tega, ker ga — A ti? .ie ugriznil .stekel pes v levo nogo.' — Hm, jaz.... Pešo!.... Dobro. Drugo njegovo potovanje v pre- pravi car, pojdiva, da popijeva stolnico pa ni bilo zaradi steklega čašico kave. Odšla sva v neko ka-pt-a, vendar pa je bilo v zvezi z varno. Razgovarjala sva se celi dve njegovim prvim potomanjem. juri. Naenkrat se car udari po če- Vrnil se je naš Pešo iz Sofije z lu! zdravo levo nogo. Ko je .stopil z' — Saj res, pravi, vi imate lam voza, ni šel domov, da bi pozdravil starega komito. liadži Ivan ga zoženo in otroke, temveč je odšel naj- vete, ali je še živ? prej v krčmo deda hadžija Ivana. Peso se je vsedel ter jedel in pil. — Živ in zdravi, čestiti car! — Dobro, reče car, junačina je Prisedel je k njemu tudi ded liadži to. kaj ne J Nekoč v vojni s Srbi Ivan in ga potegnil za rokav': I je ta človek sam kakor konj privie- — Govori. Pešo, če veš kaj! Ko kel top na slivniško postojanko: te gledam, odkar si se vrnil, komaj S tem topom smo odbili Srbe. čakam, da čujem, kaj je novega, j — Ni mogoče! je vzkliknil d«'d — Kaj naj pričnem, ded ? Glava Ivan in skočil pokonci. Lažcš. o-mi je do vrha polna samih novic sel! kakor panj s čebelami. Ako bi videl j — Ded, ali hočeš, da ti prUe->vet in se peljal po železnici, pravo žem ? mravljišče! Ne morem razumeti,. — Nočem, sinko, verjamem. Za-kam hiti ta svet in tudi vprašati ni- kaj bi car ne mogel čuti o mojem sem smel, ker sem se bal, da me junaštvu. Za tc lepe besede, glej, ne bi smatrali za neolikanega. S110- tu imaš od mene dva litra, č. me je nekdo vprašal: j Na.stal je večer. Prišli so sc!ja- "Odkod prihaja vaša milost ?" [ki in obkrožili Pešo ter z'jali vanj. "Iz prestolnice." sem mu odgo-'Razgovoril se je in ni znal prene-voril. |hati. tz njega so letele novice "Po kakšnih opravkih?" kakor čebo iz panja. Seljaki so sa- V prvem hipu nisem hotel. Petem pa sta vraga pričela pritiskat-t i, name i it sem odšel fc: razbojnikoma. Nato se je zgo^ilp, kakor Me čuli. Jaz sem bil tistvW^c'potlačil orožniku '; ::r!: " ; — Kakšen denar? Denarjtf, bratci, ni bilo v blagajni. Siromašna je naša država. Našli nismo niti >to levov. Okoli polnoči se je Pešo vrnil domov k ženi in otrokom. Toda drugega dne sta dva orožnika potrkala na njegova vrata. Prišla je Pešica. . — Ali tu stanuje Pešo? — Tu je. Kaj bi radi? — Odpeljali ga bomo v Sofijo, (»ropal je tam neko banko in sedaj ga išče policija. Pripeljati ga moramo živega ali mrtvega. Nesrečnemu Pešu, ko se je čez teden dni vrnil iz prestolice, bi niti s kleščami več ne mogel izvleči kake novice iz ust. VISOKA DAMA V ŠTEVR.KAH Zaradi trgovine?" 1110 poslušali, čudili se in majali z Ali potujete večkrat zaradi tr- glavo. V polovico njegovega pripo- govine: "Zelo pogosto." — Toda, ded, ako bi me ne po- vedovanja niso verjeli, zato pa so verjeli drugo polovico. Zmračilo se je. Pred gostilno de- padel oni stekli pes. moja noga ne da Ivana se je zbrala cela kolona bi stopila v prestolnico. | voz. — A kako je tam, je vprašal dedi Vsi, ki so prihajali, so stopili z Ivan, — veliko mesto, a ? Lepota, voz, privezali vole in poslušali, kaj Ali si sq na gledal. Kaj delajo mini- je novega. Pešo se je razvnel, raz-stri? I pel je srajco in v svojem pripove- Kaj naj bi pač delali ? Ni- dovanju se jc že pričel potiti. Vse majo mnogo dela, žita ne žanjejo, samo v avtomobilih se vozijo. Ko sem .stopil s kolodvora, sem šel polagoma v mc.sto. Kar naenkrat z«i-Čujem: rrrrrr! — in neki avtomobil se ustavi pred menoj. V avtomobilu je sedel gospod z očali,, "Pojdi, Pešo! Srdi. da te popeljem, — brezplačno!" je videl, vse je eul. in razume se, da Je v vsako stvar vtaknil svoj nos. Na koriCu Jiiu jč nekdo dejal: — Mi smo tudi čuli novico, o kateri nam ničesar ne poveš. Pravijo, da so trije lopovi eno noč vlomili v banko. Eden je napadel orožnika in mu zatlačil cunjo v — Sedel sem v avtomobil in ga lwtH, druga dva pa sta odprla bla- vprašal, kdo jc. "Minister." — Ej, čudo! A odkod je vedel za tvoje ime? — Tudi jaz sem se čudil, odkod gaj no m.... Pešo ga je hitro prekinil: — Tudi tam sem bil. — Lažeš. — Ubij me Bog. alo lažem. Šel ve za moje ime. A ko sem sedel .sem tako ponoči po cesti in pri-tako mehko, mehko, — naj ti go- žvižgaval. Zavijem v mračno uli-spod Rog da. da bi se na svoja «0 in .srečam dva človeka. Ej, tebe stara leta kdaj vozil v takem. potrebujemo, pravi mi eden od nji- — Amen. daj Bog. Toda povej ju. Izvršiti ituamo lep posel. Vzemi kaj o carju, ali si ga videt? mi to cunjo in pojdi. Nikar niče- — Seveda sem ga videl. Hodi ,*ar ne govori, samo cunjo potlači med ljudstvom in se kaže vsem. orožniku v usta in drži ga, dokler Ko me je zagledal še od daleč, *e ne dovršiva delo. Zatem bomo deli. je takoj obrn'1 k meni. Vprašal li. ZASTAVE •VILKNK AMERIŠKE, SLOVENSKE IN HRVA&KE ^ REOALUE, PRE K ORAM NICE, TRO-BOJNICE. ZNAKE. UNIFORME ITD Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVINSEK, 331 GREEVE ST, CONEMAUOH. PA. POSEBNA PONUDBA NASlM ČITATEUEM PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9. $25.— -1 8 strešico s& slovenske črke č, i, i $30.— OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nfleaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja .dobite i vajo. SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, : : NewYerk/K.Y. KMfč e.-.vJ- Bivša dvorna dama ruskega carja grofica Lambsdormova je bila za mladih let vesela, življenja polna žena, vendar pa nekam čudaških nagibov. Tako je n. pr. natančno zapisovala razna svoje dejanja in si pripravila za stara leta obsežno .statistika. Xajbolj intimnih številk sicer ni objavila, vendar pa so tudi objavljeni podatki dovolj zanimivi, saj take statistike ne dobiš zlahka. Preden se je grofica Lambsdor-fova poročila, je dala 18 snubccm koš. šele 19. je vzela. Pred poroko je obiskala 225 plesov, po poroki pa 375. Kot omoženi ženi ji je dvorilo 272 častilcev. Izmed njih je 150 mislilo povsem resno, ker so jo nagovarjali, da naj se razporoči in 7 njimi omoži. Stala je tedaj dokaj pogosto pred težko izbiro, ven. dar pa je bila kos vsem skušnjavam, vsaj v kolikor je šlo za raz-poroko. Sto častlicev je pretilo, da bodo zavoljo njenega trdega srca .storili samomor. V tej obilni zbirki moških so prijali lepi grofici samo trije kot prijetni družabniki in zares inteligentni možje. Zanimiva je tudi plesna statisti, ka. V vsem svojem življenju je plesala 29340 4'con t redans", 4500 valčkov in 600 polk, pri čemer je izmenjala 1700 plesalcev. Izmed teh jih je zabeležila. 1200 kot "rojene bedake", samo 300 jih je bilo dolgočasnih, kar je že višja stopnja. pot k boljšemu. Zgolj 23 partnerjev je označenih v grofičini statistiki za elegantne in duhovite. Sama je izračunila. da je prevalila ha parketu 20.000 km. Za petrograjsko" visoko družbo družbo pa njene številke niso nič preveč laskave. U T V Parizu je čisto na tihem pre-f potem se je preselil v -Francijo.; minul ruski veliki knez Xikolaj.Prvotno.se je nastanil v Antibesu, Nikolajevič, bivši genera lissimus pozneje p& si je izbral za bivališče ruske vojske v svetovni vojni. Xikolaj Xikolajevie je spadal Pariz. MonarhIstične spletkf «0 skuša- med ožje sorodstvo carske dinasti-, le potegniti velikega iift boleh nega jt Romanovih. Rod:l se je l. 1856.' kneza v svoj vrtinec, a Nikolaj Petrdgradu, kjer je študiral, voj., Nikolajevič se je previdno držal ob no akademijo Na glas je prišel pr vič v rusko-1urški vojni pred j>et-desetimi leti, v letih 1877. do 1878. S svojo hrabrostjo si je priboril celo vrsto domačih in tujih odli- strani in se ni posebno zanimal za iluzoricno rusko krono, ki so mu io ponujali rojaki- v emigraciji. Bil je naziranja. &a je, oblika .ru^ke vlatfavme in 'oseba državnega po- kovanj; bil je vojak od glave do glavarja dežefe zadeva ruskega na- peta. V politično življenje je posegel roda. tne pa stvar malih krožkov, ki so zpustili domovino. Ljubil je pokojnik za ruske revolucije leta sY°i° Rns'jo do zadnjega diha in 1905. Razmere so' ga tedaj napravile za tajnega, toda vrlo zanesljivega svetovalca ruskega carja Nikolaja II. Xikolaj Nikola j c vie je vplival na suverena v smislu, da je treba revolucionarno gibanje za-treti in ga vdušiti s silo. Dosegel je začasen uspeh in se ni nadejal, da bo revolucija dvanajst let pozneje l] ki -s0 ki dv?r„i operi.L^ DNEVNIK V ZDS. Garrison je bil prvi ionm v "triu. maeih" Na Dunaju je imel Gar- i DR2AVAH. rison nasprotnika v Mahlerju. s J-— V kopališču San Louis Obispo, California, nastopa dr. P. A. Mulli-ken in razkazuje svojo moč. Sedem lepotic mu ne more iztrgati verige, katero drži med zobmi. katerim je'imel nasprastva. Xato | zadnjega vztrajal in zatrjeval, da se tie vrnil Garrison v Berlin, kjer j j(J nedolžen, ga jc sodišče obsodilo j^, postal gledališki direktor. Nje- ne eno leto ječe. Medtem, ko je bil govo gledališče je krasno prosperi- j v so mu timrii roditelj?, ralo in je slovelo kot najboljše v ^ Ko j je nast0. Berlinu. pal znova, toda njegova samozavest Karijeri je sledila nenavadna ie bila uničena. Njegova zvezda je BOLfCE R06E OZDRAVUOE ODPRTE NOGE. TVORI, NABREKLE žile, golša. 6pušCaji m 1|[ rum MdmvU* MIm Male. BI Pilite rn >iwfl»r— fafl-LOsiki: "Kaki tiratIm ivje bibe Mfe šmmT — OpttHc Mti. A. C. L1EPE PHARMACY WLXma Bay A v*.. mfwaint^Vfl«. I Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Droitvo sa Grater New York in okolico, ink. ODBOR 1927: Rredwdnlks FRANTf HOTKO 403 E. »tn* Street. New York City r' Fedpredirtiilfci IGNACIJ MUŠIČ ,. 5«0 Grant St.', Brooklyn, N. % Tajnik: JOSEPH POGACHNIK. M T«o Eyck 8tr*«t, ■■- Brooklyn. K. X. * ffacajrtlk*. PETER ROim 123 Alpha Place, Glcndal«, L. L Zapianlkar: MARTIN CUREtf, «7 Scholen Street. Brooklyn, K. T. Natfaornl Odbor: Anthony kosibnik. Min - nth m, Richmond H1IL L IaL ANTON CVETKOVICH, U12 Linden Street. Brooklyn, N. T. FRANK LUPSHA. 431 Morris Avenue, " Roefcvflle Center. T^ jut -il^/j . - - Kdor izmed rojakov ali rojakinj ie ni član tega društva naj vpraša kvojaga prijatelja ali prijateljioo aH pa enega ianed, odbornikov sa natančna pojasnila. V nesreči se ipo-•sna kaj.to pomeni. Te $rnfyo.je ricer najnlajšei toda najmočnejše bodisi t premoženji, ali članstm. Drnštro je v tem loat. kem čara svojega obstanka izplačalo še skoro deset tisoč bolniške in skoro šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni skoro 112,000.—. DruStvo zboruje vsako tretjo aoboto v svojih društvenih prostorih v Beetbcren w»q B. St. med drugo in tretjo. An., New Torta nenavadna propast. Garri>ona so zaprli, poročnik Schramm, ki mu je bil mecen, ga je ovadil radi krive prisege. Dve ženi sta pričali proti njemu in :n kljub temu. da je Garrison do počasi ugaševala in gla* o njeni je kmalu zamrl. Do danes se ni čul > ničesar o slovitem pevcu in te dni je nmrl nekoč oboževani Garrison v bedi in revščini. ANGLESKO-SLOVENSKO BERILO Engliih-Slovene Reader Sestavil dr. F. J. KERN CENA • poštnino SAMO $3.— Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovarja v i angleških besed; vaje za učence angleščine; berila in Članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). Naročila pošljite na: "GLAS NARODA" 8? Cortlandt Street Hew York, N. Y. -V. --1 '"■ ' '»*' * GLAS NARODA, 17. AYG. 1927 jf ANGLEŠKI PRESTOLONASLEDNIK V KANADI Potem ko je povedala svojima gostoma o poskusu sprave in o nesrečnem izidu tega poskusa, je zahtevala. Mias Nevil v svoji razburjenosti, naj se odpošlje na vse strani sle. Njen oče je hotel sam zasesti konja, da poišče z voditeljem Orsa. Plašni nemir tujeev je o-pozoril Colombo na dolžnpsti, katere je morala izpolniti kot predsta-viteljica hiše. Skušala je smehljati se ter prisilila polkovnika, da je sedel za mizo. Za'odsotnot brata si je znana izmisliti na tisoč narav-rih pojasnil, katera pa je v naslednjem trenutku zopet sama razrušila. Tudi polkovnik, ki je smatral za svojo dolžnost, da kot moški kuša pomiriti ženske, je prišel na dan z vsakovrtstnimi pojasnili. — Stavim kaj, — je rekel, — da je zadel della'Rebbia na poti i27 Cherbourg. Ham- It. avgusta: Albert Ballin. burj; Conte Rusko. Napoli. Genova. 20. avgusta: Leviathan, Cherbourg: lie de France. Havre: Homeric, Cherbourg; Volendam. Boluugne sur Mer, Rotterdam; Colombo, Napoli. Genova; Dresden, Cherbourg, Bremen. 23. avgusta: Thuringia, Hamburg. 24 avgusta: Aquitania. Cherbourg: Muenchen, Cherbourg. Bremen. 25. avgusta: New York, Cherbourg. Harnbur*. 26. avgusta: Olympic, Cherbourg. 27. avgusta: Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen: France, Havre; Belgentand, Cherbourg: Veendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam; 30. avgusta: Martha Washington, Trst; Resolute, Cherbourg, Hamburg. 31. avgusta: Rerengaria. Cherbourg; Roma, Napoli, Genova. DOLOČENA ODPLUTJA V SEPT. 1. septembra: Deutschland, Cherbourg, Hamburg. 3. septembra: Paris, Havre: Majestic. Cherbourg; Arabic. Cherbourg; New Amsterdam, Boulogne Bur Mer, Rotterdam; Sierra Ventajia, Bremon. 4. septembra: Conte Biancamano Napoli. Genova; Columbus. Cherbourg, Bremen. 6, septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen. 7. septembra: Republic, Cherbourg, Bremen; Mauretania, Cherbourg; 8 septembra: Cleveland. Cherbourg, Hamburg. 9. septembra: I'resident Harding, Cherbourg, Piemen. 10. septembra: leviathan. Cherbourg; Up de France Havre; Stuttgart, Cherbourg. Bremen; Homeric. Cherbourg; Rotterdam, Boloygne sur Mer. Rotterdam 13. septembra t RHinnre, Cherbourg, Hamburg. 14- septembra: Aquitania. Cherbourg; <.5«orge Washington, Cherbourg, Bremen: Berlin, Cherbourg Bremen. 15. septembra: Hamburg, Chei'^urg, Hamburg: 17. septembra: France, H^vre: Olympic. Cherbourg; l-a.p!rtr.d. Cherbourg; Dullio, Napoli, Genova. 20. septembra: Prcsidente Wilson. Trst; 21. septembra: Briengaria. Cherbourg; President Roosevelt, Cherbourg. Bremen ; Conte Rosso, Napoli. Genova; 22 septembra: Westphalia. Hamburg; 24. septembra: t'aris, Cherbourg: Majestic-. Cherbourg; Belgenlantl, CherbourR'. Volendam, Boulogne sur Mer. Rotterdam : Colombo, Napoli Genova. 26. septembra: L>rej-drn. Cherbourg, Bremen. 27. septembra: Resolute, Cherbourg. Hamburg. 28. septembra: JIAURETAN1 A, Cherbourg, ni i; 29. septembra : Albert Ballin. Cherbourg, Hainbwrg; 30. septembra: Columbus, Cherbourg Bremen. Sftl'Pi IZLET j ŠEST DNI PREKO OCEANA Najkrajia in najbolj ugodna pot za potavanj« na ogromnih parniklh: FRANCE 27. avg. - 17, sept. PARIS 3. sept. — 24. sept. H Najkrajša pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti. — Pijača .a slavna francoska kuhinja. Iwedno nizke cene. ZajamCite si prostor za prvo vožnjo novega velikana H.E DE FRANCE 20. avg. Vprašajte kateregakoli pooblaMenega agenta al! FRENCH LINE 19 State Street — — New York ZACETNICA DECJE FRIZURE UMRLA CITATJE TO -SEDAJ! Nad pol stoletja smo do-jpuijali, kaj hočejo preko- oceanski potniki glede udobnosti in službe po zmernih cenah. Mi las znamo zadovoljiti. Izborili prostori v dru Rem. kahinskem in tretjem razredu. WHITE STAR LINE RED STAR LINE INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE CO. Naw dobri agenti vam bodo povedali. Ali vprašaji.. v na.iem liiSkem oddelku: No. 1 R'dway.NYC. V Parizu je umrla te tlni slikar, ka Loui.sa .Abbemovea. ki sicer ni ofic-ijelno priznana za začetnico dečje frizure, ki pa ji po vsej pravici gre ta sloves, čeprav jc bila več kot 20 let osamljena v boju za la in imela pravi pekel na zemlji, j kratke la*e. Abbemova je bila in-Sodišee je odredilo preiskavo na'timna prijateljica znamenite fran-duševno stanje, da.si ni bilo poda- coske iprralke Sare Bernhardovc, katero je spremljala na vseh njenih turnejah in .slikala v vseh mo- no veliko momentov za to. Izvedenca (jaz in dr. Robida), pa nisva mogrla ugotoviti niti umobolno- ?očih kostumih, situacijah in po-sti niti patološkega efekta za Časa'za^- Ž njo je zahajala v prve pari- dejanja, proglasiti sva jo morala za duševno zdravo. Porota jo je obsodila na sinW. kazen se še ni izvršila. ker se jc predlagalo v po-miloščenje, ter se bo v tem slueaju spremenila v dolgoletno ječo. Bil je to slučaj, ko bi "liuraanitetaM gotovo soglašala z oprostilno sodbo. Videli smo, kako težko, odgovorno službo vrše sodni izvedenci ter kako krivične so hujskarije proti njim, ki se žal i bog večkrat čujejo in čitajo. Potrebno se mi je zdelo to razjasniti za širše kroge, ne toliko v obrambo zdravniške časti kakor v interesu pravnega pojmovanja. — "Zdravje." Najlepša plemkiaja je bajfe*igrati - tennis - m -roller akates. ške salone, kjer je okrog leta 1900. vzbudila izredno pozornost i n zgražanje, ker se je pojavila z o-striženimi lasmi. Trudila se je. da bi druge dame krenile za njo, pli takrat še niso bili ugodni časi za tako " revolucijonarno"novotarijo. Abbemova. ki je živela zadnje leta v popolni osamelosti. tako rekoč le od spominov na svojo prijateljico "božansko" Saro, je šla v posnemanju moških do skrajnih meja. Se letos je hodila po pariških ulicah v moški obleki in s križem častne legije na prsih. Z njo je u mrla ena izmed uglednih franco skih sufražetk. NAROČAJTE 5E NA "GLAS NARODA"! Kako se potuje v stari kraj in nazaj Komunistična propaganda na Francoskem se ne širi samo med delavstvom, temveč celo med vojaštvom. Vlada bo Tadi tega intervenirala pri moskovski vladi in je opozorila na nevarnost ukinitve pogodbe glede predvojnih ruskih dolgov, ako se ne neha s komunistično propagando. Pray vsakdo - kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj Jhi-puje; kdor kaj prodaja'; prav vsakdo prizna-in^o, čudovit, rXIn Naroda*1. v Ameriko. Kdor J« namenjen potovati t Rtarf kraj. Je potrebno, da Je'Wb Cm o potnih tistih, prtljari tn flro-glli stvareh. Viiled nafie dolgoletne lzknSnJe Vam ml aamoremo dati najboljga pojaraila In priporočamo, vedno le prvovrstne brsopanUk*. Tndl nedrtavijanl aamc/ejo potovat! v stari kraj. toda preskrbeti al morejo doTolJenJt all permit ti Washington«, bodisi m eno leto ali 9 mesecev in se mora delati pro-injo maj en mesec pred od potovanjem in to naravnoet v Washington, D. 0. na generalega naaelni-Ifeeg* komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila t veljavo ti. JnllJa, 1K< m nikomur i ni nt pafflje permit po poŠti, an* P«k ga mora Iti iskati vsak poellee osebno, bodisi v najblllnjl naselni-m urad ali pa ga dobi v Ne« To-kn pred od potovanjem, kakor kedo ▼ prošnji m prosi. Kdor potuje rea bre* dovoljenja, potuje na svoj« lastno odgovornost. Kako dobiti svojce b starega kraja« Kdor Ml dobiti sorodnik« aH svojce is starega kraja, naj nam prej pHe ža pojasnila. Is Jngoela« vije bo prlpn&enlb v tem letn 670 priseljencev, toda polovica te kvote Je dolofena sa amerlike državljane, M šele dobiti aem rtarDe ta otroke od 18. do 21. leta In pa aa poljedelske delavca Amerlftl diavljani p« samorej« dobiti aem lene ln otroke do 18. leta brca da bi bili Btefl v kvoto, po. trefeno pa Je delati proiojo v Washington. Predno podwmsfa kaki pUft« EoraC, FRANI SAKSER STATE BANK 9 COBTLANDT R, NB1V