Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 19.
Cena ednoga drobca 1 krona.
8. maja 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“.  Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Naše tožbe i država.
Po celoj našoj državi je vnogo tožb. Tožijo se Srbi, tožijo Horvati i tožijo Slovenci. Nieden ne zadovoljen. Z čem ne zadovoljen ? Lejko z državov ? Bog ne dáj. Naše ljüdstvo se ljübi. Ljübimo , mi Slovenci, smo v Prekmurje ali , prek Müre, brate Horvate i Srbe, oni pa nas. Po velikoj božoj dobroti,. štera nas je zdrüžila i po velkih žrtvah i trplenji, štera so to vjedinjenje posvetne, guča od toga nej i nemre biti niti v Prekmurji, niti prek Müre, Drave i Save, da bi se razstepla, tá država. Ki to želejo, tistih je nej najti med nami, ki strip pristaši naše krščanske Stranke, slovenske kmečke zveze, štera drüži v sebi vse kmete, delavce, meštra, trgovce, želare, kučara, so katoličanci ali evangeličanci, ki so krščanskoga mišljenja, ud naše stranke niti. Židovje neso vözapré!!, ki stojijo na fundamenti deseterih zapovedi, ar ravno té so jedro Kristušove vere, našega krščanskoga mišljenja, ar na té je zidao svoj zvišeni navuk Kristuš i njemi je dao popolen dofás vu svojoj veri i cerkvi.
Mi smo za jedinost v eno državo Jugoslavijo ali če se vam bole vidi za kraljevino , Srbov Horvatov i Slovencov. A nikdar pa nesmo zato, da bi se v toj teško pridobljenoj državi krivice delale. Proti krivicam, zdignemo mi svoj glas, ne pa proti državi. Država je sveta pred nami i ravno záto, ar je sveta, pobijamo krivico. Krivica i svetost naime ne moreta vküper prebivati. Za sveto držimo državo, ar mora poskrbeti svojim državljanom z pravicov sveti, blaženi mir, po šterom so mogoči priti do düševnoga mera,
do svetosti, düše, štere plača je večni Žitek. Vidite, kak lepo se obimata dve sestri za svoje dece blaženost: država i cerkev.
Ka nešteri taki kričijo, ka proti državi delamo, gda se tožimo proti krivicam, je záto, ar so tisto krivico, proti, šteroj mi kričimo, oni napravili. Vidite, to je zrok našega „proti državnoga gibanja“. Če omenimo ravnanja edne ali drüge oblasti; odgovor je, ka smo hujskači, ar pravico zagp,-varjamo. Mi pa nasprotno trdimo, ka so proti državni hujskači ravno tisti, ki krivico delajo, sedijo te že tej v ministerskih mehkih Stocaj ali pa po deželi v kakših pisarna), ali slüžbaj. Če ne krivice, ne- nezadovoljnosti,> štera slabi vsako državo. Svetoznan naš veliki diplomata, bivši zunanji- minister dr. Trumbič je v svojem lepom govori jasno povedao liberalcom i celoj vladnoj večini: Nemate pravice potvarjati tiste, ki, zahtevajo autonomijo ali konfederacijo (vreden)'e naše države na formo Amerike, Švajcé ali Nemčije), da so protidržavna Vidite, kak velike so bile i so še tiste države, štere so mele formo kak zahteva dr. Korošec ali dr. Šurmin. Vi ste krivi, kaje ljüdstvo ne zadovoljno, ' — ne z državov, — nego z ravnanjom oblasti, ar z malim- trüdom bi lejko odpravili krivice pa si ne vzemete toga trüda. Vi ste krivi, je pravo preb-ledjénim demokratom, ka nemate ešče ustave, (alkotmány) ár ste dve i pol leti iskali samo haske za sebe, ne pa za državo.
To je tüdi naš odgovor. Z malim trüdom, z malov dobrov volov, bi se vse dalo lepo vred spraviti v Prekmurji i ne bi bilo nikše nezadovoljnosti ne; nego bi vidili i občüdüvali vsi našega
Slovenca zaistino celo srce, cele njegovo ljübezen do té domovine. A dokeč de on sam bit, jokati pa ne de smeo, kak je pravo bunjevački poslanec Blaško Rajč, „ar cenzura zbriše naše tožbe“, de to srce ljübilo toti, a z ranami. Ranjenoga srca ljübav je prava ljübav, je istinska, a išče vrastvo na rane svoje. To je prekmurskoga slovenskoga državljana ljübezen do nove domovine. Šče jo, ljübi joj edno šče, močno šče, blaženo šče, a rane svoje pa tüdi šče zvráčiti, krivice, štere se njemi delajo, šče odstraniti. .
Upiti našega poslanca.
Naš poslanec g. Klekl Jožef so stavili Upit (interpelacijo) na ministra za prosveto zavoljo odredbe višjega šolskoga sveta v Ljubljani, šteri prepove v šoláj naš prekmurski katekizmuš (katoličanskoga slovenskoga) i na ministra za socialno skrb zavoljo odredbe poverjeništva za socialno skrb, z šterov se onemogoči našemi delavstvi zaslüžek v zrn ji v tolikoj meri kak dozdáj. Odgovor prinesejo Novine, a telko že zdaj lehko povemo, ka so g. minister za socialno skrb, dr. Kukovec, bili Za volo té prepo-vidi popolnoma neobveščeni i so telegrafično zapovedali, da se više . imenüvana odredba mora razveljaviti.
 Na ministerstvi za prosveto so pa z debelimi očmi i pitajoč glédali: jeli mogoče slovenski katoličanski katekizmuš zbrisati, vogrskoga i nemškoga pa evangeličanskoga 'na mesti nihati samo zato, ár si je šolsko nadzorništvo spoküpilo ljubljanske katekizme i nemre je odati.
Glasi.
Novi vozni red bode z 1. junijom na vseh železnicah. Kak sp nam javili na naše pritožbe, dobili bodemo dvakrat na den zvezo z Dol. Lendave prek čakovoca v Slovenijo in tüdi dvakrat na den nazaj. Je že res zadnji čas, ar Čakovec je bio prevelika muka čakanja za nas Prekmurce.
2
NOVINE
1921. maj. 8.
V železničko slüžbo se sprijmejo tisti prekmurski dečki, ki majo srednje šole (konči do trétjega razreda, to je gimnazijo ali meščansko šolo) ali pa više, če znajo tüdi vogrski i če so slovenskoga mišljenja. Morejo napraviti prošnjo, prošnji naj priložijo 1) krstni list, 2) domovnico, 3) nravstveno spričevalo (svedočanstvo od oponašanja, štero pa od 6 tjednov ne sme biti starejše) 4) potrdilo, da so slovenci i 5) zadnje šolsko svedočanstvo. Taki kak to prečtete, pošljite svoje prošnje na g. Viktor Vörös; železnički urednik, Litija, Slovenija.
Kakši ter nosi autonomija? Liberalci právijo, ka autonomija poterši tisto krajino, štera jo ma. Strašna laž. Ravno na opak je. Liberalci se bojijo slovenske autonomije, ar ne bi prišli tü doma do vlade, če je pa vse v Belgradi, se njim li posreči včasi prileziti na mejki ministerski stolček. Slovenija z Prekmurjom je lani 150 jezero milijonov koron dače plačala. Z té šume je do 300 milijonov nazaj, više 100 jezero milijonov je pa ostalo v Belgradi. Vidite, če bi meli autonomijo, bi dali v Belgrad samo 300 milijonov, više jezero milijonov bi pa doma ostalo. Sodite, ka je bogše za naše ljüdstvo, centralizem liberalcov ali naša krsčanska autonomija.
Zavolo penzije bivših notariušov Prekmurji so naš poslanec té odgovor dobili v Beogradi. Dozdaj še, nej rešena tá zadeva, sküpno se reši z notariuši iz Horvatsko i Vojvodine. Brščas dobijo vsi bivši notariušje penzijo tü prinas pa z Madjarskov državov te to obračunajo.
V Bogojini bo 19. maja velko Živinsko i kramarsko senje.
Lotmerk. V Lotmerki se bode vršilo 17. maja velko konjsko senje. To senje je velkoga pomena za našo konjerejo. Čaka se velka udeležba küpcov z domačega i zvünskoga kraja.
Sv. Trojica v Slov. Goricah. Na odájo je pri Sv. Trojici za voljo preselili edno lepo posestvo. Zidana hiša i. 10 plügov zemlje. Što Šče küpiti, naj se . zglasi pri Konrad Golobi oštarjaši. Posestvo je samo -20 minut od farne cérkvi
Hotiza. Tü je Šolska mladina nabrala 435 kron za »Slovensko Matko". Penezi so odposlani v Ljubljano na dotični naslov. Pn‘srčna hvala malim nabiralcom í njihovim šolskim voditelom.
Matica krščansko-socialnoga posvetnoga gibanja ma svojo pisarno v Ljubljani, Ljüdski dom, Streliška ulica 12/11. Vsi, ki. delajo na polji kršč. posvcte i potrbüjejo kakšega tanača, se lehko obrnejo na to pisarno ali pismeno ali osebno. Pisarno vodi Ivo Peršuh.
Lukačavci. Sin dovice Julije Vogrin 26 let star, je premino z domače vesi le aprila 12-ga. Na slednje so ga vidli, ka je šo prek Nemčavec i Markišavec proti Püconcom. či bi ga kjer ■ što vido, naj glasi svojoj orožniškoj postaji.
Dolnja Lendava. V lendavski i dugoveških goricah je Preminoči tjeden par vojakov skleparilo ljüdstvo. Hodili'so od hiše do hiše; gorpisali vse i grozili se s tem prebivalštvi, ka morejo vő iti z svojega stanovanja, da pride vnogo soldacje. Kje so dobili kaj penez, tam je vredi bilo vse, kje pa ne, tam so je sagali s tem, ka dobijo 30 vojakov. Ljüdstvo je bilo
že vse »zburkano. Naslednje ido na komando pitat, Či rejsan to istina, ka se morejo vözoseliti z svojega stanovanja. Komanda zato ne znala nikaj. Na to so vojake spokrili ljüdje i je prek dali komandi, kje so zdaj že zadobili svojo plačo.
»Državna posredovalnica za delo v Murskoj Soboti* rabi nujno gozdne akordante, ki so bili v tom deli že več Iet zaposleni f1 in so. vešči popolnoma vseh gozdnih dek Vsi gozdni akordanti, ki 'Žele dobiti res dobro in trajno delo naj se nemudoma zglasijo z vsemi potrebnimi listinami, (delavskim! knjižicami) pri »Državni posredovalnici za delo v Murskoj Soboti*.
Dom i svet.
Jugoslavija. Generalna debata ustave je končana aprila 27. odpré se pa páli maja 9. 1 za-kljüči se maja 12, gda bo glasüvanje, jeli se sprime vladni načrt za nadaljno razpravo ali nej. Debata se právi: govoriti za i proti. Generalni se právi: po prejk, najmre zdaj se je samo poprek gučalo jeli se prime ustava (alkotmány) za Jugoslavijo, štero želejo njoj dati na vladnoj, večini stoječi demokrati i radikali, to je zastopniki velikih bank. Naša stranka je dobila dozdáj štiri govornike. Govorili sö dr. Korošec, dr. Šimrak, Rajč i Brodar J. Mogoče ešče dva govor-
Podlistek.
Drobtinice od zdaj valanom pravi.
Piše Dr. Janko Leskovec, fišk. v D. Lendavi.
To povdarjati je tembolj potrebno, ar je nepoučeno ljüdstvo v Prekmurji s tem, da so Veleposestva prišla v državno upravo, mislilo, da sme odslej ž njimi delati, kak šče.
S tem preidem v razlago prc-važnoga nauka o posesti in opozar-jam vse, naj oddelek, ki zdaj pride, pazljivo prečitajo, da se izognejo velikim škodljivi zmotam, ar so madjarske postave ravno v tej stvari bile zelo površne.
Ka je posest i ka je to posestnik?
§. 309. govori takle: »Što ima kakšo reč v svojoj moči ali hrambi, se imenüje njeni imetnik. če ima imet-nik kakše reči voljo, jo za svojo obdržati je njeni posestnik. ,,Tedaj je treba za posest dvojega: V prvoj vrsti moram imeti kakšo stvar tak v svoji lasti da lehko ž njov včinim, ka
hočem, moram j>a tüdi voljo imeti, tisto stvar kak svojo imeti in obdržati.
Če imam teda na priliko v svojem žepi. srebrno vüro, ali če imam v svojoj štali kravo, vem da imam te dve stvari v svoji oblasti. Kajli ž njima lahko napravim, ka ščem; vüro lehko podarila ali stran vržem, kravo lehko prodam, pobijem itd. Kaj pa, če bi imeo jazv žepi sosedovo vüro ali v štali kravo Čisto tüjega človeka. V toj primeri imam oboje tüdi v. svoji moči i je le pitanje, ali hočem jaz to vüro ali kravo za svojo obdržati ali ne. če imam to volje, potem sem posestnik, če pa nimam te volje, pa nisem posestnik.
Še en par primerov, da bo bolj razumljivo. Andraš Kociper ide po cesti i nese s sebov listnico z jezero kronami. Te jezero kron je vzeo ravno zdaj z hranilnice, kjer je imeo naložene svoje peneze. Zgodi se nesreča in Andraš Kociper zgübi listnico i peneze. Mimo pride popot-nik i najde listnico. Vzdigne jo, spravi i listnica se zdaj s penezi vred na-
haja v njegovom žepi tak da lehko ž nyov i penezi dela ka hoče, vrže lehko vse skupaj v vodo, raztrga ali podan, peneze zapije itd. To moč ima te potnik. Pitanje je samo, ali ima potnik tüdi voljo listnico i peneze za svoje obdržati. Če te volje nema, temveč jhoče kak poštenjak poiskati tistoga, ki je peneze zgübo, potem ne posestnik. Kajti posestnik bi bio še le te, če bi šteo zgübljeno stvar za svojo obdržati. Mislimo si pa, da najde listnico kak star potepuh, ki hoče najdene novce porabiti za sebe, da bo nekaj časa dobro živo. Te človek pa je posesnik, kajti ne samo, da lehko z najdenimi penezi začne, ka šče ima tüdi voljo, peneze kak svoje obdržati. Posest je samo te dana, Če ima ne le moč in oblast, ober kakše stvari, nego če ima tüdi voljo, tisto stvar kak svojo obdržati.
(Dale.)
Podpirajte Novine.
3
NOVINE
1921. 8. maj.
nika dobimo do 12. maja, sledkar pa več, da vsaki pride na vrsto. Poslovnik je naimre krivičen. Zato smo se tüdi ne taki v začetki zaprisegli, ár bi ga radi spremenili. Té poslovnik (regule) širnoga so napravili demokrati, ne dovoli ednoj stranki več govornikov kak dvá, šteriva gučita v imeni stranke i v svojem imeni samo ednok sme eden govoriti, če dobi rejč, tei govorniki se tak spreminjavajo, ka nesme eden za drügim proti vladinoji ustavi gučati, ne nego za našim govor, nikom, ki proti guči, dobi reč samo govornik od vladne večine, da z svojim gučom pobije našega guč l Od 12. maja dale pa vláda niti ne dovoli guča poprek ; te se že more od paragrafa do parag-rafa razpravljali i ma juš vladna, večina, da ešče tű ne dopüsti teliko govornikov, keliko se jih je Zglasilo i ne do smeli više, kak po vöre gučati. Od 9 do 12 maja je priglašenih ešče više 50 govornikov. Od naše stranke dr. Reberac, dr. Maci, dr. Hohnjec, Klekl, Barič, dr. Gosar, Stanovnik.. Vsi priglašeoi ne prido na vrsto ždajná sledkar po 12 maja gotovo. Seje trpijo od 9 do 1 včasi skoro do dvej predpoldnom, i pRpodnévi od 4 do 8, ednok smo bili celo do polnoči. Dr. Korošec prvi naš govornik, je razložo naš program. Mi smo, pravi, proti kapitalistov!, ki gibijo siromaškoga človeka, je té kmet, mešter, ali delavec. Mi Želemo autonomijo na podlagi edne edinstvene države, to je ka mo smeli doma v našem kraji pravde sklenjavati na naš hasek. Mi ščemo, naj nas níšče ne bantüje v zvršávanji naše vere f zato na nam ne deva zadržke na pot, po šteroj v verskih rečeh ščemo meti zveze z svojov višeš-njov oblastjov. Odločno je pravo, rimski papa je Kristušov namestnik, naš sveti oča, nesmo krščeniki, če ga ne ljübimo i ne je več püspek, šteri ž njim ne v zvezi. Dr. Šimrak je navdüšeno odbio vse napade naspretni strank na naš krščanski tábor i je do-kazao, ka mamo pravico Horvatje i Slovenci, da zahtevamo široko autonomijo. Blaško Rajč je nag-lašo, ka mi tisto dobro, ka smo
meli pod vogrskov vladov, ne smemo v novoj zgübiti i dobro ka smo pa nej meli tam, moremo tű dobiti, zato smo se zdrüžili. Obrisao je ministra Pribičeviča za krivice, štere se godijo v Vojvodini Bunjevcom vu šoli. Zadnji govornik, kmet Brodár, je razpravlao, da teškoče siromaškoga kmeta so edne, je té te že Srb, Horvat ali Slovenec. Vse dobro, ka slovenski kmet ma, ma svojemi dühovbiki zahvaliti. Té je bio njegov jedini zagovornik. I rávno zato štokoli napádne sloven-sko dühovščina, napadao je slovenskoga kmeta, ar je dühovnik najvekši dobrotnik kmeta.
Izpraznltev Dalmacije se bo zvršila te dni. Otok (sziget) Krk so Taljanje že spraznili i vse urade prevzele naše oblasti.
Slovaki dobijo autonomijo od Čehov z lastnim deželnim zborom. Dve tretjim prebivalstva zahteva autonomijo.
Nemčija bi mogla 1. maja plačati 20 milijard zlati mark vojne odškodnine. Zdaj ešče ne plačala. Nova pogajanja se vršijo.
če. Nerpőija nebi štela plačati,. Francozi zasedejo celo Ruhrsko dolino.
Gospodarstvo.
Strojarne za kože se nahajajo nájveč na Kranjskom, Koroška, i na Hrvačkon i smo že prle zalagali s kožov velki del drügih Austrijskih dežel. Kož nam ne fali, ar smo že prlé izvažali v velkih množinah. Fali šče nam samo edna fabrika za finejše vrste blaga; brez štere pa vse edno lehko izhajamo.
Železarska obrt, se je začela v zadnjem časi razvijati jako lepo, tak da lehko Čakamo v prihodnjih letih, da mo gledoč na poljedelske stroje (mašine) in drügoga orodja (škeri) popolnoma odvisni od tujih držav.
Tüdi steklarska ali glažarska obrt (industrija, ipar,) se je začnola vgodno razvijati. Tvomica stekla (glažovine) v Hrastniki, v Litijii v Zagorji so izmed najvékših, ka jih je bilo v Austriji. Kda se te spopolnijo, te bo prenehao vsak uvoz stekla (glažovine) Austrije.
Slive v Bosniji.
Slive se süšijo, kda so popolnoma zrele t. j. navadno okoli 5. septembra. Za süšitev se nücajo navadne domače süšilnice, štere v Bosniji imenüjejo „puš-nica“ i je kmet sam napravi. To so navadne sobice, ometane z ilovicov; ali so pa izdelane iz sirovoga nežganoga cigelja (opeka).
Vsako leto se izvozi na jezere vagona sliv iz Bosnije. Lansko leto 1919, se je izvozilo 3000 vagona sliv. Eden vagon je 10 000 kg.
V začetki so ne dosta glédali na Sühe slive, kajti to ne bilo nikše trgovsko blago ; süšili so samo za domačo potrebo. Iz Bosnije so začeli izvažati slive l. 1850. Cena že je te bila 4 du-kate, t. j. okoli 23 ranjškov za 128 kg, postavljeno na savsko obalo. Od tű je Šla süha sliva na ladji do Siska, tű odnet do Zidanoga mosta z vozovi in naprej z novo odprtov jüžnov železnicov v Trst. Od 1. 1880 do 1890 je Šla süha sliva iz Bosnije in Srbije v Budapešto in L 1890 V„ Nemčijo, in v drüge kraja Europe. Te je najbole cvetela ta trgovina v Bosniji. Samo friško so opazili Austrijci in Madžari, da v tom leži vrečina narodnoga gospodarsta, zato so izročili vso to trgovino židovskim bankam. Zavolo toga se nieden domači človek ne obogató, nego več jih je zgübilo celo vrednost.
Kratke novice.
Vogrsko. Peneze bodo najbliže na Vogrskom notrimenja-vali Dolpotegnejo samo 5%, to je, od 100 koron 5 koron na stroške za tiskanje* novi bankovcov. — Hegedüš finančni minister je odišao v Pariz.
Izpraznenje Dalmacije se jepretrgnolo zavolo nikšega ne sporazuma med Italijov i Jugo-slovijov.
V Belgradi je na naglo vmrl vojni minister Branko Jovanovič general.
8 milijard vojnoga posojila je na Vogrskom. To se zdaj zvedilo, da so vküp spisavali Vojna posojila.
4
NOVINE
1921. 8. maj.
Občinske volitvi v Sloveniji. V Ljubljani, Maribori, Ptuji i Celji so se 26-toga aprila vršile občinske volitvi. Dve sku-kini sta stalej v boji, naimre skupina onih, ki so za centralizem, t. j. zato, da bi nam vse Belgrád diktirao. A drüga skupina je pa za autonomijo Slovenije. Zdaj že po -izid! volitev lehko pravimo, ka so centralisti, ki so na vekše demokrati celo pogorela Iz boja je autonomistična skupina prišla z sijajnov zmagov. V- Celji so demokrati i samostojni dobili samo 3875 glasov, proti-demokratske stranke pa 8041. V Ljubljani, v glavnom mesti Slovenije, so demokrati tüdi v velkoj manjšini, samostojni so pa komaj dobili 140 glasov. Demokratska stranka dobila 2809 glasov, dokeč so stranke, ki so za autonomijo dobile skoro 5000 glasov. V Maribori pa sama Slovenska ljüdska stranka dobila telko votumov, kak demokratska, gde so pa te ešče narodni socialisti i socialisti, ki so z velkov večinov zmagali. To vidimo, ka centralizem nema tla v Slovenski várašah, so tam na vekše za autonomijo. Po krajinah se pa ešče vekša zmaga obečava auto-nomističnim strankam.
Deželna Vlada se spopolni z ledečimi poverjeniki iz samostojne kmetse stranke : Št. Dor-nik bode podpredsednik, Franz Demšar Poverjenik za kmetijstvo, V. Jamnik Poverjenik za javna dela. Kak se vidi, je demokratska vláda edno novo mesto Poskrbela za Dornika. Zdaj bomo meli zvün predsednika ešče podpred-sednika. Bogve, še karao vse meli.
Zveza županov ima v Dolnjoj Lendavi v sredo, dne H. maja ob 9 vüri dopoldne svojo XIV. zborovanje. Jako važno, pridite vsi 1	•
Bistrica. Ivan Balažic šos-tar, je dobo 3 leta ječe v Maribori, za volo velke tolvajije, štero je z voj ov tolvajskov bandov zvršavao pa celom Prekmurji..
Tolvajija. G. Poppeli i več mestih lendavskih goricah so neznani tolvaje že palik gorstrgali kletih. Kvara še ne vemo.
Slovenci z staroga vogrskoga kraja! Pristopite k pomožnomi drüštvi
„SVETI KRIŽ“ v Chicagi III.
Drüštvo plača 7 dolarov skoz šest mesecov, po šestih mesecah pa 3 dol. 50 centov betežnim svojim kotrigam na tjeden. Za mrtvov kotrigov pa plača 300 dolarov.
Plačüvanje odstrani drüštva se začne za 3 mesece, po vstopi če se pripeti beteg, včasi pa če pride smrt. Za to dobroto drüštvi kotrige plačajo samo eden dolar vstopnine ednok samo i članarine vsaki mesec 75 centov. Sprijmejo se moški i ženski spol od 16 let do 50. Vodstvo drüštvo je sledeče: predsednik Törnar Ivan, podpredsednik Markoja Ignac, paziteo računov Horvat Števan, vsi trije z Črensovec, tajnik Lebar Ivan, računovodja Gjörek Mihal, oba z Hotize, blagajnik Zver Matjaš z Polane, paziteo drüštva Markoja Ivan z Bistrice, odbornik za betežnike Černjavič Ivan, paziteo računov Raj Jožef, oba z G. Bistrice, vratar Franc Riznar z Štajara. Zglasite se vsi na 957. W. 18. th. Str. pri g. Črnjavič Ivani.
Vsi Slovenje v to drüštvo!
Ščete dobro i poceni küpiti? Najzanesljivejša
vöra je Suttnerova vöra!
Niklasta, jeklena (ocelna) srebrna ali zlata vöra, vsaka Vas bo zadovojila. Tüdi verižice (lančeke), prstane, vühane, vsakovrstne dáre, i potrebščine kak: škarje, nože, priprave za britje šibičnjeke (toke za špice) diamante za rezanje stekla (glaža), doze za smodke (cigare) i cigaretlne, zapestnice itd. Vse dobro i poceni najdete v ceniki.
H. SUTTNER, Ljubljana, št. 945.
dobre, močne borove za škafe réditi se odávajo v püconskih ciglenicaj. Doge so duge 40 cm., šürke 23 cm., debele pa 2½ cm. Eden falat košta 3 koron tam na mesti.
Foglar Karol, posestnik opekarne.
Pazka, krčmarje!
Poštüvanim krčmarom ljüdno naznanim, da sam
Odpro zalogo pive
z Götzove Pivovarne v Maribori. V zalogi bom meo vsaki čas vsevrste pivo v lagvičkih i v kantah (glažaj). Piva je jako dobra i predbojne kakovosti. Za obilna naročila se ljüdno priporača Kosi Jožef gostilničar v Križovcih pri Ljutomeri (Lotmerki).
Seršenovi v Lotmerki so na novo dobili dosta štofa, kamgarnov in cajgov. Tüdi ženskoga blaga vsakefelé po znižanoj ceni. Odavlejo vse falej kak dozdaj. Žuto močno platno, lakét šüroko, košta meter samo 30 K. Tüdi svilni i vunatni mlinski pajtelni se zdaj dobijo.
Štefan Huzjan
mehaničar
Dolnja Lendava hižna št. 63.
Ponüja mašine za
šivanje na malo i velko, vsako
vrstne za ženske i moške.
Tisk. E. Balkanji Dolnja Lendava.