Učiteljska zborovanja v Ljubljani. m. Občni zbor ,,Slovenskega učiteljskega društva".  (Dalj e in kone c.) Ker se društvena soba poletu skoraj nič ne rabi, je sklenil odbor odpovedati jo o sv. Mihaelu, da si prihrani več novcev za izdavanje knjižnice za slovensko mladino, nekaj pa tudi zato, ker imamo več ponudeb za prostore in shajališča. Društvo je tudi brzojavno pozdravilo letošnji česki ,,učiteljski zbor vPragi", daljeje predsedniku ,,pedagogičnega zbora" g. Ivanu Filipoviču v Zagrebu o praznovanji tridesetletnice njegovega učiteljskega službovanja pismeno ,,čestitalo". Konečno g. tajnik zbranim še prigovarja, da bi složno in nevtrujeno delali tudi v prihodnje v težavnem poklicu po izreku: ,,Vse za vero, dom in cesarja!" Zbor s priznanjem odobri tajnikovo poročilo brez ugovora. Gosp. blagajnik Ivan Tomšič poroca: Imenik kaže, da šteje naše društvo 142 pravih in 29 podpornih udov. V tem letu je k društvu na novo pristopilo 10 pravih iu 6 podpornih udov. Gospic učiteljic je pri društvu 15. — Vsi dohodki znašajo 428 gld. 1 kr. Stroškov je bilo vseh 2G5 gld. 12 kr. Gmotno stanje društva je torej jako ugodno. Le želeti bi bilo še večjega zanimanja in udeležbe od straui slovenskega učiteljstva, da bi moglo društvo uspežneje delovati. — Zbor pritrdi proglašeueiuu racuaskeiuu sklepu. Za pregledovalce računov so bili voljeni gg.: Gabršček, Kovšca in Požar. Preide se potem na dnevni red k točki: ,,Kako bi se ustanovilo draštvo, ki bi izdajalo knjige za šolske knjižnice". Poročevalec je g. It. Knaflič. Iz jako obsežnega referata povzamemo to-le: nGotovo je, da šola ni cilj in konec, temveč sredstvo. Šola more mlademu duhu podajati le pripomočkov, da si pošteno kruh služi v poznejšein življenji. Za njegovo daljšo odgojo in izobražbo se mora z drugimi sredstvi skrbeti, a te ponuja — izvzemši lastna skušnja — vzlasti literatura. Literatura za mladino ne izobražuje samo duha in srca po mnogih zgledih, temveč z njo se tudi budi in množi veselje do fiitanja, koje tem bolj raste, čim bogatejše je slovštvo za mladino. Da se ta namen doseže, bi bilo treba: 1. Da bi se ustanovilo društvo, na kojega čelu bi stali rodoljubni pedagogi, veljavni možje in drugi rodoljubi, katerim je vsestransko izobraževanje mladine v resnici na srci. 2. Da bi se poprosil slavni c. kr. deželni šolski svet, da bi to društvo s svojim vplivom podpiral. 3. Da bi se poslal poziv vsern učiteljem, častiti duhovščini, rodoljubom in vsem prijateljem šolske mladine za podporo tega podjetja. Naš namen je gotovo plemenit in vsak rodoljubni pedagog nam je zanj hvaležen, ali kot dijaki nam iz raznih razlogov ni stopiti v javnost. Radi tega se obračamo do slavnega odbora slovenskega učiteljskega društva z najuljudnejšo prošnjo, da bi naš namen vzprejel za svoj in če pravila slavnega učiteljskega društva ne pripuščajo izvršitve našega namena, prosimo, da bi torej člani tega društva prevzeli to nalogo. Slavni odbor! Vsak omikan narod skrbi za svojo mladino tudi s tem, da jej vzdržava bogate šolske knjižnice, zato naj blagovoli slavni odbor našo vročo prošnjo uslišati! Dalje oraenja izraza dr. Gregerja: BŠola je narodna!" ter lista gosp. Legota, ki vpraša: Kje so pisatelji? — Kaj naj se piše? — Kje so naroeniki ali udje? — Potem navaja vrsto pisateljev, ki so izjavili, da so pripravljeni pisati za mladino. Konecno stavi sledečo resolucijo: ,,Ustanovi naj se poseben literaren odbor, ki ima z istim skupnega predsednika in blagajnika. Odbor naj se sestavi iz profesorjev, iz duhovskih in učiteljskih krogov za vsako deželo, za vsak stan po jednega ali dva, in sicer naj bodo odborniki pisatelji sami, ne izključujoč drugih. Društvo naj izda na leto najmanj po pet ali šest knjig, in sicer eno za otročje zabavišče, eno s podobami za otroke, eno za otroke s pesmicami brez slik in troje pripovednih knjig za mladino do 15. ali 16. leta". Gosp. Borštnik misli, da je lože stvar nasvetovati kakor jo izpeljati. Tudi slovensko učiteljsko društvo je že marsikaj storilo. Ko bi slavni deželni odbor stvar podpirati hotel, bi bilo kaj upanja. Gosp. Vagaja pravi: Sinoči je bil letni občni zbor ,,Narodne Šole", tam so skoraj isti odborniki kakor pri tem društvu; ono društvo je sinoči prevzelo nalogo, izdajati take knjižice, torej naj le vsak pristopi k oberaa društvoraa, pa bode mogoče, kaj več storiti. Gosp. Papler meni: Po čemu moči cepiti, ostanimo pri starem in to društvo vsestransko bolje podpirajmo, vsaj je društev tako preveč in premožni tudi niso ljudski učitelji. Gosp. Tomšič: Jako lepa in krasna je ideja abiturijentov, ko bi se to uresničilo, bil bi to velikansk napredek. A gospodom menda ni znano, da smo že vse to storili, kar oni danes nasvetujejo. Obe društvi imate po pravilih pravico, izdajati podučno berilo. Tudi ,,knjižnice za šolsko mladino" se je izdalo nekaj zvezkov, — skrbite, da se to razpeča, potem pride takoj četrti zvezek v natis. Vprašajte dalje gg. Giontinija, Kleinmayerja in Blaznika, s kakim uspehom da oni take knjižice izdavajo. Dalje pripoveduje, kako se tudi nVrtecu" godf. - Da bi iinel pa vsak uarod tako knjižnicu, mi ni znauo ; da bi se za 2 gold. moglo dajati vsakemu udu na leto po šestero knjig, tudi ne verujem. Splob pa jako dvomim, da bi naše društvo tako društvo v življenje spravilo; vesel bi bil, da bi se vedno s to gotovino, katero imamo, moglo obdržati in delovati, kakor do sedaj. Gosp. Močnik, bivši večletni tajnik ,,Slovenskega učiteljskega društva", pravi, da je g. Tomšič stvar vsestransko prav dobro pojasnil. Tudi nSlovensko učiteljsko društvo" je izdalo ob gotovih prilikah knjige. Ako je denar na razpolaganje, naj se oberne za kak določen namen, a za prodajo na ,,Biicbermarkt" naj se nikar ne piše. Gosp. Travnar: Milo bi se mi storilo, ako bi taka lepa misel zaspala. »Slovensko učiteljsko društvo" naj se obrne na društvo sv. Cirila in Metoda, naj ono to v roko vzame, posebno za ženstvo naj se kaj stori. Gosp. Stegnar opozarja, da tukaj ne more biti govor o ,,Narodni Šoli", ista je sinoči zborovala, sedaj zboruje ,,Sloveiisko učiteljsko društvo". Poseben odbor ustanoviti v omenjeno svrho, bi bilo po njegovem mnenji dobro, da se tako delo deli in polajša. Sicer je pa obeh društev enaki namen, zato naj skupaj složno delujeta. Po dolgem razgovarjanji se je konečno vender sklenilo, da se izvoli odbor ali agitacijski odsek, katerega naloga bode, vzajemno z odborom to zadevo razpravljati in za stvar delovati vsak v svojem okraji. V to svrho so se zdaj imenovali gg.: Vrbovnik, kaplan v Dobu; Aškerc, kaplan v Šraarji pri Jelšab; R. Knaflič, učitelj ondot; Hubad, profesor v Kranji; Funtek, učitelj na Mahu; Gaberšček, nadueitelj v Krškem; Bohinec, Kralj, Unger, učitelji v Središči; Rakuša, učitelj pri svetem Bolfanku pri Ormožu, in Lego na Českem. Omeniti nam je posameznega predloga g. ravnatelja meščanske šole v Krškera, Iv. Lapajneta, kateri je predlagal: ,,Slovensko učiteljsko društvo" naj razpiše štiri darila po 50 gold. za rokopise sledečih slovenskih knjig: 1. Zgodovina pedagogije. 2. Vzgojeslovje. 3. Ukoslovje. 4. Specijalna metodika. Izbrani rokopisi ostanejo lastnina pisateljev. Ako se za nje založnik ne dobi, prosilo bo nSlovensko učiteljsko društvo" podpore za založbo pri sl. vladi in sl. deželnem odboru, oziroma zboru. Za razpisana darila naj ,,Slovensko učiteljsko društvo" nabira darov. V ta namen daruje predlagatelj: 10.000 risank po 2 gld.,_ t. j. 20 gld.; 500 risank po 3 gld., t. j. 15 gld.; 60 iztisov nŠtajarske zgodovine" po 1 gold., t. j. 60 gold., in 10 iztisov ,,Praktične metodike" po 50 kr., t. j. 5 gold., torej vsega skupaj v blagu 100 gold. Ta predlog izroči se v pretres in rešitev novo izvoljenemu odboru. Potem zaključi predsednikov namestnik, g. profesor Predika, zborovanje s trikratnim ,,živio" in ,,slava"klici na presv. cesarja. Skupni obed je bil po starem običaji v čitalnični restavraciji. Kar vsakdo iz srca želi, zgodilo se je; mladi učitelji (abiturijentji) so se zbudili in hočejo delati na literarnem polji; zato jim pač ni treba novega društva, marveč naj se oklenejo društev že obstoječih, naj povzdignejo društvo k novi delavnosti, ako hoče pešati; iskreno pozdravljamo naraščaj ndelavnih in trudoljubivih" slovenskih učiteljev.