Izhaja I. In 3. soboto vsakega meseca, n Celoletna naroinlna znaša 2 K, posamezne številke po 10 vin.
D	ODD	O
Uredništvo: Fr. Terseglav, Ljubljana (Katol. tiskarna).
D	ODD	O
Upravnlštvo: Lud. TomažlZ, Ljubljana (Katol. tiskarna).
Št. 17.	V Ljubljani, dne 23. septembra 1911.	Letnik IV.
lllllllllllllllllllllUIIIIIMIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIHHIIIt llllllllllll
Naša načela.
IIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllll
V Gospodu ljubljenim krščanskim mladeničem!
Mladina je cvet, up in radost Cerkve in domovine. Iz vernih in čednostnih mladeničev, ki hrepenijo po visokih krščanskih vzorih in se ravnajo po večno veljavnih katoliških načelih, vzrastejo značajni možje: vzgledni katoličani in zvesti državljani.
Globoko prepričan o tej resnici, katero potrjuje vsakdanja izkušnja, se srčno radujem vseh naprav in prireditev, ki imajo blagi namen, zbirati mladino pod nepremagljivim praporom Kristusovim. Zato me je tudi .močno razveselil dopis velecenjenega uredništva »Mladosti« z dne 1. aprila 1911, v katerem mi je poročalo, da se ho vršil meseca avgusta letošnjega leta v Ljubljani katoliški shod naše nadobudne mladine, in v katerem me je prosilo, da hi mu vposlal za tozadevno slavnostno številko glasila mladeniške organizacije pozdravno izjavo. Shoda pa, kakor smo zdaj izvedeli, letos ne ho, kljub temu pa hočem na, slovensko krščansko organizirano mladino nekaj besedi nasloviti.
Po vseh pokrajinah naše ožje domovine se je vzbudilo v zadnjih letih veselo, živahno mladeniško gibanje. V moji razsežni knozoškofiji se osnavljajo dannadan poleg hvalevrednih cerkvenih bratovščin Marijine družbe zlasti za mladeniče in mladenke, izobraževalna društva im raznovrstne zveze za probu j o upapolne mladine. Goreči duhovniki žrtvujejo vse svoje moči, da v cerkvi in zunaj cerkve na podlagi modrih sinodalnih določb mladino utrjujejo v verskem prepričanju, da jo navajajo k vcrsko-nravstvenemu življenju, da jo izobražujejo na duhu in blažijo na srcu, ter jo tako vadijo in urijo za uspešni boj pa'oti prekanjenim sovražnikom njenega vzveličanja. Duhovnike pri tem delu požrtvovalno podpirajo krščanski razumniki in sploh dobro misleči možje iz drugih stanov.
Sveta Cerkev posvečuje neprenehoma skozi vsa stoletja svojega obstoja posebno
pozornost mladinski vzgoji, dobro vedoč, da tako najbolje skrbi za zanesljiv narašča j dobrih in zvestih svojih udov. Saj je pregovor: Mladenič vaj en s v o-je poti, tudi v starosti ž-nje ne stopi (Preg. 22, 6), in kakršna mladost, ta-kovšna starost. Zato pri cerkvenem in šolskem pouku vedno opozarja mladeniče na prelepe svetopisemske zgodbe o stanovitnosti egiptovskega Jožefa v hudi izkušnjavi, o poslušnosti nedolžnega Samuela, o čudovitem prijateljstvu Davida in Jonatana, o ljubezni vrlega Tobija do staršev, o razumnosti zalega Daniela in njegovih tovarišev, o verski odločnosti sedmerih Makabejskih bratov. Zlasti jih opominja, da naj posnemajo vzvišeni vzgled pokorščine, pobožnosti in svetosti, kakor nam ga je zapustil božji Mladenič iz časa, ko je hodil po zemlji.
'Božji Vizveličar sam je kazal izredno ljubezen do mladeničev. Mladeniča v Najmu je obudil od mrtvih; mladeniča, sina kraljevega služabnika, je mahoma ozdravil; bogatega mladeniča, ki ga je vprašal, kaj naj stori, da bo dosegel večno življenje, je milo pogledal in ga jevzljubil (Mark. 10, 21); iz mladeniča pod goro Tabor je izgnal hudega duha; ob grobu mladeniča Lazarja se je razjokal tako, da so ljudje rekli: Glejte, kako ga je ljubil! (Jan. 11, 36); in nedolžni mladenič, deviški Janez, mu je bil najljubši apostol.
Po vzgleduJlbožjega(Mladinoljuba objema sveta Cerkev mladeniče s posebno ljubeznijo, kakršne je gorel n. pr. sv. Filip Ne-rij in je plamenel najnovejši avstrijski svetnik, Klement Marija Hofbauer, ki nam je odgojil glasovitega misijonarja škofa Friderika Baraga. Kakor je katoliška Cerkev prva začela, ustanavljati šole, da bi mladeniče rešila iz teme nevednosti ter jih privedla na pot izobrazbe in omike, enako še sedaj kot skrbna mati pospešuje vse zavode, naprave in prireditve, o katerih sodi, da morejo mladeničem koristiti v dobro srečo, časno in večno.
Ako se torej mladeniči združujejo v krščanski organizaciji ali ustrojbi, ako se v vedno večjem številu oklepajo katoliških načel, dandanes, ko jih hočejo vse sovražne
sile odtujiti veri in Cerkvi, je to sveti Cerkvi ter njenim zastopnikom v sladko tolažbo in veselje.
To gibanje nam j e v e s c 1 o znamenje, da še krepko živi v m 1 a -d eni š k ih sr c; i ii v e i' is k' a a a v ti s t; nam je n c d v o m l j i v o zagotovilo, da bo naše ljudstvo ostalo stanovitno na potu, ki varno vodi v vzveli Čanje; v tem; mladeniškem gibanju vidimo poroštvo boljših dni.	/
Zato pozdravljam iz globočine svojega srca in blagoslavljam vso slovensko krščansko mladeniško organizacijo in blagim mladeničem prijazno kličem:	Bodite in
ostanite zvesti sinovi s v) o j e duhovne imatere, svete katoliške Cerkve! Ona Vam želi in hoče le dobro; ona edina Vas more osrečiti tukaj in tamkaj.
Živite po naukih svete edino z v e 1 i č a v n e vere in bodite o d-ločni v izpolnjevanju božjih in cerkvenih zapovedi ter v izvrševanju svojih stanovskih dolžnosti! Udarila bo ura, ko bote jasno spoznali, da so v veliki zmoti tisti, ki sramotijo katoliško vero in življenje po njej.
Spoštujte svoje predstojnike, starše in gospodarje, cerkvene in svetne oblastnike — Vaše vidne Rafaele! Ni je oblasti, razen od Boga, in katera je, je od Boga postavljena. Bo n um e s t vir o, c u m portaverit i u g u m a b adoles-c e n t i a s u a! D o br o j e možu, če nosi jarem od svoje mladosti! (Žal. Jerem. 3, 27.) In izpolnjevalcem četrte božje zapovedi je obljubljeno, da jim; bo dobro šlo na zemlji in v večnosti.
Dajte se voditi v vseh svojih dejanjih od krščanske ljubezni i n o d n jene enakovrstne sestre pravičnosti! Tako si bote ohranili mir z Bogom, s sehoj in z bližnjim, tako bote največ koristili svojemu ljudstvu in svoji slavni domovini Avstriji.
Bodite stanovitni in, ne-omahljivi, vedno polni vnete marljivosti za delo Gospodovo, kor veste, da Vaše delo v Gospodu ni z a s t o n j! (I. Kor. 15, 58.)
V Mariboru, na god sv, Ignacija Lo-jolana, dne 31. julija 1911.
Dr. Mihael Napotnik,
knezdškof.
Romarji.
Ivan Podlesnik.
V dolgi procesiji, po prašni cesti, v veliki vročini solnca so odšli od doma. Krog in krog njih sama polja, pa tako žalostna,
da bi se razjokalo človeško srce pri pogledu na od vročine uničene setve. Zemlja sama je bila kot v trpljenju zdihujoča mati,, ki ne more pomagati lačnim otrokom. Z neba pa je metalo vroče solnce ognjene strele na zemljo, da so padale po čelu potne srage kot solze iz oči trpečega človeka.
To je bila žalostna pot na visoko goro. Procesija za dež. Vse podružnice domače fare so že obhodili. Zgodaj v jutro so vstajali in molili, da bi se jih usmililo nebo. Če se je prikazal med dnevom oblaček na nebu, je vzklilo v srcu upanje. Pa oblak je izginil in zemlja je žarela naprej vročine, solnce pa je žgalo od jutra do zvečera in in pustošilo polja kakor pustoši ogenj vasi.
Možje so računali od dneva do dneva. Še je čas, še bo nekaj, če pride ta teden dež, jutri pojutranjem... Toda dnevi so tekli za dnevi, ure za urami, dežja pa ni bilo.
In zato se je odločila vas, da poroma na visoko goro, k svetemu Valentinu, prosit za dež. In šli so. Zgodaj v jutru so se odpravili na dolgo pot. Molitev je sledila molitvi, prekinila jo je le včasi pobožna, proseča pesem.
Stari možje, osivele žene, cvetoča, dekleta, brhki fantje, vsi so šli, doma so pustili le varuhe. Kakor ob vojski. In res bilo je kakor ob vojski. Saj če ne da nebo dežja, bo vojska žalosti, draginje in lakote zavladala širom slovenske zemlje. Mesto veselja jeseni, bo sama žalost in mesto počitka pozimi, bo samo trpljenje.
Pozno na večer so prišli na goro. Niso sc odpočili, temveč v procesiji so hiteli v cerkev in vroča, proseča, zaupajoča molitev je zakipela gori do oltarja in od oltarja do neba. Po molitvi pa kratek oddihi j aj in potem zopet v cerkev k spovedi. Gospodje v spovednicah so imeli opraviti pozno v noč.
Prostrana mežnarija, edina hiša na gori jo bila tisti večer pretesna za vse. Nihče ni dobil postelje, zato so romarji posedli okrog miz. Ni bilo pravega veselja med njimi. Poznalo se je vsem, da jih nekaj teži. Oglasila se je tu pa tam pri mizi pesem, toda kar ni hotelo iti.
Samo enkrat. Družba mladih deklet je zapela:
saj si obljubila, da bodeš prosila svojega Sinu za nas ...
Kakor da bi poživele te besede vso družbo. Vse je pelo in v pesmi klicalo proti nebu:
saj si obljubila, da bodeš prosila
Marija!
saj si obljubila!
Kakor da bi vlile te besedo novo upanje v zmučena srca, tako jo bilo potem. Še
mnogokrat tisti večer se je glasil ta klic proti nebu.
Drugo jutro pa je ljudstvo trumoma pristopalo k mizi Gospodovi.
Veliko je bilo upanje v srcih odhajajočih romarjev, ko so se vračali domov.
*
* *
Bratje! Vse naše življenje je romanje. Stara resnica. Vasi romajo, mesta romajo, organizacije romajo. Včasi k veselju, k zabavi, včasi k delu, včasi k molitvi, včasi v stiskah, v trpljenju, v radosti . . .
Kako dolgo pot roma že slovensko ljudstvo! Koliko veselih, pa tudi žalostnih dni je že romalo preko naših gora in dolin, vasi in mest. Najhujši viharji nas niso strli!
Tudi naša organizacija je velika družba romarjev, ki romajo na visoko goro za visokimi cilji. Dolga, včasi težka, včasi vesela je ta pot.
Tudi vsak posameznik v tej organizaciji roma od Previdnosti mu začrtano pot.
Pa naj bo kakorkoli: veselo ali žalostno, eno ostane: čista srca, jasna čela, pogum in vedno naprej in naprej!
Saj si obljubila, da bodeš prosila svojega Sinu za nas!
Bratje, če letošnje leto ne bo veselo po slovenskih domovih, Vas čaka velika naloga!
S svojim vzornim, zglednim življenjem, z veseljem poštenih Vaših src, s pridnim delom in zaupanjem v bodočnost, prinesete lahko mnogo veselja v domove Vaših sta-rišev!
Z veseljem!
Evangelij je veselo oznanilo, naša vera vesela vera. Ne se čmeriti, ne obupavati, ne venomer zdihovati, ne vse črno gledati, ne samo godrnjati! Težka mora je nezadovoljnost z vsem in vsakim. Organizacija je tako dolgo zdrava, dokler ima vesele, pogumne pristaše, ki le naprej gledajo.
S poštenostjo!
Še je hvalabogu doma poštenost v slovenski domovini. Videl sem zadnjič ljudi v naših hribih, ki bi tudi ene bilke slame iz kupa sena ne vzeli, v kojih hiši se ne ena kletev ne sliši, ki prevare ne poznajo, na katere se lažje zaneseš kakor na skalo. To je treba med celo ljudstvo zanesti, mlade bratce in sestre in sinove in hčerke s tem starim slovenskim duhom prepojiti, potem bo slovenski rod nepremagljiv in nepremagan!
S pridnim delom!
Kdor pridno dela, nima časa misliti na marnje. Sladko spanje po nepretrganem in trudapolncm delu, to bodi ritem, po katerem naj se vrši naše življenje. In kako je zdravo to delo, kako zdravo to spanje! Delo nas druži z naravo, nas uči ljubiti
mater zemljo, nas ohranja pogumne in možate, varje našo svobodo. Zlasti kmečko delo! Čeprav majhen, pa sam svoj, in če pride v stiske, se naš človek iz njih zopet izkoplje, vsako rano izliže; vedno na noge pade. To je rod, ki kaj prenese, se nikomur ne proda, pozna le Boga nad seboj in na zemlji cesarja, kdor mu pa kaj krivično zapove, sc ga ubrani, se bojuje, zmaga.
Z zaupanjem!
To je vir naše moči! Hudo sc nam godi, hudo se nam še bo, pa še hujše se nam je. Toda zaupali smo pa vedno. Nismo vzeli konec, pa tudi ne bomo. Tukaj smo in tukaj hočemo ostati. Najglobljega veselja našega srca nam ne more nihče vzeti. Od naših domov nas nič ne iztrga, kadar pa je sila, vemo, da imamo nad seboj Mater in Očeta. Bog nam mora pomagati, saj se za Njegovo stvar gre! je nekoč velik svetnik rekel. Še velika pot je pred nami, našo organizacijo je še treba izpopolniti, še cel rod vzgojiti, še marsikateri dom rešiti moralne pogube, velik kos naše zemlje izboljšati. Bog nam bo dal časa, da vse izvršimo. Ne bo pustil sovražnikov komaj vzklilo seme pohoditi. Zaupajte!
S takimi mislimi sem se zadnjič vračal tudi jaz z romanja.
„Saj si obljubila!"
Nikoli nazaj!
V knjigi »Umetnost življenja«, ki jo je spisal globokoumni pater Albert Maria Weiss, smo našli tudi tele krasne besede:
»Božji Odrešenik je vedel, kaj ga na svetu čaka. Če govorimo po človeško, bi mu nobeden ne bil mogel zameriti, ako bi bil spričo tolike nehvaležnosti in nasprot-stva, ki sc mu je na pot postavilo, rekel: To je preveč; jaz se umaknem, zakaj ljudje me niso vredni. Tega pa ni storil, nasprotno si je za geslo postavil: Nazaj ne grem! (Izaija 50, 5). V trpljenju, sredi preganjanj, v razočaranjih je bila njegova edina beseda: Zaradi božje slave, po božji volji sem začel, nazaj ne grem! Šel je vedno le naprej, mirno, ljubeznjivo, a nevzdržno. Zato noben trenutek njegovega življenja ni bil izgubljen, noben korak storjen zastonj.
Kako drugače jaz! . Nepremišljeno napadam, takoj se pa umaknem, prvi odpor me podere, kakor Balaamov osel se ogibljem potem vsake težave. Povsod lepi načrti in visoke besede, v resnici pa zbežim vedno za bojno vrsto. Tako izgubljam čedalje več moči in značaja. To pa vse pohaja od tega, ker mislim vedno samo na sebe in celo v dobrem le sebe iščem. Če bi pa vedno le Boga in dobro samo pred očmi imel kakor ti, Gospod Jezus, potem bi bilo drugače. Potem bi moje zaupanje v Boga tembolj rastlo, čimbolj bi naraščali boji,
Orli!
. „Zlotu Knllso"
B——B| je katekizem slov. kršč. ■■— mladeniške organizacije,
je nujno potreben kažipot za celo življenje in delovanje vsakega slov. kršč. mladeniča.
v prvi vrsti pa za Orle
ki imajo biti najpogumnejši branitelji in razširjevatelji katoliške ljudske misli na slo-:	vanskem jugu!	:
Imeti „Zlato knjigo11 je dolžnost slehernega Orla, dolžnost pa tudi jo med ostalo :	mladino razširjati!	:
Cena vezani knjigi 2 K, broš. 1 K. Dobiva se v Katoliški Bukvami :	v Ljubljani.	:
1 Ha delo za naše brošure 1
težave in trpljenje in moje geslo bi bilo: Nazaj se nikoli ne umaknem!«
Orel, zapomni si to; velikokrat rabiš tele misli za bodrilo! Nikoli nazaj!
iiiiimmiimiiimmiimiiiiiiiiimmiiiiiiiiiimiiimiiiimiiimmimHiiiimmimmiim
Naša organizacija.
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimmiiimmimimiiiiiiiiiiiiiiimiiimim
Kako je med češkimi brati Orli.
Član vrhniškega Orla, Franc Jesenovec, ki se mudi sedaj kot hospitant na sloveči mlekarski šoli v Kyselovicah (Moravsko), piše predsedstvu vrhniškega odseka doslovno tako-le:
V nedeljo, 27. avg. k L, sem bil navzoč pri orlovski manifestaciji v itikovicah. Predstavil sem se za slovenskega Orla, nakar so me jako prisrčno sprejeli v svojo sredo. Tako prijaznega in bratskega, tako odkritosrčnega sprejema še nisem doživel. Č. g. pater Urban, predsednik kromeriških Orlov, mi je zagotovil, da pride spomladi v Ljubljano nad 200 čeških Orlov. Kako hitro tu napredujejo, kažejo številke: danes štejejo že do 11.000 Orlov. — Popoldne pri zborovanju so mi dali častno mesto na govorniškem odru. Pozdravil sem zborovalce nekoliko češko, nekoliko slovensko v imenu slovenskih Orlov. Kako je češkim bratom pri srcu vzajemnost s slovenskimi, je bil dokaz velikanski aplavz. — Kar čudil sem se, kako izvrstni govorniki so priprosti kmečki fantje in kje so se navzeli tega govorniškega duha. Med njimi je bilo več Orlov, ki so bili skupaj s slovenskim zadnjič v Olomucu. Eden je imel še našo čepico od Aleks. Jeločnika, drugi pa verižico s slovenskim trakom tudi od slovenskega Orla. Niso mogli prehvaliti tistih uric, ki so jih v Olomucu preživeli v družbi s Slovenci. Tukaj zbrani gospodje duhovniki in Orli pozdravljajo Vas in vse slovenske Orle: Zdaf Buh !
To sem zabilježil, ker so mi naročili, ter se veselijo svidenja spomladi v Ljubljani.	Udani
Kyselovice, 27. avg. 1911.	N. N.
.......................................................
Naši fantje.
iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimmimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiimmiiimiiiiiiiiiii
Okrožja.
Krško. Odseki Sv. Križ, Cerklje, Škocjan, Št. Jernej, Leskovec so se združili in ustanovili krško okrožje. Prva seja tega okrožja je bila v Cerkljah na Dolenjskem dne 23. julija 1911, kjer se je sklenilo, da se priredi okrožna telovadba v Sv. Križu pri Kostanjevici v mesecu septembru. Okrožna prireditev krškega okrožja bo dne 17. septembra 1911 v Sv. Križu. Spored:	1. Ob pol 2. uri sprejem pri
mostu. — 2. Sprevod v cerkev k litanijam. — 3. Zborovanje. — 4. Javna telovadba (proste vaje, orodna telovadba, rojalni pohod). — 5. Veselica (godba, pe-
tje, srečelov itd.). Vabijo se bližnji bratski odseki. (Novemu okrožju želimo mnogo uspehov! Prosimo prepisov sejnih zapisnikov! Poroč.)
Idrija. Okrožna seja se je vršila dne 17. avg. v Idriji. Predmet posvetovanja je bil okrožna prireditev v Žireh, ki se je vršila dne 10. t. m.
Odseki.
Ljubljana. (Sv. Peter.) Tiho je naše delo, a vendar, ako pogledamo nazaj, vidimo za seboj uspehe. Ustanovni občni zbor se je vršil dne 4. maja 1911. Otvoril ga je predsednik Zveze Orlov dr. Lovro Pogačnik ob navzočnosti treh članov Z. O. in zve-zinega načelnika. Ker so fantje že dolgo želeli in z nepopisnim veseljem pričakovali trenotka, da se šentpeterski Orel ustanovi, je bilo navdušenje še večje, ko je Zvezin predsednik na kratko pojasnil namen in potrebo odseka ravno- za šentpetersko župnijo in jih bodril k vzajemnemu in vztrajnemu delu. Pristopilo je takoj 25 rednih in 7 ustanovnih članov. Odbor se je konstituiral sledeče: br. Ludovik Tomažič, predsednik; Josip Pirc, podpredsednik; Janko Dolžan, tajnik; Vekoslav Turk, tajnikov namestnik; Josip Stegel, blagajnik; Josip Mate, blagajnikov namestnik; Janko Petrič, kaplan, in Ivan Sajovic, odbornika. Ker ustanovni občni zbor ni mogel izvoliti načelnika, se je vršil 20. maja'v telovadnici izvanredni občni zbor, kjer je bil izvoljen z vzklikom načelnikom br. Pavel Kržan. Telovadimo redno vsaki teden po dva večera v Ljudskem domu in sicer v sredo in soboto. Da se je odsek povzpel v tako kratkem času do te višine, je pripomogel naš br. načelnik, za kar mu bodi na tem mestu izrečena hvala. Da se živahno udeležujemo notranjega kakor tudi zunanjega društvenega življenja bodi na kratko omenjeno, da se je vršil dne 21. maja pešzlet na vojaško vežbališče, kjer so bile redovne vaje skupno z odseki okrožja D. M. v Polju in orlovske godbe. Na zvezini seji na Bledu je bil naš mladi odsek zastopan i)0 treh članih. Dne 28. maja bil je pešzlet v Šmartno ob Savi v svrho redovnih vaj. Dalje je bila blagoslovljena zastava Šentpeterskega prosvetnega društva dne 11. junija, ki je obenem tudi zastava Orlov. Na eni strani te nove zastave je velik orel z ročko in pod orlom znak Orlov v krasni izpeljavi. Mimogrede bodi omenjeno, da je pri tej priliki poselilo to slavnost veliko drugih odsekov v kroju in so na ta način pripomogli, da je bila slavnost nad vse sijajna. Zato si šteje tudi naš odsek v dolžnost, da po svojih močeh vrne vsem odsekom njih gostoljubnost. Veliko članov se je udeležilo tudi procesije sv. Rešnjega Telesa v šentpeterski fari in sicer skupno z ljubljanskim kakor tudi s v šentpetersko faro spadajočimi odseki z Zvezo Orlov. Procesija se je vsled slabega vremena razvila v cerkvi. Dne 28. junija je bil zlet v kroju z zastavo v Šmartno pri Litiji in sicer ob priliki hlagoslovljenja Društvenega doma in nove zastave. Dalje je bil 2. julija blagoslovljen novi Dom na Viču, katerega se je udeležil tudi naš odsek z zastavo skoraj polnoštevilno. Blagoslova Društvenega doma v D. M. v Polju se je udeležil tudi naš odsek polnoštevilno z zastavo. Šentpetersko prosvetno društvo je imelo svojo vrtno veselico na vrtu gostilničarja g. Flegarja, pri kateri je nastopil prvič odsekov zbor z dvema pesmicama, med njima orlovska himna, katera se je morala na splošno željo ponoviti. Tudi na češkem ka-‘ toliškem shodu v Olomucu je bil naš odsek zastopan po petih članih. Dne 20. avgusta je bil pešzlet v Šmartno ob Savi in sicer v kroju skupno z ljubljanskim odsekom. Dalje bodi omenjeno, da je imel naš odbor šest rednih sej, v katerih se je napravilo več velevažnih za razvoj odseka prav potrebnih sklepov. Na okrožnico Z. O. radi diplom in kolkov sc je sklenilo naročiti takoj 500 kolkov in 10 diplom. Agitirati za zvezine kolke in diplome pa je dolžnost vsakega člana, zato upamo, da ne bo ne pisma ne razglednice, katero bi pisal kak brat Orel, da bi ne kolkoval z našim kolkom in da ne bo doma, kjer ne
bi visela krasna diploma — znak naše organizacije! Važen je bil tudi sklep, da se napravi v telovadnici domača lekarna skupno z ljubljanskim odsekom in da se ustanovi tamburaški zbor pomnožen z delom orkestra. Sedaj pa, po preteku štirih mesecev šteje naš odsek 40 rednih članov,telovadcev, 18 ustanovnih in 20 podpornih članov. Uniformiranih Orlov je sedaj 27. Ko zaključujemo to poročilo kličemo: Fantje, le tako naprej! Navdušujte še druge za to plemenito delo. Rodite značajni in dosledni in bodočnost bo pokazala, da ne nazadujemo, pač pa napredujemo. Tako gredo naši Orli krepko naprej. Pri vseh poštenih ljudeh imajo spoštovanje in ugled. Da se pa ne manjka zabavljic, je tudi jasno. Toda Orel se za to ne zmeni in gre naprej proti svojemu cilju.
Sv. Gregor. Od našega odseka se malo sliši. A živi! F.no leto je, kar smo ustanovili Orla, pa se ni navdušenje fantov kar nič poleglo. Nastopili so že enkrat z igro, in pravkar se zopet pripravljajo. Telovaditi smo mogli dozdaj le na prostem. Spomladi bomo prizidali Društvenemu domu prostorno dvorano, ki bo začno tudi telovadnica. Potem se bomo šele razvijali! Fantje tolčite dobro to železo: dvorana mora stati, naj velja kar hoče! Dajte vi siliti, da sc poskrbi za časa dovolj materiala! 6. avgusta je bilo sprejetih 11 fantov. Odsek šteje sedaj 33 članov, samo cvet naše fare. V kroju so pa vsi. Proti nasprotnikom pa bodite prizanesljivi, ne nagajajo nam namreč iz hudobije temuč iz zaslepljenosti. S prijaznostjo bomo pridobili vse. V nedeljo 17. septembra pridite vsi na občni zbor. Imeli bomo predavanje in nove volitve za izobraževalno društvo in za odsek.
Preska. Dne 1. septembra smo se poslovili od brata, ki je odšel v Dalmacijo k orožnikom. Ril je eden najvzglednejših Orlov, preje je bil že tri leta pri vojakih. V imenu Orla se je poslovil od odhajajočega brata tovariš tajnik. Kakor skrbna mati blagoslovi in položi odhajajočemu sinu par zlatih naukov na srce, tako je tudi naš Orel položil dva nauka, oziroma dve prošnji na srce bodočega varuha pravice. »Če boš, dragi brat, čuval zvestobo cesarju, skrbi, da boš tudi čuval v svojem srcu zvestobo Večnemu Rogu. Druga prošnja pa je bila: Ostani zvest, orlovskim idejam! — Dne 20. septembra smo priredili lepo dramatično predstavo. Izpadla je dobro. Napredek se vedno kaže. — Udeležili smo se dosedaj izleta v Smlednik, na Dobrovo, v Staro Loko in Št. Vid. — Ker je poletna sezona že pri koncu, so se zopet vpeljale pevske vaje. Tovariši le pridno zahajajte k petju. Kjer veselje, tam je petje. V Medvodah se pa nekaj kuha. Menda nameravajo iz Juvančičove tovarne in seveda mesarjev pomagač izleči sokola. Mi se ga sicer prav nič ne bojimo, homo vsaj videli, kdo je naš prijatelj, kdo pa ne. Skrbeli pa bomo, da bodo ljudje zvedeli in dobro spoznali tičke, ki se jim pravi — sokoli.
Selca. Naš telovadni odsek je zadela težka izguba. Poslovil se je od nas č. g. Janez Kepec, ki je priklical naš odsek v življenje in je bil dosedaj njegova desna roka. Predvsem se mu zahvaljujemo za ustanovitev odseka kakor tudi za gorko ljubezen, s katero je vedno pomagal odseku v besedah in dejanju. Rog mu povrni! Slovo je vzel tudi brat Franc Krištof, živinorejski inštruktor, nekdanji tajnik našega odseka, ki se je preselil v Ljubljano. O priliki svoje poroke z gdč. Mici Logar je daroval odseku 20 K, za kar mu bodi izrečena naj lepša zahvala. Rog daj sreče mlademu paru! Odsek je imel v nedeljo dne 3. t. m. skupno sv. obhajilo, dne 8. t. m. se je pa udeležil tudi okrožne telovadbe v Stari Loki.
Košana. Zopet smo se v naši košanski dolini povzpeli višje na telovadnem polju. Višje in višje plove naš Orel v sinje višine. Ni se nam bati kakor v drugih krajih razgrajačev in kričačev, ker je iz-večine tu pri nas mirno ljudstvo. Mi pa korakamo v svoji vrsti okoli 20 po številu. Redno telovadimo dvakrat na teden. Po telovadnih vajah dobimo tudi
dokaj dobrih zgledov in podukov od našega gospoda župnika. Marsikaj dobrega in podučljivega nam pove in nas s tem navdušuje.
Ptuj. Po dolgem prizadevanju se nam je vendar enkrat izpolnila želja, katero smo že dolgo gojili v srcih, da bi se tudi v Ptuju ustanovil Orel. Ta želja se nam je dne 3. septembra izpolnila. Napovedali smo namreč na ta dan ustanovni shod. V našo sredo sta tudi prihitela poslanika in govornika od mariborskega odseka, br. Simonič in br. Praprotnik ter nas v jedrnatih besedah navduševala za boj proti sovražnikom vere in naše slovensek domovine ter nam tudi razložila pomen Orla. Krasne besede sta nam povedala čč. gg. kaplana L. Selinšek in L. Rantaša, za katere jima gre srčna hvala. Vpisalo se nas jo takoj 36 novih bratov Orlov, ki bomo sedaj delali na organizatoričnem in tehniškem polju v pravi bratski složnosti. Naj bi iz našega odseka sčasoma postala cela armada! Odbor je sledeči: predsednik br. Ignacij Franjkovič; podpredsednik br. Franc Petrovič; načelnik br. Mihael Menoni; tajnik br. Alojzij Kranjc; blagajnik Franc Ratek; odbornika br. O. Čeh in L Skaza.
Vipolže. Tu se je v navzočnosti brata Karola Terčiča, načelnika gorlškega briškega okrožja, usta-novil 20. pret. mes. Orel. Odbor je sledeči: Jožef Podveršič, načelnik, Jožef Klimcr, predsednik, Andrej Kristančič, podpredsednik, Izidor Podveršič, blagajnik, EmilSkolaris, tajnik, Anton Kliner, pod-blagajnik, Andrej Maurič, Ivan Roja, Alojzij Kvse-njak, odborniki, Jožef Sirk, trobentač.
mi..................................................milim...mi
Leposlovje.
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllilMIIIIIIIIMMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiMlllillllll
Naša Micika.
Povest slovenskega dekleta.
Spisal Stanko Ror.
(Dalje.)
VIL
Krik, vik, pogajanje, mešetarjenje, hvaljenje blaga, visoke cene, nizke ponudbe ; ošabno govorjenje živinskih prekupcev, hripavo kričanje mešetarjev, ponosno in samozavestno govorjenje kmetov, priliznjena in sladka govorica trgovcev pod šotori in vabljenje k sebi; vrvenje, drvenje, velikanska gneča, neusmiljeno odrivanje in suvanje s komolci; srečata se dva toka ljudi, planeta drug proti drugemu, močnejši komolci odrinejo slabcjše prošnja ne pomaga nič, vse hiti proti cilju ne oziraje se na druge.
„Sejm je bil živ. Prodal oni je tam par volov." In ponosno si je nataknil na desno ramo lanca in ju skenil pod levo ramo. Vsi ljudje naj vidijo in zvedo, da je prodal — in dobro prodal! Tristodeset goldinarjev ! Doma so rekli, da ju da lahko za tristo! Deset goldinarjev sc pozna na kmetih, desctgoldinarski bankovec zares nekaj zaleže!
Hej, pa bi ne bil vesel! In izginile so za hip iz glave vse misli o jutranjem pogovoru z Gabrom. Stopil je v gostilno in si naročil kosilo.
„Tone, stopi no sem!"
Krčmarjev Tone je sedel pri sosednji mizi.
„O, poglej ga! Še zapazil te nisem !“
„Pij !“
„Kje imaš pa Angelo ?“
„Vrag vedi, kje je! Komaj sva sc pripeljala v mesto in srečala prvega škrica, že je snel klobuk iz glave in jo pozdravil; odzdravila je prijazno in bila vsa srečna, da še niso pozabili v mestu na njo — jaz pa sem se ozrl in videl, da se je škric muzal!“
„Kaj jo je le prineslo na kmete ?“
„Hm, ko bi jaz vedel! Po poti mi je pravila, kako1 zelo sc ji je tožilo po kmetih — in dobro ji je prišla ponudba mojega očeta! — Pa veš, kaj je še rekla?"
„Kaj neki ?“
„Da si je mislila življenje na kmetih nekoliko drugače !“
„Kakšno neki?“
„Mislila je menda, kolikor sem mogel spoznati iz njenih besed, da bomo mi fantje kar noreli za njo, c'a bomo hodili k njej pod okno — in kaj vem, kaj bi se ji še lepo in imenitno zdelo!"
„Ha, ha, domišljijo pa ima 1“
„In pa — fant si, Tone, lahko ti povem — povedala mi je, da ji ugajaš!"
„Kako odlikovanje, kaka čast! kmet ugaja gospodični! Ha, ha, ta je pa res dobra!"
Dobro je dela srcu pohvala od ženske strani, zlasti dobro po tem, kar se je zgodilo med njim in Micko, to Micko, ki mu edina noče priznati prvenstva v vasi, ki se edina ne zmeni za vse njegove telesne vrline. Hm, sicer pa ni ta Angela prva, ki je izjavila, da ji ugaja — vendar . . . no, vsako človeško srce je kolikor toliko nečimerno.
„Si dobro prodal ?“
„Dobro, da boljše nisem mogel!“
„Potem ga še lahko pijeva!"
„Lahko!"
„Nazaj grede lahko prisedeš na naš voz !“ „Prisedem!“
Pomenila sta se še marsikaj. Tone je postal gostobeseden, vesel, razigrane volje.
Odprla so se vrata, vstopila sta Gaber in Micka. Tonetu je zastala beseda, zagrabil je za kozarec in ga naglo nesel k ustom.
Gaber se je ozrl po sobi — in nameril svoj korak k njima.
Zlomek, čemu so druge mize? Ali si res ni nič vzel k srcu jutranjih besed.
„Si prodal, Tone?"
„Sem!“
„Tristodeset!“
„Jaz sem tudi prodal! Dober semenj je danes!" Gaber je naročil vina, Micka je vzela iz cule kos domačega kruha in velik del prekajene svinjske gnati.
„Vzemita, če še nista kosila !“
„Jaz sem že!" se je hranil Tone.
„Pa vseeno vzemi: Za naju je preveč, nazaj nositi se ne splača! Vzemi!"
„Le vzemita!"
Čudo čudovito glej — to je izpregovorila Micka in pogledala ga je mirno, hrez najmanjšega sledu o kaki jezi ali nevolji zaradi onega dogodka v nedeljo zvečer In Toneta je zmedel ta mirni in ravnodušni pogled.
.Pa vzemiva, da ne bo zamere!" jo menil Tine, natočil v svoj kozarec vina, ga ponudil Gabru, nato pa vzel košček mesa.
In nalil je še Tone — če Gaber ne kaže jeze proti njemu, ali mu naj ne da piti, ali naj opusti staro navado, da se vsakemu znanemu došlecu ponudi piti ?
„Pijte še od mene!“
„Na tvoje zdravje!“.
„He, natakarica, prinesi še nama pol litra!" je zaklical Gaber.
„Pijmo rajši skupaj, saj smo domači!" je menil Tine in naročil liter.
In začeli so jesti in piti in se pogovarjati; Gaber je imel glavno besedo, Tine je semtertja pripomnil katero, Tone je samo prikimoval, modrim Gabrovim razpravam, zakaj slišal ga je samo napol; Micka je molčala in mislila bogve kaj.
„Pij no malo več, Micka! ti skoraj nič no piješ !“ je pretrgal Tine Gabrove besede, ko je mož vneto govoril o lepih mladih juncih,
„Nisem potrebna!"
„Kajpak da nisi! V tej vročini je vsak človek potreben pijače! Na tvoje zdravje:"
Tine je trčil z njo. Tudi Tone je dvignil kozarec in trčil — in zopet ga je pogledalo dvoje mirnih in nedolžnih, pa samozavestnih in ponosnih oči in ta pogled ga je zmedel, premaknil se je na stolu in zazdel sc je sam sebi pust, dolgočasen, neroden in okoren. Že skoro pol ure sedi poleg Micke, pa ji še ni zinil
besedice! Naj bo kakor hoče, naj misli o njem kar hoče — tako kakor kak štor pa vendar ne more sedeti tukaj ! Pa o čem naj govori ? Hudirja, v kako zagato jg zašel!
„Ali bosta šla kmalu domov?" je vprašal čez nekaj časa in pogledal napol Gabra, napol Micko. Gaber sc je zapletel v pogovor s Tinetom in ni odgovoril.
„Kmalu! Jaz moram še nekaj nakupiti za dom, potem bova takoj šla!" je odgovorila Micka.
Tone je zopet umolknil, ker v resnici ni vedel, o čem se naj razgovarja. V dnu srca se mu pa začel oglašati kes' zakaj je naredil v nedeljo ono nepotrebno podoknico, zakaj je danes zjutraj tako odločno izjavil Gabru, da njihove Micke ne mara. Hej, kako vesel pogovor se bi zdaj razvil! Hudirja, da je ravno ta Micka največkrat predmet njegovim mislim! Na zjutraj je storil trden sklep, da ne izgovori več niti besedice z njo, da jo bo popolnoma ignoriral — a sedaj, ko sedi ob njej, bi rad govoril z njo, pa ne more, bi rad, daje ne bi nikdar razjezil, da bi se pogovarjala domače, prijateljsko.
„Zakaj pa vidva tako molčita?" je podrezal Tine v ta mučen položaj.
Micka je zazrla skozi okno, Tone je zardel in pogledal v tla.
„Kaj pa imata? Ali sta skregana?"
„Menda vendar ne !“ se je zvito nasmehnil Gaber.
Tone bi bil najrajši v naj večji gnječi na semenju nego pri isti mizi z Micko.
„Aha, že vem kaj imata! Premišljujeta, kake odpustke bosta kupila eden drugemu !
„Menda res!“ je menil Gaber.
V Tonetu se pa je porodila hipoma nova misel.
„Natakarica, plačat!“
In je plačal popito vino.
„To ne gre, tudi jaz bom dal nekaj zraven!" je rekel Gaber in izvlekel mošnjo.
„Jaz tudi 1“ je rekel odločno Tine.
„Drugič, danes ne!“ Tone je hitro vstal od mize in izginil iz gostilne.
„Oče, jaz grem, da nakupim, kar so mi mama naročili!“
„Le, pa se kmalu vrni!"
Tudi Micka je odšla iz gostilne. Gaber in Tine sta pa Šc posedela pri vinu.
Tone je hitel k šotorom, kjer so prodajali lectarji svojo robo. Ogledoval si je tista velika srca z najrazličnejšimi napisi in premišljal in prevdarjal pomen tistih verzov. Slednjič je odbral veliko srce z napisom:
Ne bodem ljubezni te prosil, ne bodem te prosil roke, al v srcu te vedno bom nosil, do zadnjega, zadnjega dne!
Plačal je, stisnil srce pod suknjo in odšel nazaj proti gostilni.
„Napis bo menda razumela!" mu je bilo na misli in moških korakov in mirne zavesti, kakor po kakem težkem storjenem delu je korakal proti gostilni.
Pa se mu je zazdela med množico neka ženska naglavna ruta znana, pogledal je žensko natančneje in videl je, da je Micka.
„Dej, Micka, počakaj!"
„Kaj pa želiš?"
„Nekaj sem ti kupil!"
„Meni ... ti . . . nekaj kupil?! Kaj pa?“
„Saj veš, kaka je stara navada na semnjih!"
„Ne vem, kaka bi bila ta stara navada!"
„I, kaj se bi delala tako nevedno! Fantje kupujejo dekletom odpustke ...“
„A, saj res! Žo vem to navado! Kajne, odpustek je navadno punčka iz lecta za dva krajcarja!"
„Micka, ne norčuj se! Na, to srce sem ti kupil, ne iz slabega namena!"
„Le obdrži ga zase!"
„Micka . . .“
„Taka srca iz lecta se kupujejo otrokom!"
„Micka, vzemi, beri ta napis!"
„Ne maram!“
(Dalje prih.)
iieu
Bratski odseki!
Vsak odsek Orla naj naroči lične =====
kolke,
ki jih je Zveza Orlov izdala in ki stanejo 1 komad 2 v, najbolje pa jeT če se naroči
300 komadov 6 K.
Naroče se pri Albinu Zajcu, Ljubljana, Poljanska c. 11.
Vsak redni in podporni član Orla pa naj naroči tudi krasno umetniško izdelano
diplomo.
ki bo v kras vsakemu domu, koder imajo Orla in vsaki društveni dvorani
Stanp 7 II (Kdor želi okusen okvir ™ plače 11 do 12 kron).
Izgotovljene so nadalje
Izkaznice,
ki so za vsakega člana naših odsekov nujno potrebne kot legitimacija.
I izvod slane 3 Dinarje.
Diplome in nakaznice se naroče pri Ludoviku Tomažiču, Katoliška tiskarna v Ljubljani.
==s^= Opozarjamo odseke tudi na .. ■=
razglednice Z. 0.1
Komad po 10 vinarjev.
iHili tl Zrae Orlu zint simi! S lem goirate tele!
mn
Odgovorni urednik: Franc Terseglav, Ljubljana.	Lastnik in izdajatelj: Konzorcij lista »Mladost«.
Tisk »Katoliške tiskarne« v Ljubljan5