SfiHfiffi!
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko izhaja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev, rač. poštne hran. 12.549
I. LETO
Murska Sobota, 6. avgusta 1939.
ŠTEV. 21.
Kongres
Kristusa Kralja v Ljubljani
Oči vsega katoliškega sveta so bile te dni vprte v slovensko Ljubljano, kjer je bil veličasten kongres Kristusa Kralja. Kongresni dnevi, ki so se začeli že prejšnji torek so dosegli svoj višek v nedeljo, ko so se ogromne množice ljudstva zgrnile v Ljubljani. Tako je biio pri nedeljski procesiji in pobožnosti na Stadionu prisotnih okrog 80.000 vernikov. Te številke so dokaz, da je to bila največja verska manifestacija kakršne še ni bilo v naši državi. V petek v večernih urah je prispel na kongres papežev odposlanec kardinal Avgust Hlond iz Varšave. Že na meji je bil visoki zastopnik deležen najvišjih časti s strani posvetnih in cerkvenih oblasti. Pa tudi vsa njegova pot do Ljubljane je bila prepletena prisrčnega in dostojanstvenega sprejema s strani vernega slovenskega ljudstva.
V kongresnih dneh so se zbrali poleg ogromnih množic vernikov iz vse države tudi številna zastopstva iz inozemstva. 16 narodov je odposlalo v Ljubljano svoje
delegacije, da manifestirajo za svetovni mir po Kristusu. Spričo tega je razumljivo, da so te dni inozemski časopisi mnogo pisali o kongresu in istočasno tudi o naši državi predvsem pa o Slovencih, ki so organizirali versko prireditev svetovnega značaja. Vsa mogočnost kongresa je razvidna tudi iz tega, da se je v teh dneh zbralo v Ljubljani 23 škofov in nadškofov, med katerimi sta bila tudi dva kardinala. Prisoten je bil celo kitajski škof Damjan Čeng iz Čantunga, v čigar škofiji deluje naš domačin misijonar Kerec. Zaključnim slovesnostim, ki so bile v nedeljo, je poleg najvišjih cerkvenih in posvetnih dostojanstvenikov prisostvoval tudi zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II. Navzoči so bili tudi številni ministri, senatorji, poslanci i. t. d.
Kongres Kristusa Kralja v Ljubljani je vzbudil mogočen odmev doma in v tujem svetu, saj je bil velika manifestacija ljubezni in miru med narodi, kar je v današnjih težkih časih več kot potrebno.
CBtPtinsha vožnja za festival Slovenshilt narodnih običajev
Za veliki festival slovenskih narodnih običajev, ki se bo vršil v okviru VIII. Mariborskega tedna v soboto dne 5. in v nedeljo dne
6. avgusta v Mariboru, je odo brila železniška uprava četrtinsko vožnjo za vse obiskovalce festivala s področja ljubljanske železniške direkcije. Obiskovalci festivala bodo uživali ugodnost četr-tinske vožnje le na podlagi posebne legitimacije prirediteljev festivala. Za legitimacije, ki stanejo 2 dinarja, bodo interesentom od pondeljka dne 31. julija na razpolago v vseh poslovalnicah „Put-nika" v Sloveniji in tudi pri vseh večjih občinah. V Murski Soboti se dobe legitimacije pri Združbi trgovcev. Legitimacije bo po naročilu razpošiljala tudi neposredno Tujskoprometia zveza „Putnik* v Mariboru (naročilom je priložiti 2 dinarja v znamkah in fratikirano kuverto za odgovor). Ugodnost četrtinske vožnje za obisk festivala velja za d »poto-
vanje v Maribor od 4. do 6. avgusta in za povratek iz Maribora od 5. do 7. avgusta. Vsa podrobnejša navodila za uživanje ugodnosti četrtinske vožnje so razvidna iz legitimacije za festival.
Šolske potrebščine kakor tudi tiskovine Razredne spise lahko dobite kakor prejšnja leta v knjigarni Hahn I. v M. Soboti.
Razstave VIII. Mariborskega tedna
od 5. do 13. avgusta t. 1. bodo pokazale vse najvažnejie industrijske panoge slovenskega Podravja, izdelke vseh vrst obrtnikov in vajencev, pridelke vinogradnikom, 20 let slovenskega gledaliiča v Mariboru, narodno-obrarobno delo na severovzhoda, tujski promet, gostinstvo, akavtizem, šport, vezenine, male živali, trgovsko blago itd , itd. Od 1. do 17. avgusta polovična vožnja po Železnicah.
Učiteljske premestitve
Prosvetni minister je podpisal odlok o premestitvi po prošnji naslednjih učiteljev in učiteljic v Prekmurju:
Stevančec Rudolf iz Šalovcev v Tišino, Lokay Elza iz Puconcev v Šoštanj, Vajt Franc iz Vel. Dolenčev k Sv. Emi (Šmarje), Vajt Marija iz Vel. Dolenčev k Sv. Emi (Šmarje), Ivana Žmavec iz Cankove v Neken, Emilija Gerbec iz Dolnjih Slaveč v Mežico, Elizabeta Petrič iz Črensovcev k Sv. Urbanu, Emilija Pirnat iz Križevcev na Ptujsko goro.
Angleški kraljevski par
bo dne 24. oktobra uradno obiskal Belgijo.
Petnajstletnica SR More
Ker so za 20. avgust razpisane že prvenstvena tekmovanja, se bo proslavila petnajstletnica klubove-ga obstoja dne 13. avgusta 1939. na kar že sedaj opozarjamo vsa društva in cenjeno občinstvo.
Gradbeno gibanje
Gradbeni odbor občine Murska Sobota je do konca julija 1.1. izdal 66 odločb, nanašajočih se na zidavo novih hiš, prezidav in dr. Število izdanih gradbenih dovoljenj izključno za zidavo novih hiš znaša 34. Od tega je večina hiš že pod streho, dočim so ostale šele v gradnji. Vse kaže, da bo prirastek novih hiš tudi v tem letu razveseljiv.
Otvoritev nove autobusne proge
Velikim naporom od strani me-rodajnih faktorjev se je slednjič vendar posrečilo, da je poštna uprava otvorila redni autobusni promet na progi Murska Sobota— Gornja Lendava. Ves Gorički kot, ki je imel do najbližje železniške postaje 14 km, je danes zvezan z ostalim svetom s prometnim sredstvom, kar bo prineslo svoj delež h gospodarskemu in tujsko prometnemu napredku. Otvoritev, ki je bila dne 26. julija, je bila najlepši dokaz, kako željno so te občine pričakovale autobusne zveze. Otvoritvene slavnosti so se udeležili vsi merodajni faktorji iz Murske Sobote. Voz je odpeljal ob 16. uri. V Bodoncih kjer je bil postavljen slavolok in so bile hiše okrašene z zastavami, je zastopnika direktorja pošte, g. višjega svetnika Dr. Kurbusa pozdravil tamkajšni evangeljski župnik gospod Šiftar, ki je v kratkih besedah orisal pomen pridobitve, ter z besedami: „Bog Vas je prinesel", zaključil svoj govor. Zastopnik g. direktorja se je zahvalil za dobrodošlico, nakar je autobus krenil dalje. Ko smo prišli v Gornjo Lendavo, je že od daleč bil videti slavolok ves v zelenju in zastavah. Napis na slavoloku: „Z napredkom v boljšo bodočnost" nas je prav prijetno iznenadil. Špalir, ki so ga tvorili požarniki in šolska deca, se je razgibal in živijo klici so zaorili v pozdrav. Zastopnika g. direktorja pošte je iznenadila šolska deca,
od katerih so tri stopili pred njega ter po globoko smiselni deklamaciji izročili šopek cvetja. Šopek cvetja je prejel tudi poslanec g. Bajlec in referent direkcije g. Kit. Nato je povzel besedo g. banski svetnik in predsednik občine Bačič, ki je v kratkih besedah orisal vso težavno pot v dosego te prepotrebne zveze. Zahvalil se je vsem merodajnim faktorjem, ki so pripomogli, da je dobila Gornja Lendava, ki je bila dosedaj popolnoma odrezana od sveta, to prepotrebno prometno sredstvo. Za tem je povzel besedo šolski upravitelj g. Beloglavec, ki je v lepih vzpodbujajočih besedah opisal važnost te potrebne prometne zveze in sicer nele iz gospodarskega vidika temveč tudi iz kulturno prosvetnega, ter na-glašal, da je po 20 letih svobode, za vso Goričko danes izpolnjena njih velika želja, da so dobili zvezo z brati onstran Mure ter tako gremo z napredkom v boljšo bodočnost. Z »Živijo" vskiiki mlademu vladarju in celokupnemu kraljevskemu domu in pointona-ciji državne himne so bili zastopniki povabljeni na majhno za-kusko. Nato so si gostje ogledali lepote Gornje Lendave in ko je pred odhodom autobusa bil zažgan umetni ogenj, je med živijo vskiiki in godbe, v srcih vseh gostov porodila ista misel, kako hvaležen zna biti preprosti narod 2& malenkostno pridobitev. V
Odpočijte si noae v naših sandalah! Pohitite dokler ie Se izbira velika!
BATA
Murska Sobota, 2, julija 1939.
Marsikdo, ki je pretrpel vse vojne grozote na bojiščih širom Evrope, se je te dni s tesnobo v srcu spominjal, da je minilo četrt stoletja, kar je bivša avstro-ogrska vlada poslala ultimat mali Srbiji, radi atentata v Sarajevu, kjer je izgubil življenje takratni prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova soproga. Ne le zunanji okvir, (vroči dnevi, žetev na polju, počitnice državnikov) temveč tudi notranja raz-trganost Evrope, je bila kaj slična današnjemu stanju. Diplomati raznih držav so sklepali pogodbe, ki naj bi utrdile mir, med tem ko so se za hrbti teh miroljubnih dejanj širili prepadi med posameznimi narodi, ki so dali slutiti bližajočo katastrofo. Nihče pa ni mislil takrat, da bo vojna vihra tako nenadoma izbruhnila. Kljub temu, da je takratna dvojna monarhija narekovala radi sarajevskih dogodkov Srbiji skoro nesprejemljive pogoje, je ta še kazala toliko miroljubnosti, da je splošno prevladovalo mnenje, da se bo lakomni Dunaj, ki je požrešno škilil že nekaj let preko obmejne Donave, zadovoljil s srbskim odgovorom. Ker pa je v takratnih odločilnih krogih, ki so sedeli pri krmilu avstro-ogrskega broda, primanjkovalo dobre volje, ki bi bila potrebna za rešitev miru in ker jim je v prvi vrsti šlo, da na vsak način izrabijo to priliko, da se uresničijo njih temni načrti glede Srbije, so zgodovini pripravili 28. julij, ko so napovedali Srbiji vojno. Pri tem so računali, da bo vojna trpela le nekaj mesecev. Toda že v nekaj dneh se je pokazalo pravo obličje nastalega položaja. Za Srbijo se je zavzela Rusija in proti Rusiji je vstala Nemčija, nakar so stopile v vojni ples še Anglija, Francija in Belgija. Poti ni bilo več nazaj in za Evropo se je začelo najbolj žalostno poglavje njene zgodovine, ki so jo milijoni in milijoni pisali s svojo srčno krvjo.
Evropska vojna, ki se je pozneje razvila v svetovno vojno, ter je štiri leta iz dneva v dan zahtevala od vsega človeštva ogromne žrtve, je do temeljev spremenila zemljevid Evrope. Razmajala je štiri carstva, ki so se ob koncu sesula kakor trhle stavbe, a na drugi strani so dosegli svobodo številni manjši narodi, ki so stoletja in stoletja trpeli pod krili dvoglavega avstro-ogrskega orla. če danes, po pet in dvajsetih letih premišljuje-o dobrih in slabih posledicah, ki nam je prinesel 28. julij 1914, vidimo, da se slabih posledic minule vojne še vedno nismo otresli. Prvo kar je: za nekatere narode je bilo svetovno klanje — premala šola, saj silijo v iste napake, ki so pokopale nekdanjo monarhijo. Zato današnje razmere v marsičem sličijo takratnim ko je veljalo načelo pravice pesti. Daj Bog, da se mračna doba, ki se je začela julija 1914 nikoli več ne bi zagrnila evropsko nebo.
Pnilllsi fiP lukMI*ni awto t.Opal" v rTUlia OB dobrem stanju. (Tudi na hranilno knjižico). Naslov se poizve v knjigarni HAHN v Murski Soboti
Iz seje občinskega
Občinski odbor občine Murska Sobota je na svoji seji dne 25. julija t. 1. sprejel sledeče važnejše sklepe:
Pristopi se k realiziciji vprašanja jetnišnice za okrožno sodišče s tem, da se za enkrat razširijo prostori jetnišnice okrajnega sodišča. Obenem se bo s pomočjo intervencije ministrstva pravde poskušalo doseči dolgoročno posojilo za gradnjo palače za okrožno sodišče in moderne jetnišnice.
Pristopi se k akciji za vposta-vitev carinarnice I. reda v Murski Soboti ter je občina pripravljena prenesti vse tozadevne žrtve.
»Prekmurski teden" je v moralnem pcgledu popolnoma uspel in tudi v finančnem pogledu ne bo občina prav nič obremenjena. Odobril se je nakup slik in kipa od naših domačih umetnikov, ki so razstavili na tednu.
Zoper izdajo koncesije za go-stilničarsko obrt na Radgonski cesti gostilničarju Talanyi Francu iz Gornje Radgone, občinski od-
Objave VIII. IHariMega tedna
Nad 200 kmetov in kmetic iz Bele Krajine, Slovenskih goric, Ptujskega polja in Prekmurja v originalnih narodnih nošah in z originalnimi godbami bo nastopilo pod vodstvom znanega strokovnjaka F. Marolta na največji prireditvi letošnjega VIII. Mariborskega tedna, na velikem Festivalu slovenskih narodnih običajev dne 5. in 6. avgusta. Prikazali bodo večinoma že pozabljene slovenske narodne plese, obrede, igrokaze itd. Prireditev vzbuja povsod tako veliko zanimanje, da se napovedujejo celo že posebni vlaki. Voznina bo na vseh železnicah polovična.
Zabavne prireditve VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta bodo presegle vse dosedanje. Poskrbljeno je stalno za koncerte, vesele gledališke in kabaretne nastope, športne prireditve in tekme, atrakcije vseh vrst in zabave na velikem, povečanem veseličnem prostoru. VIII. Mariborski teden bo nudil zabavo starim in mladim, tujcem in domačinom, ženskam in moškim od jutra do večera.
Za bivanje obiskovalcev VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta v Mariboru je poskrbljeno vsestransko v hotelih, javnih prenočiščih in zasebnih stanovanjih. Vsak obiskovalec bo našel sobo ali posteljo po svoji želji in po najsolidnejših ce« nah. Prav tako je poskrbljeno za najboljšo hrano in pijačo. Nudila se bo najboljša prilika za kopanje na Mariborskem otoku in izlete, po železnicah pa bo od 1. do 17. avgusta polovična voznina.
Malokatera pokrajina združuje v sebi toliko naravnih krasot in pri-rodnih bogastev, kakor slovenski severovzhod z Mariborom kot svojim naravnim središčem. Ob Muri so največja slovenska žitna polja, v Sloven-
odbora M. Sobota
bor nima zadržka, ker obstoji za to krajevna potreba.
V domovinsko zvezo je bil sprejet Klanjšček Štefan, privatni uradnik v Murski Soboti, ker izpolnjuje vse pogoje po § 17. z. o.
Odobrila se je bilanca električnega podjetja.
Posojilo za gradnjo nove osnovne šole je občina prejela ter je denar do nadaljnega plodonosno naložen. Novo zgrajena šola ostane last občine. Predlog za izločitev krajev Černelavci in Raki-čan iz šolskega okoliša Murska Sobota je občinski odbor soglasno sprejel ter se v tem smislu zaprosi merodajno oblast za re-šenje. V slučaju ugodne rešitve se dosedaj vplačani prispevki za novo šolo tem krajem vrnejo.
Kot prodajalka pri Električnem podjetju je bila sprejeta v obč. službo Kiihar Helena iz M. Sobote.
Odobrila se je odprodaja do sedaj začasno odprodanih gradbenih parcel na Radgonskem marofu.
skih goricah raste najboljše vino in najplemenitejše sadje, Dravsko in Ptujsko polje dajeta velik pridelek krompirja in čebule, Pohorje in Kozjak pa skrivata velika lesna bogastva ter kamnolome granita in marmorja. Po sredi se vije mogočna Drava in po mestih in trgih ob njej stoje velike tekstilne, kemične, kovinske, lesne in druge industrije z največjo slovensko elektrarno na Fali. Produkte vse te pokrajine in njeno gospodarsko, kulturno in narodno življenje* bo pokazal na najnazornejši način s svojimi velikimi razstavami in prireditvami letošnji VIII. Mariborski teden od 5. do 13. VIII. Za zunanje obiskovalce je dovoljena polovična vožnja po vseh državnih železnicah.
Kam na počitnice, kam na dopust? To je vprašanje, na katero si težko odgovori kdor bi imel v kratkem času in poceni rad čimveč koristi od svojega oddiha. Kdor pa hoče združiti zabavo s poukom, veselo družbo z izleti v samoto, kopanje s planinstvom in uživati pri tem še najboljša vina in najboljše sadje, ta ne bo v zadregi. Vse to mu more nuditi samo obisk Maribora za časa VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta s polovično voznino na vseh državnih železnicah od 1. do 17. avgusta. Mariborski teden je vsako leto največja gospodarska in kulturna revija v slovenskem Podravju.
Največje odkritje in presenečenje bo na letošnjem VIII. Mariborskem tednu za vsakega obiskovalca iz Jugoslavije in tujine veliki Festival slovenskih narodnih običajev dne 5. in 6. avgusta na stadionu SK Železničarja, pri katerem bo sodelovalo pod vrhovnim vodstvom g. F. Marolta iz
Ljubljane okoli 200 kmetov in kmetic iz Bele Krajine, Slovenskih goric in Prekmurja v originalnih narodnih nošah z originalno godbo in večinoma že pozabljenimi plesi, obredi, igrokazi itd.
POLITIKA
O Balkanski zvezi, katere član je tudi naša država, je med drugim rekel grški predsednik vlade sledeče: »Naša zveza je dragocena tudi zaradi tega, ker podpira idejo Balkanskega sporazuma, ki druži štiri države v naporih za ohranitev miru in želji, da za vsako ceno branimo svojo neodvisnost in svoje ozemlje.
Ko se je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič pred dnevi mudil v Splitu, so ga vprašali novinarji ali je res, da bo sporazum z dr. Mačkom podpisan jeseni. Predsednik vlade je odgovoril: »Mnogo prej. Stvari se razvijajo odlično. Sporazum bo podpisan mnogo pred jesenjo."
Minister dr. MiljuS je na svojih shodih JRZ v Vrbaski banovini ponovno naglasil, da je potrebno, da se sporazum s Hrvati sklene čimprej.
V	zvezi a pripravami za občinske volitve, ki bi se imele vršiti letošnjo jesen, poroča neki beograjski časopis, da bodo najbrž odložene, zaradi splošnega položaja v katerem se nahajamo.
Ob priliki obiska Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v Londonu, so pisali nekateri angleški časopisi, da je med Jugoslavijo in Veliko Britanijo zmerom vladala največja prisrčnost.
Te dni je poteklo pet let kar je umrl prvi slovenski general osvoboditelj Maribora in Prekmurja ter slovenski pesnik Rudolf Maister-Vojanov.
Glede Gdanska, ki je predstavljal v zadnjem času veliko nevarnost za splošni mir, so se razgreti duhovi malo umirili.
Pogajanja z Rusijo so še vedno niso premaknili z mrtve točke, kljub vsem angleškim in francoskim naporom.
Romunski kralj je bil v Grčiji in Turčiji. To potovanje je imelo baje namen, da se Bolgarijo pritegne v Balkansko zvezo, kamor se brani vstopiti radi Dobrudže, ki si jo lastijo Romuni.
V	Angliji, Franciji, Nemčiji in Italiji pripravljajo velike jesenske vojaške vaje, ki naj bi pokazale moč in sposobnost oborožene sile imenovanih držav.
Španski zmagovalci so se med seboj sprli. Eni hočejo uvesti fašizem, drugi pa bi radi imeli monarhijo in poklicali nazaj pobeglega kralja. General Franco stoji pred usodno odločitvijo. Najhuje pa je to, da stoje za hrbti sprtih strank zopet tuje države. Na eni strani Nemci in Italijani, na drugi strani pa Angleži in Francozi.
Angleži so vprizorili že tretji polet svojih bombnikov preko francoskega ozemlja. 260 angleških letal je preletelo 2600 km brez pristanka.
Poljska bo dobila od Anglije po. sojilo v znesku od 8 milijonov funtov (dve in pol milijardi din) za oborožitev, razen tega pa še posojilo v znesku 5 milijonov funtov in 600 milijonov frankov. Pri tem posojilu bo udeležen tudi francoski kapital.
V	petih oklopnlh avtomobilih
so pripeljali v Madrid 45 ton zlata, ki ga je svoječasno španska republikanska vlada spravila v Francijo.

sMr ® M
■ .
BHB3SB1 H1HD MUHSKfl SOBOTA
PREDSTAVE:
v četrtek, dne 3. VIII. ob 20.30 uri v petek, dne 4. VIII. ob 20 30 uri v soboto, dne 5. VIII. ob 20 30 uri
VESELA ZGODBA
>.1111
i 6
Szdke Szakall	Frančiška Gaal
Mala, lepa Lili hoče postati prodajalka draguljev . . . Vesele, žalostne in čudne zgodbe v „Monte Carlu", na meji... konec, nagrada za vse ... ženin in nevesta!
V nedeljo dne 6. VIII. 1939 ljudska predstava ob 11 uri 15 min.

..LILI
Znižane cene: 2'—, 3'—, 5-
din
Oodatek: Najnovejši „Hetro|oumal"
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne 6. VIII. ob 15 30 uri in ob 20 30 uri v ponedeljek, dne 7. VIII. ob 20 30 uri v torek, dne 8. VIII. ob 20 30 uri
VELEFILM
,,M ANEŽ"
Attlla Horbiger Alb. Matterstock
Zgodba cirkuške igralke Marije Morel. Sodelujejo girli iz „Scale"!!" Čaroben svet artistov, njihova vsakodnevna borba za uspehe v »velikih točkah", sijajna inscenacija in razkošna oprema je odlika tega grandioznega filma.
Oodalek: NajnovejSi „Alfa-Journal"
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN.
FILMI
Lili: Lili išče namestitev v neki dragu-ijarni. Lastnik jo hoče odsloviti. Tedaj vstopi prokurist Seidl, katerega pripravi do tega, da nekaj kupi. Lili je sprejeta v službo in za njo se začne novo življenje. S Seidlnom ■odpotujeta v Monte Carlo z veliko množino dragocenosti, ki jih naj tam proda z izgo. vorom, da je v igralnici zgubila vse premoženje. Na ta način hočejo oživeti trgovino. V Monte Carlu, kjer neprestano dobiva na roleti, spozna Lili Fredya, ki ji hoče pomagati ko izve od Seidla, da je v igralnici vse izgubila. Sreča se je res obrnila in Fredy odkupi nakit od Seidla, ki je imel pravi, medtem ko Lili imitacijo, ter ga hoče vrniti Lili. Z dragocenostmi v roki ga najde Lili baš takrat, ko je bil njen nakit ukraden. Situacija se vse bolj zapleta. Tragikomedija sledi komiki, slednjič se pa vsa afera tako konča, da odjadra srečni par v zakonski pristan.
Man«!: V Parizu po končani predstavi v cirkusu, kjer sta bila središče pozornosti brata Arlen, ki sta izvajala smrtno nevarne atrakcije na trapecu. Ko se odpravljata v London, je Tomas Arlen zbežal z Robertovo ženo. Z revolverjem v žepu jih Robert zasleduje. Robert jih zaman išče po pariških ulicah. Medtem se je vlak, v katerem potujeta Tomas in Robertova žena, ponesrečil Robertova žena je podlegla zadobljenim ranam. Pet let pozneje. Med bratoma je še vedno sovraštvo. Tomas se zaljubi v ar-tistinjo Marijo Morel, ki nastopa v berlinskem cirkusu v točki »Avto smrti". Do tega jo je prisilil njen očim, da zasluži čim več denarja za njega. Robert se poteguje za Marijo in se stepe z njenim očimom. Tomas, ki hoče popraviti svoj prejšnji greh, se postavi na Robertovo stran, in mu hoče izbojevati zaželjeno srečo. V prepiru in te-pežu s starim Morelom obleži slednji brez znakov življenja, vsled česar aretira policija Tomasa. Pri preiskavi pa se je dognalo, da je bil Morel ustreljen. Kdo ga je ustrelil? Kdaj? Ali Robert? Ta vprašanja reši film, poln resničnega življenja, v katerem se po' veličuje zmaga ljubezni.
SoboSki abiturienti so letovali na Jadranu
Že nekaj let sem so si soboški dijaki iz najvišjega razreda prizadevali, da bi priredili izlet na sinji Jadran in tako od blizu spoznali lepote in pomen našega „okna v svet". Letos se jim je — kot abiturientom — ta želja izpolnila.
V drugi polovici julija je namreč letovala petnajstčlanska skupina soboških abiturientov pod vodstvom dir. ing. Zobca v Splitu, kjer je bivala v Salezijanskem domu. V „objemu" starega Dioklecijanovega mesta in senčnatega Marjana so dijaki — po utrudljivih pripravah za zrelostni izpit — v prijetnem razpoloženju doživ-jali lepote morja in prirejali krajše izlete, tako (z ladjo) na otok Hvar, v starodavni Klis (z želez.) in pa znameniti Trogir ter sale-zijansko kolonijo „Seget", kjer so ih gostoljubni salezijanci sitili — s celim pečenim jagnjetom.
Na večer odhoda pa je gostoljubni in dobrosrčni ravnatelj Sa-lez. zavoda, Sobočanom znani dr. Kelenc priredil za izletnike majhen poslovilni banket, kjer sta se mu zahvalila tako za izkazano naklonjenost in podporo kakor tudi za trud pri delu za popolno so-boško gimnazijo direktor Zobec in abit. Sebjanič. Abiturienti so mu še poklonili v spomin ličen album fotografij iz Prekmurja in iz „Prekmurskega tedna". Dr. Kelenc se je zato v lepih besedah zahvalil vodji izleta in dijakom.
Abiturienti-izletniki so se tako kar najbolj zadovoljni vrnili s pet-najstdnevnega letovanja, pri tem pa niso pozabili onih, ki so jim to v nemali meri omogočili: mnogih Sobočanov, ki so jih podprli z denarnimi sredstvi, dr. Kelenca, ki jim je šel na roko glede hrane in stanovanja in vodje izleta direktorja Zobca. Vsem se za vse prisrčno zahvaljujejo.
fll Moderne okvirje za ■ Post. vložke — 1
dobite najceneje pri
Nemec J., M Sobota.
8
ObiHite
MARIBORSKI TEDEN
od So do 13. avgusta Polovična vožnja na železnicah od 1. do 17. avg. 1939
VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA
Industrija — Trgovina — Obrt — Kmetijstvo — Velika tekstilna razstava — Tujsko-prometna razstava — Gostinstvo — Vinska pokušnja — Razstava narodnih vezenin — Narodopisne razstave — Jubilejna gledališka razstava — Skautska razstava — Razstava malih živali — Številne specialne razstave — Koncertne in gledališke prireditve — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču itd._
5. 6. avgusta festival slovenskih narodnih običajev_
Obiščite Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji! Obiščite zeleno Pohorje in sončni Kozjak! Obiščite vinorodne Slovenske gorice! Obiščite veseli
Maribor in njegovo okolico I
Mariborsiii teden ie najlepša priložnost za obisk naše severne meje!
DOMAČE VESTI
Očistite sadje, na njem je polno bakterij
Eden izmed nebogljenih otrok higiene je sadje. To rase samo ob sebi umevno prosto vseh bakterij. Toda na ta ali oni način, ob času obiranja, se na njem nabirajo poleg drugih tudi nevarne bolezenske klice. Na poti skozi številne roke, preden pride na mizo, se sadje lahko okuži s povzročitelji kakšnega legarja, tuberkuloze, kolere itd.
V vodi, s katero so oprali eno samo češnjo, so našteli do 90.000 bakterij, na jagodi grozdičja do 10.000, na slivi 30.000, na hruški 20.000 bakterij. Pri tem je šlo za neoporečno posušeno sadje. To so skoro neverjetne Številke in sedaj si lahko vsak sam izračuna, kolikšne množice bolezenskih klic morejo biti šele na sadju, ki ga uživamo neopranega.
Večina teh klic se da odstraniti s tem, da sadje oporemo z navadno pitno vodo, stvar, ki bi morala biti v vsakem gospodinjstvu prav tako samo ob sebi umevna kakor umivanje rok pred jedjo. Še nevarnejši ]e sladoled, posebno tisti, ki ga prodajajo na ulici.
SOBOTA
—	Slovo. Iz Murske Sobote je bil premeščen v Ljubljano orož-niški kapetan g. Vatovec. Vest o njegovem odhodu je globoko odjeknila v vseh tukajšnjih krogih, saj je bil g. kapetan radi svojega nastopa, ustrežljivosti in prijaznosti splošno priljubljen. V kratkem času svojega bivanja med nami si je pridobil številne prijatelje, ki obžalujejo njegov odhod iz Prekmurja. Isto velja tudi za njegovo g. soprogo, ki je z izredno marlivostjo in požrtvovalnostjo delovala v Kolu jugosl. sester in podružnici sv. Cirila in Metoda. Njeno delo v blagor bližnjemu in pomoči potrebnemu je bilo nad vse uspešno zato bo v vrstah omenjenih društev zazijala vrzel, ki jo bo težko izpopolniti. Obema želimo v beli Ljubljani mnogo zadovoljstva in uspehov!
—	Zadnja pot Nika Gabri-jelčiča. Vsa Sobota je bila pod težkim vtisom, ko se je prejšnjo sredo razširila vest, da je po težkem in trpljenja polni bolezni preminul sin tuk. šolskega upravitelja g. Niko Gabrijelčič. Komaj 24 let star, v najlepšem cvetu mladosti, je moral umreti kot žrtev zavratne bolezni. Pokojni je bil vzor mladeniča, ki se je v polni meri zavedal svoje dolžnosti do skrbnih starišev, do samega sebe in do občestva v katerem je zrastel. Vse razrede tuk. realne gimnazije je končal z odliko, bil pa je tudi pozneje, ko je vstopil v pomorsko vojno akademijo vedno med prvimi. Z upravičenimi nadami je sam, kakor tudi njegovi starši, zrl v bodočnost, ki si jo je koval z lastno pridnostjo in sposobnostjo. Pa je usoda hotela drugače. Utihnil je za vedno, ko je stal tik pred uresničenjem svojih sanj. Kdo se bi ob tem čudil če je njegova tragika, pri slehernem, ki ga je poznal, zbudila sočutje do solz. Kolikokrat je moral naš narod že napisati slične besede, ko so se najboljši njegove mladine zrušili v prerani grob...
In je skoraj vsa Sobota prisostvovala njegovemu pogrebu. Častna četa vojakov in Sokolov s praporom mu je izkazala zadnjo čast. Do groba so ga nesli akademiki.
Žalostinke pevskega zbora niso še nikdar tako kakor tokrat ganile prisotne, ko so ob pesmi vračajoče vigredi zadonele prve grude prsti na krsti v grobu. Nika Gabrijel-čiča bomo ohranili v častnem spominu. Neutolažljivim starišem, bratom in sestrici ob tej prebridki izgubi naše iskreno sožalje. — N. v m. p.!
—	Celeč Ferdo, ravnatelj Kmečke posojilnice, je nastopil svoj tri tedenski redni letni dopust.
—	Dospeli so najnovejši jesenski in zimski veliki MODNI JOURNALI. Dobijo se v knjigarni HAHN v Murski Soboti.
Iz bolniinice
—	Lačen Karolina iz Murske Sobote je pri kopanju v Ledavi skočila na glavo. Ker je bila voda preplitva, si je močno ranila glavo.
—	Tarkuš Ivana, hlapca iz Pristave je sunil bik in mu polomil rebra.
—	Vogrinčič Karolina, pos. hči se je peljala s Kapelskega vrha, kjer je tako nesrečno padla, da si je zlomila roko.
—	Tratnjek Mariji, posestnici iz Turnišča je neka ženska stav-ljala na ranjeno nogo rožiče. Pri tem jo je tako zapacala, da je imenovana dobila zastrupljenje.
—	Horvat Olga, 4-letna pos. hči iz Murske Sobote je padla v kuhinji s stola, pri čemer si je zlomila levo roko.
—	Sapač Marija, šivilja iz Sobote se je vsekala s sekiro v levo roko.
—	Hozjan Matija, kurjač iz Odranec je delal pri mlatilnici. Po nesreči mu je jermen ujel roko in mu jo zlomil.
—	Perdigai Mariji, šivilji iz Do-kležovja se je pri šivanju zapičila igla v kazalec desne roke. Morala je priti v bolnišnico, kjer so ji vzeli iglo iz prsta.
—	Sapač Štefan, posestnik iz Tropovec se je peljal na vozu. Nenadoma so se konji splašili, pri čemer je imenovani tako nesrečno padel z voza, da si je zlomil desno nogo.
Vsi ponesrečenci se zdravijo v soboški bolnišnici.
V nedeljo 6. avgusta vsi v Soboto!
Priprave za veliko medokrož-no tekmo koscev med prekmurskim in ptujskim okrožjem kmet-skih fantov in deklet so končane. V nedeljo 6. avgusta dopoldne ob pol 9. uri bomo sprejeli odposlance iz Ljubljane in Zagreba ter drugih krajev. Nato se bo narod formiral v povorko ter odkorakal na tekmovališče obLedavi. Tam bo govoril delegat Zveze. Popoldne ob 3. uri bo zborovanje in nato tekma. Tekmovalo bo precejšnje število koscev — prvakov, ki so bili že kdaj nagrajeni na področju dveh okrožij. Vsa javnost se zanima, kdo si bo priboril častno mesto prvaka na področju bivše mariborske oblasti. To bo ocenila komisija uglednih kmetov z zapisnikarjem, notarskim pripravnikom g. Ladislavom Džu-banom. Po tekmi bo ljudska za-
bava na Stadionu SK Mure. Tudi tu je poskrbljeno za prijetno razpoloženje vseh gostov in udeležencev.
Prosimo vse, ki se bodo udeležili povorke kot konjeniki, naj se nemudoma prijavijo tajniku, odv. pripr. g. Kovaču.
Vstopnine ni nikjer. .Nabavijo se lahko značke z zeleno štiripe-resno deteljico. — V nedeljo je praznik prekmurskega ljudstva, zato vsi v Soboto.
Prebivalstvu M. Sobote! Prekmursko okrožje kmetskih fantov in deklet vljudno naproša so» boško prebivalstvo, da izobesi 6. avgusta državne in slovenske narodne zastave. 6. avgust je velik praznik dela prekmurske mladine. Gostom preko Mure (Slovencem in Hrvatom) pokažimo svojo zrelost!
Prekmursko Okrožje.
OSTALE VESTI
—	Selo. Evang. fillaina cerkvena občina je začela graditi novo cerkev. Blagoslovitev temeljnega kamna je odločeno za nedeljo 20. avgusta t. I. ob 10. uri. Obširneje o tem bomo poročali v prihodnjih številkah.
—	Petanjci. Naša gasilska četa bo priredila 3. septembra t. 1. na Petanj-cih v dvorišču g. Antona Pajžlara tombolo. Dobitki so lepi. Cisti dobiček je namenjen za nabavo motorne brizgalne. Tombolske karte se že raz prodajajo. Nabava tombolskih kart se priporoča vsem, ker je namen igre dobrodelen in bo služil vsem v korist.
ŠPORT
Železničar, Maribor: Mura 5:3 (4:2).
Prijateljska nogometna tekma, ki se je odigrala v nedeljo, dne 30. julija, je prinesla Železničarju zasluženo zmago. Igralci Železničarja so bili zlasti v prvem polčasu v izredno dobri kondiciji, kar je pripisati temu, da je enajstorica preigrala celo poletje ta-korekoč brez počitka.
Murašem je bila ta tekma zelo koristna zaradi bližajočih se prvenstvenih tekem. Domači so nastopili z ne katerimi rezervnimi igralci in je bila tekma po dolgi 2 mesečni pavzi prva predpriprava za napete borbe za točke v najmočnejši skupini prvega razreda v Ljubljanskem nogometnem podsa-vezu, ki se začnejo letos že 20. avgusta.
Tekma je bila precej ostra in zlasti v drugem polčasu tudi zanimiva. V10. minuti prvega polčasa je bil rezultat že 2:2. Tretji gol so gostje dosegli v očitni pff-side poziciji.
Pričakovati je bilo, da Muraši ne bodo zlasti v veliki vročini, ki je vladala, vzdržali močnega tempa v drugem polčasu, vendar je bilo narobe. Domači so prevzeli inicijativo, znižali rezultat na 4:3 ter bi z malo srečo tudi lahko dosegH izenačenje.
Vratar Jandt je bil v drugem polčasu boljši kot v prvem, Krančič je pokazal kot ha)f v drugem polčasu daleko boljšo Igro, isto velja za Zfb-rika, ki je bil v drugem polčasu kot branilec zelo dober. Pri nekaterih igralcih (Srimpf-Bosina) je bilo videti, da jim manjka trening. Cebulj in Kukanja sta bila zelo požrtvovalna.
SodU je g. Hojer.
ZAHVALA.
Ob prebridki izgubi našega nad vse ljubljenega sina NIKOTA smo prejeli nešteto izrazov sožalja.
Ob tej priliki se iskreno zahvaljujemo Kraljevski banski upravi Dravske banovine za vsestransko naklonjenost v dolgotrajni bolezni, sreskemu načelniku g. dr. Bratini za poklonjeno cvetje, g. županu Hartnerju. g. Dr. Neubauerju, šefu zdravilišča na Golniku in vsem ostalim zdravnikom kakor tudi častitim sestram za vsestransko zdravljenje in nego, g. Dr. Okolokubaku, šefu zdravniku zdravilišča Vurberk in blagim sestram, hišnemu zdravniku g. Dr. Vučaku, g. primariju Dr. Houški in gospej Dr. Piesničar, ki je ob zadnji uri nudila uteho, cenjeni družini Dr. Vadnalovi in Dr. Šerbecovi, častiti duhovščini, spoštovanemu učiteljskemu zboru za vence, primorskim rojakom za vsestransko pomoč in venec, Sokolu za spremstvo in odpeti žalostinki, vojaštvu tukajšnje čete za izkazano zadnjo čast, prekmurskim akademikom in dijakom, Združbi trgovcev in cenjenim članom ter vsem ostalim.
Končno se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težki uri stali ob strani in nam lajšali trpljenje ob prerani smrti našega dragega Nikota.
M. Sobota, 31. VII. 1939.
Žalujoča družina OabriJelčiZ-eva.
to takoj vajenec v krojaško «0 obrt za moško in žensko krojaštvo. KUŠTOR EVGEN, Murska Sobota.
SOKOL
Javni letni telovadni nastop.
Sokolsko društvo v Murski Soboti naznanja, da priredi v nedeljo dne 10. septembra 1939 svoj javni letni nastop, ker se župni nastop radi slabega vremena ni mogel vršiti. Prosimo druga društva, da pri določitvi svojih prireditev vpoštevajo ta zasedeni dan.
Zahvala. Sokolsko društvo v Murski Soboti se zahvaljuje vsem, ki niso zahtevali vrnitve denarja za v predprodaji kupljene vstopnice za javni župni nastop. Pokazali so s tem razumevanje za veliko izgubo, ki jo je Sokolsko društvo radi slabega vremena u-trpelo. — Sokolsko društvo v M, Soboti se tudi bratski zahvaljuje vsem svojim članom in članicam, ki 90 dne 18. junija 1.1. dali brezplačno hrano sokolskemu naraščaju in deti.
HALO! PAZITE IN ČITAJTE!
onrpcn 0° NAJCENEJŠIH DO nUUllUH NAJBOLJŠIHjVSEH ZIMMH
GARANCIJA
TUDI ZA NAJCENEJŠE KOLO.
CENE NAJNIŽJE.
i!
o
>o < u Zco
MOTORNA KOLESA ffiSr1
ZNAMKE: TRIUMPH, O K W., P U C H, ZUNDAPP, VICTORIA
OD 2.000.- DIN
__NAPREJ NA 12 MESEČNO ODPL.
ZAMENJAMO VSAKO KOLO ALI MOTORNO KOtO NAJUGODNEJŠE
ŠIVALNI STROJI
DURKOPP, NEUMANN, VERITAS,
GRITZNER, KČHLER CENE OD 1.550.— DIN
NAPREJ MESEČNI OBROKI PO
100.- DIN.
m
PRI
NAJVEČJI TEHNIČNI TRGOVINI
STIVAN
NEKOLIKO KOMADOV
ČEVLJARSKIH STROJEV
LINKSARM, ZYLINDER in FLACH GARANTIRANO NOVI OD
2.000.- DIN
NAPREJ.
MURSKA SOBOTA* GLAVNI TRG 5.
SLUŽBENE OBJAVE
ZDRUŽBE TRGOVCEV
V MURSKI SOBOTI
Zapisnik
XVII. redne glavne skupščine Združenja trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti z dne 29. aprila 1939.
Zidarska, težaška, železobe-tonska in tesarska dela je dobil naš domači gradbenik g. Sraka Štefan in sicer za 382.207 D Dela iz umetnega kamna je dobila tvrdka Gradivo, d. z. o. z. Maribor za 38.632 D Keramična dela je dobila tvrdka .Heričko" Maribor 15.950 D Mizarska dela sta dobila mizarska mojstra Špur Tomo in Sedonja L. za 66 000 D Ključavničarska dela je dobil ključavničar Kofjač F. iz Murske Sobote za	8.700 D
Parketarska dela je dobila tvrdka Nemec & Co. za 27.360 D Steklarska dela je dobila tvrdka Nemec Janez v M. Soboti za	15.650 D
Instalacijska dela za vodovod in za centralno kurjavo je dobila tvrdka Maks Usar iz Maribora za	92.801 D
Kleparska dela je dobila
domača tvrdka Dittrich G. za 18.000 D Dela za instalacijo električne napeljave je dobilo Električno podjetje v Murski Soboti za ca	22 000 D
Slikarska dela, ki znašajo po najnižjem proračunu din 4.126 - in ple-
skarska dela, ki znašajo po predloženih proračunih din 12 676 - niso bila oddana, ker se bodo ta dela izvršila šele prihodnje leto.
K tem stroškom bo treba prišteti še izdatke za opremo naših poslovnih prostorov in za popolno opremo šolskih prostorov.
Do danes so bile izplačane za deloma izvršena gradbena dela sledeče akontacije:
Sraka Štefan, M. Sobota 250.000 D Usar Maks iz Maribora 45.000 D Gradivo d. z. o. z. Maribor 5.000 D Špur T. in Sedonja L. 15.000 D Dittrich Gustav, M. Sobota 8 000 D Ing. Saša Dev u	5000 D
Skupaj 328 000 D
Pri nabiralni akciji podpor v gradbeni fond so vplačali, ozir. so se obvezali vplačati sledeči gg.:
Josip Benko st. 10.000, Čeh Franc 3 000, Hahn Izidor 3 000, Hahn Pavel 3.000, Šiftar Ludvik 3 000, Kohn Samuel 3.000, Kfihar Franc 3.000, Kralj, banska uprava 3.009, Kr. Hirschl Sinova 3 000, Heimer Arnold 1.500, Zver Ivan 1.000, Cvetič Janez 1.000, Brumen Joško 1.000, Hinka Franca sinovi Zagreb 1.000, Arvai Vincenc 1.000, Andersch Josip 1.000, Neutnanova tvrdka iz Zagreba 1 500, Hahn Samuel 500, Rehn Janez, Murska Sobota 300, Holcman Štefan 300, Trautman Hinko 300, Dittrich Gustav 300, Polak Rudolf 250, Sukič Jurij 100 Din.
Skupaj so do danes prispevali v gradbeni fond znesek od 35 250 Din.
KOLESA ŠIVALNI STROJI POST. VLOŽKI GRAMOF. PLOŠČE
LE OP
Rente lanez M. Sobota
Strokovno polnenje in popravljanje vseh vrst akumulatorjev po najnižjih cenah. HITRA POSTREŽBA
ORIGINAL OKW motorna kolesa
vsi modeli 1939 po tvorniških cenah TUDI NA OBROKE.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnmtnilmm
MOTORNA KOLESA
SVETOVNE ZNAMKE
TBIIIHPH, jflCTORM, DURHOPP
od 98-125-200-250-350 ccm*
NISKE CENE!
Mali meieini obroki i
Dobi se pri znani trgovini
R1TUPER ALOJZ
trgovina z radio-aparati, dvokolesi, šivalnimi hi pisalniaii stroji ter motornimi vozili
MURSKA SOBOTA.
WHiMiiiiiiiiiiiiniwNiNMiiiiuiiiiiiiuiiwuiiMiiiuttHm(aium