------    261    ------
Kratkočasno berilo.
Kdor po svetu gre, marsikaj zve,
ali:
Kako se ujec Koča za ''Novičarja'' poteguje.
A — Popoldne po dokončani slažbi božji 23. rožnika 1861, ali štiri dni potem, ko je gosp. minister na predlog naseda dr. Toman-a zastrao vpeljanja materneg:a jezika v naših Ijadskih in srednjih šolah odgovoril, da se zdaj kaj takega zatega voljo zgoditi ne more, ker morda tisti, ki slovensko mladost učijo, omenjenega jezika dovelj ne ume, in pa zato, ker še Slovenci toliko kupov potrebnih, zraven pa tudi nepotrebnih knjig nimajo kot druge ljudstva; prav takrat se majajo štiri osebe proti hiši, ki je zvunaj znamenje imela, da se znotraj za gotovi dnar lačen nasititi in žejen napojiti zamere. Pa te štiri osebe ne ostanejo v hiši, ampak jo skoz vežo in dvorišče naravnost proti vertu mahajo. Ka vertu pa stoji lepa košata lipa, pod lipo pa več miz in ena izmed njih prav čisto belo pogernjena, okoli miz pa sivkasto pobarvane klopi. Za belo pogernjeno mizo se vsedejo ujec Janez Koča, njegova ljubljenca Štefan in Miha In pa ondašnji kovač Juri, njih rojak.
Mislimo pa,   da preden se jedra te naše povestice po-primemo, nekoliko bolj  na tanko o teh štirih osebah govoriti in sicer: Ujec Janez Koča, mož iz pretečenega stoletja, pošten, zgovoren in dobroserčen človek, zraven tega pa še do zadnje kapljice kervi   skoz   in   skoz Slovenec in pa tak čislavec domorodstva, da, če je ravno čez štirideset let po svetu okoli hodil,   izreke  svoje   matere nikoli spremenil ni. Oženjen   ni bil nikdar,   rad bi bil sicer Mihovo mater snubil, ko je vdova postala, pa ni mo°:el , kar   bomo   pozneje slišali.    Sama ta pikica ga je  nekoliko senčila, da je včasi malo svojeglaven bil, da, če je kaj poterdil, se mu je odgovoriti moglo: ^Res je,   res^,   kar  so mu pa  vsi,  ki so ga   poznali,   prav   radi   poterdili.     Zvali   so   ga   sploh   le „ujca''.   —   Štefan,   edini njegove sestre sin, kakor ga je pred drugimi imenoval, je bil kakih debelih štiri in dvajset let star.   Miha ^iz jarka^^ po domače, ki bi bil lahko ujca Janeza   pasterk,   če bi bil smel   njegovo mater snubiti,  je okoli štirideset let bredel, in kovač Juri se je pa navadno bahal, da se je takrat na svet priklatil, ko so zadnje Francoze iz Krajnskega stirali.   Ujec Janez se ni brati in pisati učil, pa jo je vendar tako deleč priplazil,   da je svoje ime in priimek začerkati mogel.    Štefan   in Miha  sta  v N.... v šolo hodila.   Miha je tri latinske, Štefan pa le štiri male šole doveršil.   Juri se je v M..., kjer je tudi v nedeljsko šolo  zahajal,   kovačije   izučil   in   je  je   toraj   nekoliko  po nemško   lomil.    Rojeni so bili vsi štirje v tisti deželici,   ki jo je mili Bog   nekdaj med Kočevje in suho Krajno stisnil. Gledišče naše povestice   pa je blizo tam ,   kjer Kerka pre> bistri pridruža se Savi.
Ko se štiri omenjene osebe za mizo vsedejo ^ prinese v belem rešetcu Jerica, berhka hišna hčerka, tisti hip pet prav snažnih kupic, ki pa niso dost izpod maseljca der-žale, prav toliko ploščekov in pa parov vilic in nožev; na to smukne kot miška v hišo in pride vale spet nazaj s hlebom soršičnega kruha in pa z bokalom mikavnega mar-vina, ki se je igralo in lesketalo kot da bi bil nasipal živega srebra va-nj. Ujec se od veselja pomuza, ter deklici reče: ^Jerica! ti si pa vendar vsa moja, ni li rejs?" — „Res je, res^ zaverne devičica pa v hišo steče. Na to na-reže ujec pet kosov kruha, natoči kupice, ter na dalje be-seduje: „Dali smo Bogu, kar je božjega, zdaj pa posker-bimo tiidi sami zase^^ in tako začnejo jesti in piti.
Med tem, da naši štirje znanci pervi bokal spraznejo, pride še nekoliko drugih možakov na vert pod lipo. Vsak jih pozdravlja rekoč: „Bog Vas sprimi, ujec s tovaršijo" ter se na posebno klop vsede. Jerica jim prinese, kar po-roče,  in kmali vse  čeljusti melejo  in  po  gerlih   pa vince
svoj „luk, luk, luk^^ prepeva. Zdaj se pa ujec na prazni bokal kazaje oglasi: ^Jerica! ti si na me pozabila, li ni rejs?" ^Res je, res" odgovori ona, ter po bokalu seže.
Nekoliko hipov mine, kar pride s polnim bokalom krepak in zal možak, za njim pa Jerica, ki je na velikem lesenem krožniku pečenega praščeka, ki je v rivčku zrelo krasno jabelko, v ušesih pa rožmarinove kitice imel, nesla in ga na mizo postavila. Ta novi gost, ki vale k ujcu gre in ga pozdravi in tako tudi Štefana, Mihata pa poljubi, pa ni bil drug nobeden kot Jeričin oče ali gostivničar, ki sta z Mihom posebna prijatla bila, zato ker sta tako dolgo sošolca bila, da je Miha šolo na klin obesel. -— Janez, tako je bilo gostivničarjevo ime, pa je vseh šest latinskih šol doveršil in je potem gospodarstvo prevzel. Zavoljo umetnosti in možkega obnašanja ga je so^^eska tudi za župana izvolila ter ga čislala visoko. Ko Janez svoje gosti pozdravi, se vsede za mizo, potegne pečenko k sebi, smukne z jeklenico po velikem nožu, ter ga tako razdeljuje, da ga je le veselje bilo gledati. Na to vse ujcu poda; ta vzamo svoj koi) in drugi za njim. Pomenkvajo se med tem po navadi najpervo od vremena, zastran slabe letine, kupčije, pomanjkanja srebra, pa spet obmolknejo, ter pijo in jejo, kar jo sproži gostivničar: „NoI kaj smo morebiti se tu na sedmino sošli? — Ujec ali ne veste, kaj da bo jutri? Sta li Miha in pa Štefan ^) svoj pot zastonj storila, da bi tukaj dolgi čas prodajala? Ala! kupice na kviško, Bog vas živi ujec! spiti morate do zadnje kapljice! Tako je prav, zidane volje bodimo, sej smo pošteni možje in nikogar se nam bati ni".                                    (^Dal. prih.)
*) Miha še zmirom s konji na veliko ali debelo terže, pa ima svoje mešetarje in toraj večidel domd prebivaj Štefan pa že eez osem let kmetuje in se je barantii s saho robo popol* noma odpovedal.                                                        Pis«
-----    269   -----
Kratkočasno berilo.
Kdor po svetu gre, marsikaj zve,
ali:
Kako se ujec Koča za ,,Novičarja'' poteguje.
(Dalje.)
Zdaj se z Mihom pogledata; ta ma pomlgne, in kakor sta se že prej pogovorila, začne goetivničar: jjUjec! že zdavnej mi je na jezika bilo vas vprašati, ali nista z Mihom v kaki žlahti, ker ga niste za pasterka hotii imeti?"
Ujec. Djal bi, da sem mu prav toliko v žlahti, kot tebi.
Janez. Kako pa vendar, da niste njegove matere vzeli?
Ujec, To toliko urnem, kot skrivnost svete trojice.
Miha. Pa kadarkoli je mogla kaka žlahta med vama biti ?
Ujec. Sodite sami, sej ste po šolah hlače tergali; jaz tega ne vejm. Tvoja mati je bila mojega očeta bratova hči, ki je kmali po porodu tega dejteta z ženo vred za vročinsko boleznijo umeri, torej je bila tvoja mati ie dve leti od mene starejša, in ker sva se v eni šisi porodila, sva tudi v eni šiši rastla, se prav kot brat in sestra IjUbiia in se zmirom tikala. Hodila sva vkiip k nauku za spoved in obhajilo, zvali so naji gospod, mene Janeza Kočevega, in Djo Mino Kočevo; tvojo mater Štefan pa pozneje tiidi Uršo Kočevo. Tako prihajava mi dva od dne do dne veča, hodva vkiip na sejm in tako tudi po Božjih potih. Pripeti se enkrat, ker sva bila ravno na Križni gori, da jo nekdo sproži: ^Heucajte! ta sta gotovo ženin in pa nevesta, zakaj enak par se kmali ne najde," — „Kaj pa da — zaverne godcev Marka iz naše vasi — kako moreta li ženin in pa nevesta biti, ker on je Koča, ona pa tiidi Koča? — Rejs je, da sem takrat še toliko na ženitvo mislil, kot Tiirk na svejti kerst, pa besede „o n Koča, ona Koča^^ mi skorej sapo povzamejo. Vendar to sem še prenesel, to še ni bilo Dar veče hiido. — Pride predpiist diiigega leta. Bil je predvečer svete Neže, kar prilomastijo v našo šišo Marka Prijatel, njegov sin Blaže, njegovega očeta brat in pa njegove matere  sestreni   mož.    Nas   vse  lepo  kristjansko   po-
zdravijo in se za mizo vsedejo. Mina pa pri tej priči kot podlasica iz šiše smiikue. Kam pa? — tega ne vejm. Kar začne eden starejših mož kramljati, da so slišali, da imamo prav zalo žrebico na prodaj, in da so prišli, če bo mogoče, se za-njo pogodit. Cez to mi je bilo smeha počiti, torej jo naglo iz hiše potegnem, ter naravnost k pokojni materi pred ognjišče tečem in rečem: ^Cujte Ijiiba mati! Prijatlevi so prišli k nam žrebico kupovat, ker vendar vsak živ človek vej, da zvunaj belca tiidi kar repiča konjskega ne glejštamo/^ — Na to mi mati s smehom odgovore: „0 za božjo voljo vendar! kaj si li še tako mlad, da tega ne umeš , da žre bi ca našo Mino pomeni ?^^ — Vejste, da ko bi bil kdo tiidi verč stiidenčlne o svetih treh kraljih mi za tilnek vlil, se ne bi bil tako zlo prestrašil kot takrat. Zmuznem se ves pobit iz veže, grem za šišni vogel in začnem kot malo dejte milo in milo plakati. — Pa tiidi še to sem prenesel, to še ni bilo nar veče hiido. — Pogodili so se: Blaže je bil zal korenjak in torej tiidi Mina v ta kiip dovoli. Na kratko, tisti dan po sveč-nici je bila poroka in Mina vzame od naše šiše slovo.
Jaz dopolnem svoje 24. leto. Moj stareji brat nima otrok. Kar me eno nedeljo oča k sebi v hram pokličejo ia mi rečejo, da se morem oženiti, da naj po svetu pogledam, in če bom ktero po svojem sercu najšel, da bomo vale brez vsega odlašanja pirovali. Prikimam z glavo, pa ne čerh-nem ne bele ne černe, ter greva iz hrama in morebiti bi bilo ostalo vse pri starem, ako bi se ne bilo kmali po tem nekaj posebnega zgodilo, to je, Blaže nenadje umerje — in Mina s tem paperkom (na Mihata kazaje) uboga ndova ostane. — Cez besedo paperk se smeh vzdigne. — Al ujec mahoma zarezi: Kaj je tu se smejati? mar li resnice ne govorim? — Enoglasno vsi odgovorijo: ^Res je, res**. — In potolažen pripoveduje možak na dalje: Poldriigo leto pa Blaževi smerti mine, kar mi naenkrat misel pride, da če sem jez prec še Koča, da pa Mina več Koča ni, tu ti sam pri sebi dem: Gladi brado! kaj velja, ko bi Mina spet Koča postala? — Rejs se nisem mislil ženiti tiidi še zdaj; ker je pa to očetova želja. Mina pa sama po mojem sercu bila, se podam nekega dne k njej, ter ji ob kratkem povem, kar me pri sercu ieii rekši: ,,Mina! čuj, oča so mi svetovali se oženiti, in glej! ti si po mojem sercu, ne bi hotla toraj v našo šišo nazaj priti ?^ — Ona se zavzame, ter me debelo zraven pa vendar prijazno pogleda in reče: ,,Janez! vejš, mislim tako ostati.'^ — Jaz na to kar ob besedo pridem in se proti vratam vernem. Pa zdajci me za roko prime, ter mehko de: „Ne prestraši se! če je driigač mogoče, naj se pa božja in pa tvoja volja zgodi.'' — To slišati kot jelen skoz vrata planem, ravnopot k očetu pri-dervim, jih objamem in iikam: ^Oče! oče! sem jo najšel, ki je po mojem sercu." — 95N0' čigava pa je?" „Naša Mina! naša Mina!" — ^Mina, Blažetova vdova?" — Prav ona in nobena driiga ne". — Oča skimajo z glavo rekši: ,,Ljiibi moj Janez! se bojim, da iz te zmesi ne bo peke. Sicer kar se mene tiče, tako ti povejm, da bi bil serčno zadovoljen, pa vidva sta si v žlahti. — Al pomiri se , vale jiitri pojdeva h gospod fajmoštru in oni nama bojo to reč bolj na tanko razložili.^' Greva driigi dan k gospodu. Naji poprašajo, kaj da želiva? Jez riideč kot kervava pesa, molčim in v tla gledam , oča jim pa povedo moj namen. Gospod na to z lažnimi besedami reko: „PrijatIeve Mine ni potreba hvaliti, ker je bolj znana, kot jaz; je pridna, pametna, pobožna, ob kratkem, vse lepe lastnosti ima — (moje serce od veselja vre) — pa samo ene ji popolnoma manjka — (moje serce kaliije) — in ta je, da ne bo nikoli Janezova žena, zato ker sta si preblizo v žlahti." Tisti hip mi je zaveršelo v glavi, kakor volu , kadar ga mesar po čelu z batvo telebi — pa se vendar nekoliko zbrihtam ter rečem: „Gospod! ta ne more biti, ker jaz sem Koča, ona pa Prijateljca." — „Ti pa to povem, odvernejo gospod,   da   tako  govoriš,  kakor iimeš, in pristavim samo
06 to, da bo prej pet krav za ,s;ros, kot pa ti IVIioini mož. Janez! sej si pameteo mladeuec! zbij si Mino iz možiS^anov; sej je dovelj se drugih poštenih , pametnih, in pa če že hočeš, tiidi berhkih deklic; boš jo že staknil, če ti je ktera namenjena — za zdaj pa z Bo;s:om^.
Odrineva z očetom , prideva iz farovža na ce^to ali iilico, jaz skoraj ob vso pamet se še ne pokrijem, temiič vijem in zavijam svoj nov klobuk proti domu ^redue , da je prav tak kot valar bil, in druL:ega nič ne čerhnem, ko te besede: ,,Jaz Koča, ona pa Prij atelj ca, pa v žlahti?'^ — O svet, sveti ali se tebi blodi, ali pa — meni? jaz teg^a ne raziimem. Hem! hem! prej pet krav za groš, kot pa jaz Minini mož?'' — za ktero rad bi dal bil kerv, življenje  — oh! to je bilo največe hiido!               (Dal. sl.)
-----    270    -----
-----    286    -----
Kratkočasno berilo.
Kdor po svotu gre, marsikaj zve,
                                    ali:
Kako se ujcc Koča za „Novičarja'' poteguje.
(Dalje.)
Dru«:i dan povabim očeta z menoj v hram. Tje pridsi jim odkri(08erčno povem, da se ne mislim nikoli oženiti, da mojc;s:a ostanka doma ni in da sem odločil jo po 8Veta s trebuhom za kruhom potes:ni(i, ter jih poprosim, mi nekoliko tolarjev ali za doto ali pa na posodo dati, da bi si konja in nekoliko robe nakupel in tako svojo barantijo začel. Oča, BojST jim daj nebesa! zdihnejo in reko: ,/rv'oj brat nima otrok; ti se nočeš oženiti; tako vidim, da more Kuča kmali pod zlo priti, pa vendar so nočem zopcrotaviii iv<»jtiiitu sklepu" — in mi pri ti priči petdeset križave(»v oilšcejejo, V petih dnevih sem že konja in robo imel, ^rem k Mini se poslovit in tu se zg;odi, kakor neka stara pesem toži:
^Ona ihti, jaz pa stokam — ena plače, jaz pa jokam.^ Kadar to delo doveršiva, mi ona de: 8em vre sama znala, da iz najine poroke ne bo nič, ker sva si v žlahti, pa sem se vendar nadjala, da mi boš prijatel in pa oča mojema sineku ostal, zdaj pa vidim — in spet se ihtiti začne, jez pa ne. — ^V'ejs kaj, draga Mina! — ji rečem — jaz Prijatelj ne morem biti, ta je bil (.jkojni Blaže, ter jaz, dokler živim, Koča ostanem; svoj priimek le same ženske glave spreminjajo, nikoli pa možki ne, zato pa ti tiidi do sinerli (?) Prijateljca ostaneš — sicer pa prav zutega voljo ne raziimem, da ker si ti Prijateljca, jaz pa Koča, da bi kaka vražja žlahta mej nama bila^. — „Jaz iudi ne" — pristavi ona. j^No! podaj mi roko Mina, čez pol leta se bova spet vidila. Bo^ te obvari.^ „Tiidi tebel^ —   mi zaverne ona s solznimi očmi.
Poslovim se še potlej od svojih domačih, in od tistega časa, kot deseti brat po sveta okoli plazim in tavam, zraven (e;ra pa se dandanašnji ne raziimem, da sva z rajnko Mino Prijaleijco kadaj v kaki žlahti zapletena bila.
Zdaj si ujec z ruto potno čelo obriše in ves zamišljen pred-se v mizo stermi — dragi pa tudi  molče.
Cez nekoliko časa pa poprime Janez gostivničar besedo rekoč: Cujte, ujec! da mi ne vzamete za zlo, če vam eno poveoK
Ujec. Karkoli ti je drago, Janez.
Janez, Vi in Mina sta si zmiraj v žlahti bila.
Ujec, No! Modri Salomon, kako bote to spričali?
Janez, Prav lahko. Poslušajte me le pazljivo. Vaš oča in pa Midini oča sta bila brata, kaj ne da?
Ujec, To se vej da.
Janez, Potem takem so bili Minini oča vaš stric, vaš oča pa prav tako Midini stric, — in torej ste vi Minin stričnek, ona pa vaša stričina, ali ob kratkem, vi dva sta si bila  v drugem členu v žlahti.
Ujec. Naj bo V8e prav, dokler sem bil jez Koča in pa onu Koča, pa potem, da se je ona v Prijateljco Bpreinenila — kaka žlahta je med nama ostala? He?
Janez, Poprejšna in vale enaka žlahta; in bi bila tudi zmiroin tisla ostala, če bi Mina tudi še dva — ali tri — in še večkrat po Blaževi smerti za drugimi možmi vdova ostala in se spet omožila in se postavim Prijateljca, Krem-žaica, Zabarca ali pa kako drugač po svojih možeh zvala, ker kri ostane zmiraj kri, naj baba še tolikrat svoj primek premeni.
Ujec (se za uhom praskaje): Janez! skoraj bi rekel, da imaK prav.
Štefany Miha in Juri. Prav ima, prav.
Ujec, Zakaj mi pa oiso gospod fajmošter tega tako razložili?
Janez, Zato, ker niso hotli boba v steno metati, in so že pri <iru»:ih skusili, da zaljubljeni so slepi in  gluhi.
Ujec (se sramožljivo pomnza ter teče): Kdo le iz med vas me je tisti pot zaljubljenega vidil? — Vsi se na ves glas za-^mejajo.
Vjec. Nu I naj že bom z rajnko Mino na vse večne čase v žlahti, ali  sem  li morebiti  tudi pa z Mihom?
Janez. Z Mihom? — Za člen v daljši žlahti, to je v druffem in tretjem členu — in da ob kratkem vse povem, Miha je prav tako vaš prestričnik, kot Štefan vaš sestric, iu cela pravda je končana.
Ujec, Janezi samo še eno. Tako Miha mojega strica ličerni sin je moj   — ?
Janez, Prestričnik.
Ujec, In pa Štefan moje sestre Urše sin — moj?
Janez, Sestric.
Ujec. Kdo ti je pa vendar psa vse te slovenske izreke povcilal?
Janez, So pri nas navadne.
Miha (Janezu v uho:) Reci, reci, da tudi „Novičar"
tako   stričeve hčeri sina   in   pa  sestrenega  sina imenuje.
Janez, Drugač vam pa morem še povedati, da tudi „Novičar^ te in vse droge izreke je pred nekimi leti v svojem listu imel.
Ujec, Kdo? „Novičar?^^ Je 11 to rejs?
Uni trije. Res jo ros I
Ujec, No! zdaj sem pa popolnoma zadovoljen. — Štefan, moj sestric, in pa Miha — (kako se mu že pravi? Janez: Prestričnik) — in pa Miha, moj pre-prestričnik, moja preljiiba žlahtnika! sem na moje serce, poljubita me in naj vaji objame in kiišne Koča, preden da se zruši in zgriidi, in tiidi ti moj verli Janez in ti sleparski kovač Juri, poljiibirao se, potem pa bomo „Novičarju^^ zdravico na-pili; saj pri moji veri blizo in dalječ takega za naš ljubi materni jezik nnetega možaka ni kot je moj ^Novičar^^
Juri, Kakor kane. Kaj ne, boter župan?
Ujec, Ti presneti kovač! pazi kaj da blodiš? Rejs jo, da si dober mojster, pa vendar si mi že tiidi vranca za-koval; ali „Novičar^' se ne da nikdar zakovati; on je že kakemu driigemu nos zavihal, ki jo več v biiči imel kot pa ti in tvoja cela žlahta.
Juri (k Janezu). Boter! prinesi no tisti predzadnji list, v kterem neki Ijubljansk pijomtar ^Novičarja^^ tako šegačno pod nos droga.
Janez gre, ter prinese 24. list in bere: Iz Ljubljano 1. rožnika. „Nov jezik na Krajnskero'^ — — — Pijomtar pravi med drugim to-le: „Nikjer ni toliko nerodnosti kot pri nas. Lejte, kaj se vse izmišljujeta dr. Bleivveis (to je „Novičar'') in dr. Toman! Napravila sta nov jezik, ki ga pa živa duša ne razume; le nekteri norčavi študentje se ga uče, da potem žlabudrajo to čobodro^^ itd.
Juri. No! ujec, sem imel li prav ali ne?
Ujec, Ta pijomtar je gotovo kak nemškutar, in taki nemškutarji so prav to za nas Slovence, kar v postelji stenice trudnemu popotniku; driiga nič kot glodali in ščipali bi. Tistemu pijomterju, bi jaz prav tako privošil, kar se jo pred nekoliko leti neki osebici njegovega kopita tukaj v bližnjem mesticu pripetilo. Naj vam to prigodbo povem.
(Dalje prihodnjič.)
-----   287  ------
294
Kratkočasno berilo.
Kdor po sveta gre, marsikaj zve.
ali:
Kako se ujec Koča za „Novičarja" poteguje.
(Dalje.)
V omenjenem mesticu je bil ravno eno saboto sejna in tiidi jez s svojo robo lam. Imel sem neko opravilo, kar Ijiilo (fajfo) zapalim in zato Štefanu izročim barantijo. dokler da nazaj ne pridem. Grem tebi nič meni nič po ulici, kar me neki škric napade, in mi Ijiilo s srebrom okovano, ki mi jo je tu moj Miha za vezilo kupil, iz list potegne. Rečem: „Prijatel! se pa to tudi spodobi?" Pa on odverne: „Pin pijomtar, mitkiimen." — Hem! grem za njim, kar prideva do nekega nemškega napisa, ter mi reče na-nj ka-zaje: „Do lezen!" Odgovorim: „Niks tajč, pa vendar dajte mi Ijiilo nazaj." On: „Niks do", ter me zapusti. Prav žal mi je bilo za Ijiilo in sam ne vem, kaj da bi storil. Gre memo mene neki po gosposko oblečen človek; jez k njemu stopim in ga prosim. Gospod blagovolite mi povedati, kaj da je pravi ta-le napis? Uni nekoliko obstoji, napis bere in beseduje: „Kadar biirja tiikaj friili, se ne sme po ulicah tobak piti." Lepo se zahvalim. Ker pa spet ostanem, si mislim in dem: Ti salaboljski kozel ti! se H to pravi biirja friili ti, če sem ter tje jug potegne? in grem za nosom svojo pot.
Za saboto — nadaljuje ujec — pride nedelja; jaz se podam v cerkev, Štefan pa doma ostane na podu pri robi. Ko pridem od mase, vidim dva lonca in pa pet piskrov na strani stati. Vprašam Štefana: kaj da to pomeni? On pa mi reče: „Neka gosposka je tu bila, in si jih je odbrala." Štefan! — zarežim — ali ne vejš li, da kratko in malo tega ne terpim in da sem ti že tolikrat velel: v nedeljo in v praznik ne! — Sem ji tudi jaz tako pravil — se zgovarja Štefan — ker pa le ni nehala me nadlegvati, ji rečem po masi spet priti, kadar bote vi tiikaj. — Še ne izgovoriva, kar neka razoglavka na pod prikrevsa. „Ta je tista" — veli Štefan. — ^Mož! koliko hočete za to robo?" — Odgovorim ji: „Ljiibika! danes ni na prodaj." Ona: „Za Božjo voljo, ali nimam  v čem kuhati.   Moj gospod je sinoči na-
terkan domu prikoračil in v kiihoo k meni se prigiincal; ne voljna mu rečem par besed, pa kot volek nad me plane, da se mu moram braniti, in pri ti priči so tudi lonci zaropotali." — „Mi je prav žal; al ne more driigač biti: t nedeljo in v praznik ne." Ona: „Ne bodite vendar tak terdi; ne morem kuhati in take posode mi nihče ne posodi; kaj ni sam Bog rekel, ako bi osel v nedeljo v kaprico padel, da se iz uje izleči sme." Jaz: „Bog ni nikoli rekel vv uedeljo", ampak „v saboto" iu zatega voljo se enkrat in zadnjič: „Naj že bo jutri zjutraj, danes pa ne." Ona rezno: „Mož! moj gospod je pijomtar, — bo pa sam sem prišel". Jaz: „Me bo veselilo poznati vašega gospoda; pa še bolje stori, ako doma ostane" — ter ukažem Štefanu pod zapreti in za menoj v gostivoico zajterkat priti. — Komaj dober šterteljc ure priteče, kar pridervi neki škric v go-stivnico, ter vpraša terdo po „Ribničauu". Me zagiedavši pride bliže — in kdo je bil? Tisti pijomtar. ki mi je bil poprejšni dan Ijiilo vzel. Si mislim: Ti si mlin prinesel. Stopi pred me in me pisano pogleda, jaz pa njega tudi tako. Kar se mu hipoma obraz razvedri, ter mi prav priljudno in kar še več tudi po slovensko de: „PrijateI! ne zamerite, če sem vas včeraj razžalil; al postava je taka." Jaz: „In postave se moramo ne le samo natanko, temuč tudi pravično deržati." On: „Kaj pa da" — in beseduje na dalje: „Moja gospa mi je pravila, da ji uočete loncov prodati." Jaz: „To ni rejs. Včeraj, kolikor drago, na cente ju na vatle, — v nedeljo in v praznik pa ne. — On: ;,Včeraj jih nismo potrebuvali, pa sinoči je ona po nerodnosti vse lonce ua tla telebila; zatoraj dajte mi jih, da brez jedi ne ostanem." Jaz: „Seni še vaši ženi in tudi vam rekel, da v nedeljo in v praznik ne." — On razkačen: „Ribničan! sila kola lomi — pri tej priči ti zapovem, daj moji dekli odbrano posodo." Jaz pa pokličem gostinčarja in pa šišnega hlapca ter rečem: „Bodita tako dobra, z menoj ua pod iti. Pridemo tje. Pijomtar: „Kje je moja posoda?" Jaz: „Ni-kjer ne — in na dalje govorim: ali prav tisto hočete imeti, ki jo je vaša žena si odbrala?" On: „Prav tisto." Jaz: „ Je ne morem dati, morebiti bi bili pa tudi z drugo zadovoljni?" On zarobljeno: „Prav to hočem imeti, ter reče dekli: wMica! poberi jo in pojdi domii/' — Jaz: „Počasi: vi ste mi včeraj po postavi Ijiilo vzeli, ni li rejs?" On! „Se vejda." Jaz: „N\ rejs! vi ste si ji jo po sleparsko prisvojili, včeraj ni celo nič biirja friilila , ampak je šara jug enomalo pihal — se obernem proti gostinčarju in hlapca prašaje: „Ali ni rejs?" Ona pa sta odgovorila enoglasno: wRejs je rejs." — Jaz na dalje: „In vi velite, da ste mi po postavi Ijiilo vzeli? Ciijte! jaz pa ravnam po božji, cerkveni in pa po cesarski postavi; za tega voljo vam pa danes drugega storiti ne morem, kot to-le: To posodo si je rejs vaša žena odbrala, pa posoda ni plačana in vi se prider-znete pred plačilom jo od mene imeti; posoda je božja in pa moja; jaz pa mož beseda ostanem, da v nedeljo in v praznik ne. Tako lahko vejste, da danes posode za vas nimam! Zdaj zagrabim največi lonec izmed tistih, ki jih je bila odbrala njegova baba, in ga butnem med druge odbrane tako, da je tisti hip vse le — sama črepina. „Tako jaz ravnam — mu jo zadnjič zakrožim — če sem vam pa krivico storil, pa me pojdite tožit; se bom že odgovoril, sej danes še tiikaj ostanem, ker po božji postavi vsaki sedmi dan in praznik počivam." — Pobral se je z dolgim nosom. — Jaz pa drugo jiitro prav zarano ??fiik!" čez Savo proti Samobora. Slišal sem pozneje, ker takrat še ni vsak Ribničan tergovec bil in se torej naša roba v vsakem kotil dobila ni, da je mogel šest ur daleč, to je, v Zagreb poslati po lonce.
Pravo! pravo! pravo! zavpijejo vsi z enim gerlom, ter za kapice poprimši velijo: Živijo ujec!
Miha. Potem takem pa vi, ujec, tistemu ljubljanskemu pijomtarju, kterega ste gori omenili, nič dobrega ne privolite ?
295
Ujec. Kaj mislite, da bom še za-nj moiil! — Vejste! pa tiidi ta je bosa, da bi bil 95novičar" slovenski jezik znajde!; ne! on ga je, kakor sem od umnih mož slišal, le obrusil in pa opilil. Da se je pa slovenski jezik govoril se tiidi tisti pot, kadar še od „Novicarja" ne duha ne sluha ni bilo, vam bom z resnično zgodbo do-kazal. Cujte!
Vsak izmed vas gotovo misli, da je tlaki in desetini še le leta 1848 pervikrat zakljenkalo; pa ta je prazna; že pod cesarjem Jožefom ji je kljenkalo. Al saj znate, da se marsikaj tiidi zdaj zakasne in pri starem ostane. Tako tiidi pod Jožefom. Nekdanji grajšaki so nek zoper cesarjev blagi namen velik hrup vzdignili. Tu se spravijo trije možje iz naše dežele na noge, ter pregovore ljudstvo jim za potnino zložiti, da hočejo osebno brez vsega posa po potih, ki jih le sama ptica zna, k cesarju se podati in mu svoje nadloge potožiti. Dnarji so kmali skupaj. Eden izmed teh treh da svojega konja, drugi svoj voziček in tretji pa — nič ne, zato ker je toliko nemško razumel, kakor tu naš kovač ali pa jaz. Po dolgem in dolgem popotovanju dospejo na Dunaj, kjer živa duša slovenskega ni razumela. ,,No! zdaj pride na te versta — rečeta terda Slovenca svojemu pajdašu — tukaj se pa le ti obnašaj. Gostivnica se lahko najde brez vsega vprašanja na celem svetu; zato so že nekdanji centra-listi skerbeli. Hlapec sprejme konja z vozičkom, ter ga pod streho spravi. Ko naši možaki v gostivnico stopijo, jih vre strežaj pita: 5,808 šofensl" Zdaj se oglasi naš nemškutar: „Niir trinken, trinken baju, majn liper, liistik zajn." — Streže se smeja in dalje vpraša: ^Untesen?" Naš mož odgovori: „Fiuf giilden stercen, draj giilden šmolcen." Strežaj ga debelo pogleda, se pomiiza in gre. V pol ure je bilo vse na mizi. Prav do sitega so se bili najeli in po volji napili. Potem jo odrinejo k cesarju Jožefu in nazaj v gostivnico pridši grejo gledat h konju , ter vidijo , da tobak pije. Nato reče gospodar konja našemu nemšktitarju, naj veleva kerme za konja. Ta zove: „Avsknet! avsknet!" Klican pride, ter mu reče: „Fresen! fresen!" — Avsknet pa: „Bos? bos?" — pa se nista mogla nikakor razumeti. Na to ves togoten konjev gospodar zdihne rekoč: „Haj! ha j! lepa moja krajnska dežela!" — Avsknet odverne: „So! naj?" — iu mahoma prinese konju košek sena. — Iz tega vidite, da slovenščina ni „novičerjevaa znajdba, in pa da se ž njo, če se le prav oberne, tiidi na Diinaji vse lahko opravi. Kaj so pa takrat naši možje tamkaj opravili, se ni nikoli prav za prav zvcditi dalo. Vprašam vas zdaj le: ali ne bi bila iina dva Slovenca tudi brez nemškutarja prav tako — svojo reč na Diinaji opravila?       (Dal. prih.)
-----     321    ------
Kratkočasno berilo.
Kdor po svetu gre, marsikaj zve,
ali: Kako  se  ujec Koča za ''Noviearja'' poteguje.
(Dalje.)
Pa tadi iz lastne skušnje vam hočem pokazati, da bi bii sem ter tje se lahko o^nil kaki zabavi, ko bi se bil poštenega svojega jezika derzah
Tako se mi namreč v Terstu pripeti, da me enkrat ravno Mihovega očeta brat, Jaka Prijatel, ki je kerčmar bil, v nedeljo po sv. Jakobu povabi na obed. Tersta tisti pot še nisem poznal tako ko zdaj, ko ne bi tudi z zavezanimi očmi raznn morja v nobeno lužo ne zabredel, in pa še tudi toliko laščine nisem razumel, kot zdaj malo. Vprašam toraj Jaka, kde da stanuje? In mi reče: Vprašaj le „dove že piaca barba kan?^^ in vsak otrok ti bo povedal. Dobro! Vzdignem se omenjeni dan po deseti maši, ter jo koračim ravno po tergu, srečam pobča ter ga pitam: ,^Ki že paco kan?'' Laški škratelj smejaje se poskoči in zaverne: ^^Viil vtil vprašam drugega, vprašam tretjega: „Ki že paco kan?'' Vsak pa se smeja in na me kazaje odgovori kot pervi: „Vu! viil'' — Zdaj mi na misel pride: Kaj velja, da moreš reči namesti ^^ki*' pa „vu''. Srečam mestnega policajskega ko-plorja, se mu približam in prijazno vprašam: „Vu že paco kan?'' On na to: ,,86 en pot." In ponavljam: ^^Vii že paco kan?'' Kar me za roko zgrabi in zakriči: ^^Zivina! kaj ne, da si pijan? čakaj! čakaj! te bom nekam peljal, da se boš kmali streznil." V trenutku, ko da bi bili iz zemlje pririlr, je bilo vse černo Ijiidi okoli naji. — Ojl kam me vlejčete? Sej nisem pijan, in če je treba, se tudi pridušim, da še danes nobene pijače nisem vidil." — Uni: jjTedaj se pa mešaš, ker drugač ne bi mogel reči, da sem „nor pes". — „Za božjo voljo! jaz še v sanjah ne bi nikoli kaj tacega rekel." Uni: „No! kaj si mi pa vendar hotel reči?" — Jaz: ,5VU", ali pa morebiti bolje „ki že paco kan?" Uni: 5jŽe spet poprejšna pesem! Povej mi po slovenski, kaj da hočeš 8 tem reči." Jaz: „Jaka Prijatel me je povabil na obed, za-nj poprašujem, pa —." Xa vse gerlo krohotaje mi zdaj koplor reče: ^jTi gotovo prašaš za j,piaco barbo kan?" — ker tam Prijatel svojo kerčmo ima." Da, dal veselo odgovorim, za „paco kan!" Pojdi z menoj, te bom jaz tje spremil; saj sem jaz Prijatlev prijatel in njegov rojak; sej sem v loški fari rojen." Tako v pogovoru prideva tje. Jaka pogleda koplorja in de: „Kako se pa vidva poznata?" Uni mu pripoveduje, jaz sem pa mislil, da bo Jaka smeha počil, natoči bokal vina in se šali rekoč: „No! pita, ti Janez, da si strah, in ti prijatel, da si to-goto po gerlu poplahneta." — Ste li prepričani, da ko bi bil namesto za „piaca barba kan" — tako se zove po laško neki „pa9je brade terg" po naše za Jaka Prijatla vprašal, da ga bi bil gotovo brez vse zabave staknil; al ni rejs? „fle8 je,  res"  poterdijo vsi.
Pa če tudi se kaka beseda vale ne razume, je li treba precej z nosom skozi zid, kakor jaz neki driigi pot v Terstu? — Barantal sem na lesenem ters:u , kjer pa nič lesenega takrat ni bilo, kot moje rešeta in pa sita. Ljudstva je čuda okoli mene,   med njim pa tudi tisti  mali  hudourniki,   ki jih
_____322___
tam „mali^^ zavejo, in ki bi telo iz krave vkradli , če bi biio mogoče, torej rnoraio na vse paziti, na barantijo in na varnost robe. Pociika me pobic reksi: „Si nori" —- Storim kot da ne bi nič slišal bil. Pociika me drii^ič in spet mi de: jjSi nor!" — Jez ga pisano po^^ledam. Pa krota mi še v tretje veli: „Si nor!'' — To me razkači in ^čof'ma dam klafiito, da ma pokrov z jg^lave zleti. — Pobič veka, Jjadje okoli mene mermrajo in uekteri me se celo „moštro ščiavo'' riigajo in me vprašajo, zakaj da sem ^a ber-Ijuzg^nil? — Jaz: „Ali niste le čiili, da mi je tripot djal, da „8em nor?'' — „Iu pa se prav velik norec", reče nekdo. ^Sinjor, sinjor" to se pravi po laško gospod, je rekel ti, ne pa da ,^si nor.^' Vejste! zbodlo me je to v serce, ko da bi bil nafi:laven ^reh storil; poprašam tedaj pobiča, kaj da bi rad imel? Pove se mi, da mu dam sitice, — ma ^a zastonj dam in še zraven po glavi pobožam, v možgfane pa zapišem ta opomin: ^Daj si dopovedati, kar ne razumeš."
In ta jo bila dobra, zakaj malo po tem, bila je nedelja pred binkilštmi; po pridigi g:ospod oznanijo, da bo prihodnje praznike sveta birma, pa pristavijo še tUdi te besede: Moram pa še z žalostnim sercam reči, da toliko in toliko staršev svojim otrokom prav malo od nje, toliko več pa od ^boco-lajev^^ govore, ki jih jim bodo botri kupili." — Kaj če reči ,,bocolaji"? mislim sam pri sebi; te slovenske besede še pošteno nisem nikoli slišal.
v
Štefan. Sej pa tlldi slovenska ni.
Ujec. Štefan! da mi jezik za zobmi deržiš. — Pridem iz cerkve, kar čiijem, da neka šibka deklica ali gospodična, ki je pri pridigi bila, driigi, ki pa ni pri pridigi bila, od te gospodove opombe pripoveduje. Ta reče: „Sej je rejs, da malo od birme, temoč le zgolj od ciikrastih prest govore." Perva poterdi rekoč: ^Rejs je, rejs." In druga ponavlja: „liejs je, rejs." — In tako sem zvedel, da se preste v Terstu tiidi „bocolaji" zovejo. — Štefan! zdaj pa reci, ali ni rejs?
Štefan. „Res je, res" (na tihem k drugemu: jjCe prav ne'').
Še neko driigo sem skusil in se prepričal, da je najbolje, ako človek tje v en dan z besedo ne biitne — ia to v Karlovcu. Grem namreč s svojo leseno in lončeno robo po reški cesti. Se oglasim v Friišici v farovžu, da bi morebiti kaj steržil. Komaj odprem vrata na dvorišču, ti neka pasja krota nad me plane, ter mi hoče hlače pomeriti. K sreči reče ena farovška k driigi: „Spodi pandiira." Ta za-upije: ,jPandiir! pandiir! boš šel v stran ali ne?" — Mahoma pandiir rep med noge zavije in jo v kot potegne. Da ae psu po slovensko tiidi ^pandiir" pravi, prej nisem vedli. — Pridem v Karloveč. Bilo je o svetem Martinu. Pri gostinčarji, pri kterem sem po navadi ostajal, smo niartinovali. Namest gosi so zvečer pritresli na mizo piirana, ki je gotovo kakih deset fiiutov tehtal, zraven pa še gibanico ali potico, ki je veča bila, ko pa hleb švicarskega sira. Od vina se je skoraj miza šibila, in jedli in pili smo, kolikor komu drago. Vince razveseli človeško serce — pravi stari prigovor. Taka se tiidi nam pripeti. Počnemo peti po redi krajnske in hervaške pesmi. Med driigimi se mi je pa posebno tista hervaška dopadala, ki se proti zadnjemu tako glasi:
Kada pak dojde sveti Martin,          Kada pak dojde smertni oas.
On ga bo kerstil, ja ga bom pil,     Vince ostane, ne biide nas-
Klime moj dragi! daj si nalij,         Kume raoj dragi! daj si nalij,
Ja sam slohudao, daj ga užij,        Ja sam slobudan, daj  ga ažij.
Klime raoj dragi! itd.                      Kume moj dragi! itd.
Napev te pesme — škoda, da je cele ne znam — mi je tako v serce segala, da sem jo kar zmirom ponavljal. Pa vsako veselje le kratki čas terpi! Komaj da iira deset odbije, se vrata na pol odpro in nekdo noter poliika diči: ^Hodite spavat." Jaz ne vejdši, kdo da je, zakričim: „Kaj sdaj spati? I^er smo najbolj zidane volje, ppjte rakom žvižgat.''
„Za Boga, što ste činili? Jesu pandiiri" me opominja gospodinja ali gazdarica. Pa tisti hip stopijo trije policaji v šišo pa pitajo, kdo da se je prederznil jim zabavljati? Gostinčar si vse prizadene, jih potolažiti in tiidi jaz zraven stopim« ter jim polno kiipico poniidim poječ: ^Kiime moj dragi! daj ga užij." Pa en berkač izmed njih me vale zaverne rekoč: „A muči Kranjac!" To me razkači, rejs je, da je imela kapa cof, in jo zabriisim : ^No! zdaj sem pa vee ko prepričan, da je pes in pandiir enaka stvar." — To slišati neka krota gorenskega študenta, ko sem pozneje slišal, vale pandiirjem pove, kaj da sem djal. Ti me zgrabijo in naravnost v liiknjo peljajo. —• Po poti se popolnoma strežnem. Pridemo v pisarnico, tu sedi pri lampi, ki je pa pokrov imela, pijomtar. Stopi k njemu eden mojih nepriličaih pajdašev, ter mu ob kratkem po hervaško pove, kaj da ^em zaškalil. — Zdaj pijomtar vzaoie neprilično stranko popirja in me vpraša: „Kako se zovete?" Odgovorim: Janez Koča. Uni: ,,Kako? još jedan put?" Jaz: Janez Koča. — Ko bi trenil vstane zdaj uradnik, vzdigne lampni pokrov, me pogleda, z rokami vkup vdari, pa me za obe roke prime diči: „Dober večer, ujec dragi! kaj pa vas sem prinese?" — Se zavzevši, da me pozna, ponižno odgovor dam: ^,Gospod žlahni! sveti Martin — ali pa pošteno rečeno, neke dve kiipici vina, ki je namejst v želodec pa v glavo zašlo.'^ Uni: „Pa me morebiti ne poznate?" Jaz: „Pri moji veri da ne." Uni: „Kaj nisem li tisti Kostanjevčan , ki sva z vašem Štefanom v N.... sošolca bila, in ki ste mi kako petico v dlan vtisnili, da bi se pridno skiipaj učila?" Jaz: ,,Pa vendar ne mlinarjev Lovre?" Uni: „Kaj pa da, prav tisti! Pa znate kaj? tiikaj ne bova martiuovala, vas bom spremil nazaj v gostivnico, če ste mi prav pandiirje pso-vali." jjProsim, prosim, mu zdaj v besedo stopim — kaj pa vendar pomeni beseda „pandiir", ali ne „psa?" — Uni: ,,Kdo vam je pa to natvezel? Kaj še? Pandiir če tiikaj toliko reči, ko po naše ^stražar" ali še bolj po krajnsko „čiivaj ali varh". — Jaz: ,,0 ti presneti Friišovski pes! da bi krepal ali pa da bi te volek požerl, že driigič si mi zabavo storil." — Zdaj ga še poprosim, da naj tiste tri pandurje pokliče, pa ni pri volji; ker pa le ne neham ga nadlegovati, tako jih pa pozove. Kot majniki ravni se pred naji vstavijo, ter jih nagovorim: „Prijatli moji! ne zamerite, razžalil sem vas, pa ne prostovoljno. Hervaško sladko vince, pa tiidi tiisti piiran sta bila tega vzrok. Mož beseda, da vas nikdar več nadlegoval ne bom, to pa imate tolar za svoj triid z menoj, in če vam je drago, še nocoj pri bokalu vinca svojo mično domačo pesem: „Kada pak dojde sveti Martin" — zapojte; srečno!" — ,jA z Bogom! z Bogom! kume naš dragi" overnejo vsi trije — mi dva z vradnikom se pa smejaje v gostivnico podava.                 (^Kon. prib.)
339
Kratkočasno berilo.
Kdor po s veta gre, marsikaj zve,
ali:
Kako  se  ujec Koča za „Novičarja" poteguje.
(Konec.)
Z vsem tem pa sem le hotel spričati, da še jez, ki sem vendar nekoliko sveta prehodil in slovensko že od mladih nog: govorim, sem marsikrat v stisko prišel zavoljo tega, ker vsake besede nisem popolnoma razumel, — pa mi zdaj mar taki čez „Novičarjau zabavljali bodo, ki drugega ne poznajo kot stezo od doma do kantona in pa od kantona do doma? Dal sem si brati „Novice" v Zagrebu, v Karlovcu, na Reki, v Terstu, v Postojni, v Novem mestu, v Celji, v Kranji, v Tcržiču (tu pa vendar prav za prav ne vejm) in se driigej in povsod smo jih razumeli. Tedaj je pa po tem takem to prav debela laž, „da jih živa duša ne razume." — In kar se več iz Marburga, iz Gradca in celo iz Dunaja in iz Sedmogrejskega prihajajo dopisi v „Novice", kar je očitna spričba, da jih tudi ondi razumeti morejo. Zato sem pa tudi na dobro znano wNovičarjevott peticijo na ministra tako krepko začerkal se, da še v svojem življenju nikjer tako.
No!  pa saj  vi ste jo tudi  vsi podpisali?
Vsi  poterdijo, razun Jurja.
Juri pisano pogleda ter reče: „Jaz ne, za nobeno ceno ne, in prav za tega voljo ne, ker hoče ??Novičar" nemško wšprahou popolnoma zatreti, jaz pa pri svojem antverhu brez nemške „šprahe" izhajati ne morem.a
Ujec. „Jure, ali bereš „Novicea? Juri z glavo odmaja da ne. Ujec ga ves razkačen zgrabi rekoč: „Kovač! zdaj spoznam resnico pregovora, ki pravi, da ^vsako gujezdo ima svoj podložek." Ti nam in svoji rojstni deželi strašno sramoto delaš. O ti klopotec čez vse klopotce! Kakošen šent je vendar v te dihnil, da bolj nespametno govoriš kot nekdanja Jobova baba? ,,Novičar" noče nikakor nemškega jezika zatreti, samo to tirja, da ne bi pri nas on gospodaril, domači materni pa galejo vlekel ali njegov siižen bil.  —  Fej! sram  te  bodi!"
Janez. Ujec! čajte, čajte, vam bom še eno iz „No-vičarjevega" 25. lista povedal, kako on 28 lešnjikov našem uemškutajjem za kratek čas in dobre zobe ponuja. Samo to stavo: ,,Cujte! šel je kdaj sejavec sejat" — pravi in priča, da, če se nisem vštel, v 27 deželicah in mestih povsod drugač nemški in tako govore, da eden druzega ne razume.
Ujec. No burovži nemškutarski! Taka se pa vendar pri Slovencih ne najde. Rejs je sicer, da v mnogih krajih tiidi mnoge besede za eno in tisto reč imajo, postavimo, tako pravijo v Bregu nogovicam hlače, hlačam pa brege še; psu po Kranjskem pes, kužek, hert, v Istri brek, na Hervaškem cucak; tako turšici samo po Slovenskem tiiršica, koruza, fromentin, debela ča, turška pšenica, in v Primorji tudi sire k. Ali bo li ,,Novičar" morebiti v svojem listu prodajo omenjenega žita tako-ie razglašal:   ?)V   tej in   tej   žitnici  je   toliko vaganov
340
tiirsice, ali koruze, aH debelače, ali fromentina , ali turške pšenice ali sirka na prodaj?" Pojte, pojte! jaz sem sicer v slovenščini mojster-skaza, pa vejm, da bi se mu še krave smejale, ako bi ,,Novičar" tako pisal.
Ne le sami ujcevi tovarši razun Jurja, temuč (udi vsi pivci, ki so pri drugih mizah sedeli, in pa pazljivo in z veseljem ujca poslušali, kako se je možko za ,?Novičarja" potegoval, vsi zdaj glas zaženejo: „Pravo! pravo! pravo ujec! To je bila beseda na svojem mestu. Tako se posten Slovenec odrezati mora."
Janez. Ujec! spite zdaj svojo kupico; zaslužili ste za verlo besedo Vašo, da Vam ponudim kapljico, ki je zrastla v mojem lastnem tersji; ž njo si morete danes svoje domoljubno serce oplahniti in tudi mi z vami, da  bo miza mokra.
Ujec. Janez! kar kapljice ne poktisem, dokler se še ene ne znebim, ki mi celo serce sprehaja. Cuj! mislim svoji barantii slovo dati; sneg; mi je že streho pobelil, noge so jele se poprijemati neke neprilicne terme; vsaka luknja že skorej svojega rešetarja in lončarja ima, da ti ob kratkem rečem: nasitel sem se tega ciganskega življenja do gei la in odločil sem se v mir podati. Pošten kupček tolarčkov in pa dobro mero dvajsetic sem si prihranil; pa sam vejš, da se mi tako godi kot pokojnemu Fodniku, to je, da ,,ne hčere, ne sina po meni ne bo." Ali se pa mar, verli pri-jatel! še spominjaš, zakaj da sva se enkrat lansko lejto pogodila? Ali bo kaj? Govori!
Janez. Prav dobro še pomnem in čečem, da kar mene in mojo ženo tiče, da ni nobenega zaderžka — pa treba je, da še neka osebica v to našo barantijo dovoli — in potem  vam  z veseljem v roko udarim.
To slišati ujec kot mladeneč gibčen s klopi poskoči, v hišo hiti in v trenutki z nekoliko oplašeno Jerico nazaj pride, ter jo vpraša: Jerica! ti mi želiš dobro, ali ni rejs?
Jerica. Rejs je rejs.
Ujec. Pa tudi tistemu sterlincu tam — mojemu Štefanu, kaj ne, da?
Jerica z glavo prikima.
Ujec. Cuj Jerica! moj Štefan potrebuje pridne, zveste in bogaboječe ženice, jez pa serčne in priljudne hčerke, — ali tiidi ti nama tako dobro božjo stvarico privošiš? (Jerica molče prikima) No! prav tako. Cuj pa! te vse lepe lastnosti ti imaš, bi torej li hotla Štefanova ženica in pa moja hčerka biti? Reci le samo kratko besedico »da", in tvoj verli oča bodo tiidi vale dovolili.
Jerica rudeča ko velikonočni pirh le v tla gledaje oberne zdaj svoje oči v očeta. Ta ji dobrovoljno pomigne in ona na to globoko zdihne ter reče: ,,Jeh no! naj pa bo" — in ko blisk v hišo švigne.
v
Ujec. Čast Bogu! S to robo smo na suhem, zdaj pa še eno. Janez! kaj ne, o svetem Martinu jima bodo vaš gospod fajmošter roke zvezali in tisti pot jo bomo na vse gerlo gnali: „Kada pak dojde sveti Martin." Med tem ti znaš pa študirati, da mi boš takrat natanko vedel povedati, v kterem členu da si bom s teboj in pa z najno Jerico v žlahti  in kako, da se bova po tej žlahti zvala?
Vsi se prav iz serca posmejajo, Janez gostivničar pa odgovori: „Naj se za letos vaša volja zgodi, ujec! K letu, dragi bratec Miha! če bo božja volja, pa tvoja Meta in pa moj Jože, kaj ne da? Miha mu roko podavši: ,,Mož beseda!"
Ujec. Zdaj pa, Janez! le gor ž njo, s tvojo žlahno kapljico; zdaj ga hočemo v strahu božjem zavžiti in si pošteno ž njo kres zakuriti. Pa vidim še tudi po družin mizah sem ter tje prazne kupice. Janez! na vsako poln bokal, gre na mojo kredo; sej so mi teh prijatlov gospodine ne-kteri beleč že skupiti dale.
Janez in pa gospodina mati Alenka vsak svoj bokal lastnine prineseta, ter se za mizo vsedeta, in sicer mati zraven ujca, ki ji prav po domače v roko udari rekši: „Bog te živi ljuba moja Alenka!"  — Janez   rnu pa pomoli
leskeči bokal in pita: Kaj mislite ujec! ali bo li za dušo privezati?
Ujec si brado pogladi in de: Dobro je zabeljen, mislim, da bo svojo dolžnost storil.
Med tem pa prinesejo dekle na vsako drugo mizo bokal. — Kje je neki Jerica bila? — Natoči ji kupice. Ujec se vzdigne s kupico v roci ter pravi: ^Jutri je kres ali svetega Janeza kerstnika in treh Janezov god, ki jih jez čez vse druge obrajtam;  pervi je: „Novičar".
Juri. Oho! svetih Jauezov je več in „Novičar"  —
Ujec. Kovač, o ti konjska obist! — kaj imaš li ti z. „No v iča r j em?r/ — Jaz rečem, da je jutri njegov god. Sram te bodi, da nisi peticije podpisal!
Juri. Ujec! ne zamerite, saj bi jo tudi bil, pa kakor boter ve, sem ravno takrat na Štajarskem po opravkih bil; cenim pa „Novičarja" prav toliko, kakor vsak zvest Slovenec.
Ujec. Juri! zdaj si govoril, kakor se mojstru spodobi in  torej:  Bog: živi yNovičarja"! —  Vsi:  „Zivi, živi!"
Janez in vsi. Zivio Janez! naš predragi ujec!
Ujec in vsi. Živili naš verli Janez iu naša vredna mati Alenka!
v                                         v
Ujec. Živili Jerica! Štefan, Miha, vsa poštena tovar-šija in pa vsi, ki s Slovencom pravično mislijo. Mislim pa, da kresa nismo mogli lepši zakuriti, kakor s slovenskim vincom iu domoljubnostjo.                                                   K.