A ~ 7 .3 o koristi, ki jo lahko zajemaš pr emi “ 1 j e van j a. iz Na cesti najde preprost človek dragocen kamen, gleda samo njegov blesk in vnanjo lepoto. Njegove vrednosti ne pozna, Ce pa najde isti kamen kamenozna= nec, se ne ozira toliko na njegovo zuna= njo lepoto, ampak jo oceni po njegovi pra= vi vrednosti. Podoben razloček je med človekom, ki zna premišljevati božje skriv= nosti in duhovne reči ter Človekom, ki te= ga ne zna.Slednji umeva stvari le površno in vnanje. Zato mu skrivnosti vere ne do= i *ajo prave vrednosti. Zdravilo, ki ga bolnik ne pre= |Žveči, ni niti grenko niti sladko. Včasih Iga Človek zaužije cel svaljček in ne obču= ti njegove grenkobe, - Grelnik ne občuti grenkobe greha, smrti, sodbe in pekla,ker tega ne razdrobi, ampak poučije celo. Na vse to misli'samo površno, ne da bi šel resnici do dna. Tu je tudi vzrck, zakaj tako malo vplivajo na ljudi resnice o učlovečenju in o odrešenju. Ljudje teh resnic ne premišljujejo, ne razglabljajo. Resnice naše vere so pa take, da človeka zgrabijo, če se jih prav dotakne. Resnice kažejo cilje življenja, ki svetijo v temni noči življenja, če se po njih oziramo. Ogrejejo nas v mrazu hudobije, če se j^m dovolj približamo. Torej pogumno na delo. Pre= mišlju j večkrat. Ce je le mogoče, vsak dan. Ob prvih Sobotah skuhamo pokazati razmišljanje ene skriv= nosti rožnega venca. Na vrsti je tretja vesela skrivnost. "Ki si ga Devica rodila-." 1. Skrivnost učlovečenja in rojstva . Besede moreš motri® ti med molitvijo rožnega venca z različnih strani. Lahko poromaš v domišljiji v betlehemsko votlino ter posluša*, kaj ti povedo an= geli, pastirji, sv. Jožef, Marija in Jezus. Angeli sporočajo v svet veselo vest odrešenja. "Ozna = njam vam veliko veselje" (Lk 2,10). Vso polnost veselja-opaziš med pravimi obiskovalci novorojenega Kralja. Ganjiva milina Deteta Jezusa prevzema vsa srca. Vesela vest miru valovi iz jaslic v svet. Dete bo poravnalo spor med človekom in Bogom, Mir bo zavladal na svetu, če bodo zemljani poslušali še prvi del angelske pesmi in hoteli razširjati slavo Bogu. Svetonočna pesem v tvoji notranjo® sti vzbuja čustva ljubezni in dobrote. 2 Itev, 40., leto III« 2 - 3. oktobra 1948. Pastirji verjamejo, božjemu poslancu. Ne pohujšujejo se nad Jezusovo revščino in njegovo slabotno človeško podobo. Ganje= no pritiskajo čelo na lesene jasli in poljubljajo ročice Vsemogočae- g a... 2. a) Smel bi pa med premišljevanjem kmalu zapustiti vot= lino in svoje misli obrniti k, zate še večjemu veselju, k Jezusu, skritem v zakramentu ljubezni. V tej skrivnosti je Jezus prikril vprav vso zunanjo lepoto«, Odmaknil se je čutom, da more tem bolj bogatiti naše duše, ko pride v resnici ven je, v sv«, obhajilu. b) Pastirji so razumeli angelsko sporočilo in"šli -pogle= dat, kaj jim je oznanil Gospod" (Lk 2,16). Verniki slišijo angele - poslance božje, ki jih vabijo k Gospodu, bivajočemu v' sv.Rešnjem Telesu. Kralj slave želi priti v mrzle jasli njihovih src, da bi jim prinesel mnogo pravega veselja, a mnogi od njih se za vabilo ne zmenijo« Zato tako malo veselja na zemlji. c) Ta resnica, da je Bog med nami - je tako trdna kot skrivnost učlovečenja. Kakor je božja resnica, da je Beseda meso postala, tako je tudi božja resnica, da je meso Kristusovo naša hrana. "Moje meso je res jed" (Jn 6,56), Kakor je Bog ukazal 5asti= ti učlovečeno Besedo kot častimo Očeta, tako je ukazal uživati Kristusovo telo; "Ce ne boste, jedli mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi (Jan 6,53). Razum zdaj občuduje ta Čudež. Netvarni kruh, ki večno hrani angele, je postal kruh za 1 JtlG-i o i X evidnost, ki je razgiba= la vesoljstvo, da se je rodil Bog Sin v Betlehemu,, ista Previd= nost je vse pripravila na svetu, da smo ljudje Betlehemi, živa prizorišča duhovnega .in skrivnostnega rojstva Jezusa Kristusa, d) Jezus je hrana tvoje duše. Kakor telesna hrana, ki jo uživaš vsak dan, popravlja in veča tvoje telesne sile, tako mnogi nadnaravne sile v tvoji duši ta nebeški kruh, ki prinaša nov vir božjega življenja. V sv. obhajilu je ozka zveza med teboj in Jezusom, Bolj si odlikovan od pastirjev in Modrih, Jezus se združi v duši, kakor se hrana združi s- telesom.Navadna hrana, ki podpira naše pojemajo= če sile, se spreminja v nas, tukaj pa Jezus nas spremenja. Vedno bolj smo njemu podobni. . Povečava posvečujočo milost. Sv. obhajilo ima v duši po= doben učinek, kakor če bi pihali v ogenj, kjer je še mnogo žerja= vice, ki pa ugaša, mi pa pihamo in plamen spet zagori. Pomirja strasti« Naše telo je vedno bolj posvečeno po dotiku z Jezusovim presvetim telesom. Zato mu tudi daje poroštvo častitega vstajenja,, 3, V hvaležni molitvi končaj premišljevanje in ob toli= ki božji ljubezni skleni, da boš pokazal svojo dobro voljo in po= gosto'prejemal Najsvetejši Zakrament, "pridi, pridi, skleni se z menoj." In daj, da bom vreden prejemati te vsak dan in tako rasti v nadnaravnem življenju. 0 sv. rožnem vencu je silno veliko napisanega. 0 sv.-rož= nem vencu se je že silno veliko pridigalo« Pa vendar še ne znamo rožnega venca prav moliti« In zakaj ne? Ker leži vsa teža molitve in prošnje na naši osebi? ker naše t renome potrebe in stiske sto = pajo v ospredje, povzdigovanje duha k Bogu pa v ozadje. Kadar bomo prišli tako daleč, da bo osrednja teža molitve legala na po v ez on ju duše z Bogom , takrat bomo začutili in doživeli resnico: moliti 3 3. oktobra 1948 štev. 40., leto III. je prijetno, moliti je sladko. In do tega vodi rožni venec« Kc začenjamo moliti, si globoko vtisnimo v dušo besedo Jezusovo, ki pravi, da nebeški Oče ve, č gsa potrebujemo. Nebeški Oče tudi ve, kako in kdaj potrebujemo.""Ce je tvoja molitev enaka naštevanju tvoJTK stisk in potreb, o potem te razumem, ko tožiš, da je moliti težko. To je osnovna resnica, ki jo je najprej tre= ba spoznati in po njej molitev uravnati. Kaj pa hočem z molitvijo? Vsaka, tudi kratka molitev je korak višj e in bliže k Bogu. Grem mimo kapele; za kratek obisk imam časa. Vstopim". 'Kaj hočem, zakaj sem tu. Bliže k Jezusu; v 5 ne= posredno bližino njegovega božjega Srca hočem; obudil sem vero v Jezusa, zagotavljam mu svujo ljubezen. Ustnice so morda molile 1 ' "Očenaš”, srce pa je bilo v Jezusovi bližini. Zato te je ta kritek obisk naredil bogatega. Sv. rožni venec nas po tej preprosti in prijetni poti vodi k Bogu. Pri molitvi svetega rožnega venca imajo ustnice čisto svoj o vlogo, naša pamet pa zo pet svojo. Prav tega premnogi ne mo= rejo’'razumeti. To, kar ustnice" delajo , je le lep okvir ; slika v tem okviru pa je romanje naše pameti p$ krajih svete dežele* od Ma= rijinega Oznanenjado Marijine smrti. Ce bi naslikal tvojo molitev sv. rožnega venca, bi moral menda narediti samo okvir, slike pa nikjer ni. Ustnice so sicer izgovarjale molitvene obrazce, pamet pa ni bila na romanju po svetih mestih Jezusovega življenja in de= lovanja na zemlji. Zato je tvoj rožni venec tako strašno pust in prazen, kakor okvir brez slike. Torej slika je važnejša. Po sliki se mojster izkaže. Ta= ko je tudi romanje tvoje pameti po svetih krajih Jezusovega dela in trpljenja važno, nad vse važno, temeljno in bistveno za rožni venec. Seveda to romanje - je pobo žn o romanje. Zakaj pišem; pobožno romanje. Vzemimo: Oznanenje Mariji= no. Okvir k tej sliki je: Očena* in deset Zdravamarij. Podoba- an= gel pri nazareški Devici. Devica je sprejela angelovo sporočilo in po besedah; Glej, dekla sem Gospodova... postala Matr božja. Do tukaj je bilo naše razmišljanje, romanje, recimo: šolsko, učenjaš= ko. Mora pa biti pobožno romanje; Marija, Mati Odrešenikova, Izvirni greh mi je nebeška vrata zaprl. Po Mariji je prišel jez\is k nam, k meni, Marija je; vrata nebeška, po njej sem Jezusa prejel, po njej hočem priti - skozi vrata nebeška - k Jezusu v nebo. Tako naobra= Čanje Marijinega Oznanenja na mojo osebo - je naredilo moje roma= nje pobožne, sveto. Ce tako moliš desetko sv. rožnega venca, je vsaka deset= ka resnična umetnina tvoje du'e, ne pa puščoba in dolgčas. Dovoli mi grobo primero. Mnogo se zabavlja čez rožni venec, kako je dolgo= časen; podobni smo lisici, ki do grozdja ne pride in trdi, da je’ kislo. Kadar boš koga slišal zabavljati čez rožni venec, potem ve= di; ta je Že zopet eden, ki ga ne zna moliti. Moliti rožni venec, tega se ni mogoče naučiti v enem tednu. Saj za vsako obrt rabimo daljšo učno dobo. Moliti rožni ve= nec je pa notranja , srčna umet nina. Kot otroci se moramo te umet= ni ne učiti in vedno "znova vaditi, da dospemo do čim večje poptlno= sti. Tako zahteva rožni venec tr