LETO Lil, št. 18 PTUJ, 6. MAJ 1999 CENA 120 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN
Darovanje organov
rešuje življenja!
v današnjem Tedniku smo se nekoliko obširneje (na straneh
10, 11, 12) lotili problematike, ki za človekovo zdravje pomeni
veliko: darovanje organov.
Na področju presaditve v Sloveniji uporabljamo še vedno staro
zakonodajo, delno svojo, delno so v uporabi še določbe zveznega
zakona iz leta 1982. Tako je zakon o presaditvi delov človeškega
telesa zaradi zdravljenja eden tistih, ki že osem let čaka na spre-
jem, da bomo to področje imeli celovito urejeno tudi s slovenskim
zakonom. Nekaj zakonodaje, pomembne tudi za področje presa-
ditve kot sodobnega načina zdravljenja, pa smo v teh letih ven-
darle sprejeli.
Osrednji razlog za sprejem novega zakona je v prizadevanjih,
da se odpravijo organizacijske slabosti, ki so se pokazale pri
dosedanjem opravljanju transplantacijske dejavnosti. Prinesel bo
namreč pravno osnovo za ustanovitev ustreznega usklajevalnega
telesa, ki bo opravljalo koordinacijo transplantacijske dejavnosti,
vse v prid uspešnejšega razvoja te dejavnosti glede na vedno
večje potrebe po tem sodobnem načinu zdravljenja. Osnovni cilj
zakona, ki je pripravljen za drugo obravnavo, je, da se celovito
uredi področje odvzema in presaditve delov telesa v zdravstvene
namene. Že zato je izrednega pomena, da se dejavnost presajan-
ja organov in tkiv zasnuje kot nacionalni sistem, ki bo povezal
vse organizacijske in strokovne dejavnosti, vezane na to
področje.
Ker gre pri transplantacijski dejavnosti kot metodi zdravljenja
v bistvu za posege v telesno integriteto drugega oziroma za poseg
v človeško telo po smrti, je še kako pomembno, da se s posebnimi
varovalnimi mehanizmi onemogočijo zlorabe,'da se zagotovi
potrebna pieteta pri odvzemih, pravično, pošteno in nepristransko
razporejanje odvzetih organov. Brez dvoma pa je darovanje or-
ganov visoko plemenito, človekoljubno in etično dejanje, za kate-
rega se vse bolj odločajo tudi Slovenke in Slovenci, in to kljub
pomislekom, ali naj se človekovo življenje po življenju nadaljuje
s tem, ko se je že za časa življenja odločil, da bo posmrtru) daro-
val organe in tkiva, ki bodo nekomu pomagali preživeti oziroma
mu povrnili zdravje.
Darovanje organov
rešuje življenja!
SVETINJE / BLAGOSLOVILI SO KONJE
Da bo veliko zdravih konj
Rejci in ljubitelji konj iz far
Svetinje, Miklavž pri
Ormožu, Sv. Tomaž, Obrež
in Središče ob Dravi so se
zbrali na juijevo, v nedeljo,
25.	aprila, na igrišču pri sta-
ri šoli. Janez Gergner,
domači župnik v cerkvi Vseh
svetnikov, je blagoslovil
konje. Udeleženci prireditve
so prijahali, nekateri pa so
se pripeljali s kočijami.
Na Svetinjah so prireditev or-
ganizirali prvič. Tradicionalna
blagoslovitev poteka običajno
26.	decembra, na Štefanovo, pri
Miklavžu pri Ormožu. Dan ni
izbran naključno - sveti Štefan je
namreč zavetnik konj.
Družabni del svetinjske prire-
ditve se je končal ob dobri hrani
in pijači, za kar so poskrbeli rejci
konj sami. Pogovarjali so se tudi
o pripravah na ustanovitev
društva prleških rejcev konj -
Prleškega konjeniškega društva.
Ideja se je oblikovala na pobudo
družine Kosec iz Malega
Brebrovnika.
Mqfda Fridl
Na Svetinje so se nekateri pripeljali s kočijami.	Foto: Hozjan
2
četrtek, 6. maj 1999 - TEDNI|{|

PTUJ / OB 27. APRILU NA DOMAČIJI JOŽETA LACKA
Spošfuimo odpor proti okupatorju^ spoštujmo padle...
Praznovanje 27. aprila, dneva upora proti okupatorju, je bilo
v mestni občini Ptuj letos še posebej množično, saj je bilo
združeno s prvim praznikom brigadiijev. Oboje so proslavili v
torek, 27. aprila, ko so ob 8. uri delegacije položile vence k
spominskim obeležjem iz NOB, ob 9. uri pa so se zbrali na
domačiji narodnega heroja Jožeta Lacka v Novi vasi pri Ptuju,
kjer je bila osrednje proslava ob dnevu upora.
Kmalu po osmi uri so delegacije,
sestavljene iz predstavnikov mest-
ne občine Ptuj, članov Združenja
borcev in udeležencev NOB in
Kluba brigadirjev, položile spo-
minske vence k doprsnemu kipu
narodnega heroja Dušana Kved-
ra-Tomaža pri razstavnem pavil-
jonu v ptujskem parku, k spo-
minskim ploščam Franca Osojni-
ka in bratov Reš na OŠ Ljudski
vrt, na domačiji Franca Kramber-
gerja v Novi vasi pri Ptuju, na
Potrčevi cesti 61 v Ptuju, kjer je
bil ustanovljen prvi odbor OF na
ptujskem območju, na domačiji
Toneta Žnidariča v Novi vasi, na
domu Slovenskogorišče čete v Ro-
goznici, na domačiji narodnega
heroja Jožeta Lacka v Novi vasi, k
obeležju Slovenskogoriške čete v
Kicarju, na rojstni hiši narodnega
heroja Jožeta Lacka v Kicarju in k
spominski plošči borcem NOB na
osnovni šoli Hajdina.
Nekaj po deveti je blizu 300 pri-
padnikov borčevsake organizaci-
je, domačinov in drugih, ki so se
zbrali pred Lackovo domačijo v
Novi vasi, pozdravil Mihael Go-
bec, podpredsednik območnega
odbora ZZB NOV Ptuj.
Slavnostni govornik, podžupan
mestne občine Mitja Mrgole, je
uvodoma orisal spomine na svoje
prvo srečanje z Osvobodilno fron-
to slovenskega naroda pred 58 leti
ter med drugim dejal: "Nacizem je
ogrožal Slovence bolj kot druge
narode Evrope. Bili smo v speci-
fičnem položaju in edini izhod je
bil le, kljub danes nekaterim dru-
gačnim mnenjem, organiziran
upor. Rodila se je OF slovenskega
naroda. Zgodovina nas uči, da
smo bili Slovenci le redkokdaj
složni in enotni. Prav gotovo je to
posledica pritiskov, ki smo jim
bili izpostavljeni skozi stoletja.
Vsa politična in socialna nasprot-
ja pred 2. svetovno vojno so med
njo v vsej svoji najtragičnejši obli-
ki popolnoma razdelila Slovence v
nekaterih predelih Slovenije. Ka-
korkoli že gledamo nazaj, pa ni
mogoče mimo zgodovinske resni-
ce, da je bila OF slovenskega na-
roda tista, ki je edina organizirala
pravi upor in odpor proti okupa-
torju in fašizmu. Delovala je tudi
na Ptuju." Potem ko je obudil spo-
min na dogodke iz NOB na
Ptujskem je dr. Mrgole nadalje-
val: "Svoboda je in bo ostala na-
jvišja vrednota človekovega dosto-
janstva, zato se je bilo zanjo
vredno bojevati. To smo ponovno
spoznali v 10-dnevni vojni, ko se
nismo spraševali o posledicah in
smo vsi skupaj združeni potegnili
za samostojno Slovenijo. Ures-
ničila se je točka iz programa OF,
ki govori o samostojni slovenski
državi, in tista, ki govori o ustvar-
janju novega lika aktivnega slo-
venstva. Žal niso imeli povsod
tako srečne roke. S skrbjo opazu-
jemo - zlasti naša generacija - gro-
zote, ki se dogajajo na Balkanu,
kjer nacionalizmi in pripadnost
veri ženeta tisoče v nesrečno smrt.
Kot da ne živimo pred vstopom v
tretje tisočletje. Tudi in prav zato
si moramo še z večjo mero odgo-
vornosti prizadevati, da nas Slo-
vence različni svetovni nazori in
ideologije ne bodo nikoli več
ločevali. Cena za tako ravnanje je
bila in je vedno previsoka. Ko zre-
mo v prihodnost, ne smemo poza-
biti preteklosti. OF je pomenila
pomemben mejnik v zgodovini
upora in borbe za našo samosto-
jnost. Ne moremo in ne smemo pa
tudi mimo dejstva, da so v času
odpora proti fašizmu tisočeri da-
rovali svoja življenja; padli so
zato, da bi lahko milijoni živeli v
miru in svobodi. Naj bo to v spo-
min vsem tistim, ki se zde danes
pozabljeni, vendar v naših srcil
živijo. Spoštujmo odpor prot
okupatorju, spoštujmo padle, bo
dimo jim hvaležni. Naj ostanej(
svetel lik v zgodovini slovenskeg
naroda..."
Slovesnost ob Lackovi domačij
so s kulturnim programom pope
strili učenci osnovne šole Ljudsk
vrt in pevci moškega komorneg
zbora Ptuj pod vodstvom Franc
Lačna. Po proslavi pa se je blizi
200 udeležencev ob zvokih hai
monike podalo na 3. pohod po po
teh upora in prostovoljnega dela
Kicar, kjer je bil po 11. ure v ga
silskem domu še proslava ol
prvem brigadirskem prazniku.
M. Ozmei
Okoli 300 zbranim pred domačijo Jožeta Lacka je govoril podžupan mestne občine dr
Mitja Mrgole.
Blizu 200 pohodnlkov se je ob zvokih harmonike podalo na
3. pohod po poteh upora in prostovoljnega dela na Kicar.
Foto: M. Ozmec
DORNAVA / SVETNIKI SO SE ODLOČILI
Novi obiinski praznik 14. junija
Dornavski svetniki so na zadnji seji sprejeli osnutek proračuna za letošnje leto, ki znaša nekaj
več kot 210 milijonov tolarjev. Strinjali so se z odlokom o občinskih cestah in sprejeli nekatera
kazenska določila, če bo odlok kršen. Daljša je bila razprava o občinskem prazniku.
O datumu praznika so bili hitro enotni - to je 13. junij.
Za ime občinskega praznika pa so na koncu sprejeli da-
tum, ko je prvič omenjena dornavska cerkev, ki je pos-
večena sv. Rupertu, ter gora z vinogradi, travniki,
gozdovi in drugim posestvom, ležečim okrog gore, to pa
je bilo 14. junija 1178. leta. Svetniki so se strinjali, da so
osebnosti lahko skozi zgodovino "sporne", in zaradi tega
je prevladalo menje, da odslej praznujejo praznik, ko se
prvič omenja kraj. Dodali so še, da se bodo ob
občinskem prazniku zvrstile različne športne, kulturne
ter druge prireditve v vseh krajih občine Dornava.
Svetniki so se strinjali, da za sejnine dobijo deset tisoč
tolarjev, člani komisij dva tisoč tolarjev, predsedniki
odborov štiri tisoč, predsedniki komisij pa tri tisoč to-
larjev. V nadaljevanju so svetniki še govorili o izgradnji
prizidka k osnovni šoli. Zupan Franc Segula je še do-
dal, da se z mestno občino Ptuj še dogovarjajo o šolskem
okolišču.
Člani dornavskega sveta so ugotovili, da jih na
področju gradnje cest čaka še veliko dela, saj je potrebno
nekatere urediti na novo, nekatere gramozirati, pri dru-
gih pa izboljšati asfaltno prevleko.
Številne so bile pobude in predlogi svetnikov. Med
drugim so se dogovorili o javni razsvetljavi in o mesečni
kroniki na KTV, o košenju trave na cestnih nabrežinah
ter drugo.
ms
HAJDINA / S PETE SEJE SVETA OBČINE
Prvi haidinski proraiun
Za vse oblike javne porabe bodo v novi občini Hajdina letos
imeli na voljo 233 milijonov 357 tisoč tolarjev. Predlog pro-
računa so svetniki sprejeli na seji 29. aprila. Pred tem so op-
ravili temeljite razprave na vseh odborih. Čeprav proračun ni
velik, so hajdinski svetniki vendarle prepričani, da z njim do-
bivajo več, kot so poprej - v bivši občini Ptuj in nazadnje v
mestni občini Ptuj.
Združili so prvo in drugo
obravnavo ter osnutek preobliko-
vali v predlog. Sprejeli so ga z ne-
katerimi manjšimi popravki; še
največjo prerazporeditev sredstev
so opravili v postavki Knjižnica
Ivana Potrča, pri kateri bodo letos
financirali le nakup knjig, prvot-
no namenjenih 3 milijone 229
tisoč tolarjev pa namenili za fi-
nanciranje dejavnosti športa in za
razvoj gospodarstva. Ugotovili so
namreč, da nobena občina zunaj
mestne občine Ptuj ne financira
dejavnosti knjižnice. Sicer pa
bodo s sredstvi občinskega pro-
računa podprli nekatere druge us-
tanove, ki delujejo za širše
območje, njihovo dejavnost pa
uporabljajo tudi občani občine
Hajdina. Komunalna dejavnost
jih bo letos stala 48,5 milijona to-
larjev. Za investicijsko vzdrževan-
je in obnove pa bodo namenili 19
milijonov 300 tisoč tolarjev. V ta
znesek je s 4 milijoni vključeno
vzdrževanje pokopališča, za na-
kup zemljišča za potrebe občine
bodo namenili 8,3 milijona tolar-
jev, za obnovo občinske stavbe pa
bodo predvidoma porabili sedem
milijonov tolarjev.
Podobno kot v drugih občinah
tudi v občini Hajdina načrtujejo
izdajanje občinskega glasila, za
nagrade nepoklicnim funkcionar-
jem pa so predvideli 10 milijonov
650 tisoč tolarjev. Na peti seji sve-
ta so izglasovali tudi pristop k us-
tanovitvi regionalnega razvojnega
partnerstva, ki naj bi jim tako kot
drugim občinam na Ptujskem,
Ormožu in Ljutomeru, če se bodo
odločile za partnerstvo, prinesel
boljše možnosti razvoja oziroma
pridobitve nujno potrebnega de-
narja zunaj proračuna za vitalno
pomembne projekte, ki jih tudi v
novi občini Hajdina ne manjka.
Dogovor sta pomagala predstaviti
dr. Štefan Čelan in mag. Andrej
Korošec z zavoda Bistra.
Na 5. seji sveta občine Hajdina
so se odločili tudi za ustanovitev
sveta za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu.
MG
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja
RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor; Franc Lačen.
Uredništvo; Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože Bračič,
Majda Goznik, Viki
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec (novinarji), Slavko
Ribarič (vodja tehnične
redakcije) in Jože Mohorič
(grafično-tetinični urednik).
Propaganda; Oliver Težak,
% 041-669-509.
Naslov; RADIO-TEDNIK. p.p. 95.
Raičeva 6, 2250 Ptuj;
% (062) 771-261, 779-371,
771-226; faks (062) 771-223.
Celoletna naročnina
6.360 tolarjev, za tujino 12.720 to-
larjev.
Žiro račun: 52400-601-47280
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Po mnenju Ministrstva m
informiranje Republike
Slovenije št. 23/58-92 z dne
12.2.1992 se šteje Tednik za
izdelek informativnega značaja iz
13. točke tarifne številke 3. za kate-
rega se plačuje petodstotni davek
od prometa proizvodov.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na Internetu:
vmw.radio-tednik.si.
E-pošta:
nabiralnik&radio-tednik.si
tednik@amis.net
UUBLJANA / 10 LET TRSTENJAKOVE USTANOVE
Pomoč nadarjenim
prieškim ro\akom
Kot smo v Tedniku že večkrat zapisali, se je ustanova aka-
demika dr. Antona Trstenjaka že dodobra uveljavila. To se
je potrdilo tudi na priložnosti svečanosti v počastitev prve
okrogle obletnice delovanja, na kateri je bil slavnostni go-
vornik eden od pobudnikov za njeno ustanovitev, mag. Mi-
lan Lovrenčič.
V slavnostnem nagovoru je ude-
ležencem slovesnosti, ki so se je
udeležili številni Trstenjakovi šti-
pendisti, predsednik SAZU dr.
France Bernik in drugi visoki
predstavniki kulturnega, javnega
in političnega življenja naše
države, med drugim predstavil
zgodovino ideje, ki je v bistvu
prva državljanska pobuda pri nas
za pomoč Prlekiji, Halozam in
Slovenskim goricam za hitrejši
družbeni razvoj. V nadaljevanju
slavnostnega nagovora je nanizal
prelomnice iz sicer kratke, vendar
bogate zgodovine ustanove, ki se
je ob ustanovitvi imenovala fun-
dacija. Prleške rojake, živeče v
Ljubljani je idejno vodil akade-
mik dr. Anton Trstenjak. Ob
njem so krepili svoje vrednote,
kako pomagati svojemu bližnje-
mu. Hkrati pa so z veliko radostjo
sprejemali njegovo neomajno pre-
danost in navdušenje nad svojim
rojstnim krajem Rodmošci v
občini Gornja Radgona in na ce-
lotno Prlekijo. Če je le bila prili-
ka, je dr. Trstenjak poudaril, da je
Prlek, k temu pa še dodal kak do-
vtip o svojih mladostnih doživet-
jih, o prleški pokrajini ali o tam
živečih ljudeh. Seveda je z vsa-
kodnevnimi razpravami o proble-
mih prleškega človeka ter poli-
tičnih, kulturnih, verskih in gos-
podarskih problemih deloval na
sogovornike.
Tako so se številni prleški rojaki
začeli spraševati, kaj bi lahko na-
redili koristnega za svoj rojstni
kraj. Kaj hitro je prodrlo spoznan-
je, da lahko pripomorejo k hit-
rejšemu razvoju Prlekije s tem, da
zbirajo finančna sredstva in šti-
pendirajo kadre, ki bodo delali v
Prlekiji ali pa za njo, čeprav živeči
v drugih delih države. Ob tem je
zanimiv primer iz občine Juršinci,
ki ga navaja dr. Ludvik Toplak,
tudi pobudnik za ustanovitev
Trstenjakove ustanove. Poudarja
namreč, da je iz te občine od leta
1918 do 1941 izšlo 23 akademsko
izobraženih ljudi, od leta 1945 do
1968 pa trije. Očitno je Prlekija
zašla po 2. svetovni vojni v inte-
lektualno osiromašenje, zaradi
česar je gospodarsko, s tem pa tudi
v standardu še bolj nazadovala od
slovenskega povprečja, je na slo-
vesnosti v počastitev 10-letnice
delovanja ustanove akademika
Antona Trstenjaka poudaril mag.
Milan Lovrenčič in orisal
podrobnejšo pot nastajanja pobu-
de. Dodal je tudi, da sta skupaj z
dr. Ludvikom Toplakom leta
1989 Trstenjaku predlagala, da bi
se fundacija imenovala po njem.
Prijetno je bil presenečen, vendar
se je branil zaradi svoje prirojene
skromnosti, češ da se po živem
človeku ne sme imenovati. Ven-
dar je na njuno prigovarjanje pris-
tal in dal pisno soglasje.
Za ustanovne akte in druge for-
malnosti sta dr. Toplak in mag.
Lovrenčič porabila cela tri leta in
ustanovo vpisala v register pri mi-
nistrstvu za šolstvo leta 1992 pod
zaporedno številko 1. Polnih
osem let je fundaciji in kasneje ui
tanovi predsedoval dr. Ludvi
Toplak, v tem času pa se je del(
vanje bistveno okrepilo. V deseti
letih so uspeli zbrati 55 milijone
tolarjev. Podelili so 51 štipendij
skupni vrednosti 15 milijonov t(
larjev, od tega je študij že končal
31 kandidatov, in sicer 10 dokto
jev znanosti, 20 magistrov in
specializant. Poleg tega so sol
nancirali deset raziskovalnih de
ki-^o se nanašala na Prlekijo, Hi
loze in Slovenske gorice. Ustan(
va je tudi pomembno prispevala
organizaciji simpozijev
Volkmerju, Kovačiču, Jure
Šlebingerju, Dajnku, prelatu Sli
viču. Sofinancirali so tudi pj
knjig in pomagali kulturnim i
športnim društvom v Prlekii
Slovenskih goricah in Halozal
Sofinancirali so film o dr. Trstei
jaku in Janezu Puchu in še nek
projektov, ki so pripomogli
uveljavljanju Prlekije v širšei
prostoru.
V bodoče si bo Trstenjakova u
tanova prizadevala, da bi odobr
vali tiste štipendije '
znanstvenoraziskovalno delo,
bodo pripomogle k neposredfl
mu razvoju krajev, iz katerih boC
štipendisti izhajali. Bolj boC
angažirani na identifikaciji '
prezentaciji prleških rojakov, kr
jev in prleške kulture. Odkriva
bodo tudi rojake, ki so zaslužni'
vso Slovenijo in so bili doslej
različnih vzrokov pozabljen
Vodstvo ustanove je zadovolji
da so povečali krog ljudi, ki cen'
kulturo državljanske pobude
bodo idejo in akcijo delovanja
darovanja za sočloveka ter za s*
rojstni kraj gojili in širili, je '
slovesnosti poudaril predsedo
ustanove mag. Milan Lovrenci^
Marjan Ti
tednik - četrtek, 6. maj 1999
3
POBRODILNI KONCERT
Društvo VITA za pomoč po nezgodni poškodbi glav6 organizira v
nedeljo, 16. maja, ob 19. uri dobrodelni koncert v dvorani Šols-
kega centra Ptuj. Društvo VITA združuje otroke, mladostnike in mlade
odrasle, ki so preživeli hudo nezgodno poškodbo možganov, ter nji-
hove svojce. (MS)
PETLJA NA SEJMU PREHRANE V ZAGREBU
V Zagrebu je bil od 26. do 30. aprila mednarodni sejem prehrane,
na katerem se je uspešno predstavilo tudi ptujsko trgovsko
; podjetje Petlja. Sodelovali so z enakim asortimantom izdelkov kot na
' sejmu Alpe Adria - Kulinarika. Odziv je bil dober, kar bo podjetju, ki
širi svojo dejavnost tudi na Hn/aško, v veliko podporo. Po devetih letih
poslovanja zaposluje 60 delavcev in ima pet maloprodajnih enot.
POSLOVNO SREČANJE S SOSEDI
^^ hotelu Slovijo v Mariboru bo 12. maja poslovno srečanje s
podjetji iz Avstrije in Hrvaške, ki ga .organizira Območna gospo-
darska zbornica Maribor. Na njem bodo sodelovali tudi predstavniki
i gospodarskih zbornic obeh držav.
PO STANJA PO AVTOliATSICEil OPZiVNIlCU
Po novem lahko stranke Nove Ljubljanske banke preverijo stanje na
tekočem ali žiro računu preko avtomatskega telefonskega odzivni-
ka, ki deluje 24 ur na dan vse dni v letu. Za dostop do stanja sto
potrebna le telefonski aparat s tonsko izbiro in osebno geslo.
ŽE TRETJI KREPIT SLOVENSKIM ŽELEZNICAM
^^ovo Ljubljanska bonka, SKB banka, Abanka in članice bančne
I^skupine NLB (Banka Domžale, Banka Velenje, Koroška banka in
Pomurska banka) so se povezale v sindikat slovenskih bank, ki je 29.
E aprila s Slovenskimi železnicami podpisal pogodbo o kreditiranju iz-
-	gradnje železniške proge med slovensko-modžarskim mejnim preho-
-	dom Hodoš in Puconci. Vrednost dologorčnnega tolarskega kredita je
predstavlja protivrednost 71 milijonov 276 tisoč evrov. Slovenske
železnice bodo kredit v celoti odplačale v desetih letih po zaključenem
črpanju. Zavarovan je s poroštvom Republike Slovenije.
PANES SREČANJE MIIDIH RAZISKOVALCEV
^»a gimnaziji v Murski Soboti bo danes potekalo sedmo srečanje
i*mladih raziskovolcev srednjih šol Spodnjega Podravja, Priekije in
I Prekmurja. Sodelovalo bo blizu 200 dijakov, ki $o skupaj s 40 mentor-
ji pripravili več kot 50 raziskovalnih nalog, ki jih bodo mladi javno
predstavili, ocenili pa\recenzenti. Za najboljše naloge bodo podelili
^ zlata, srebrna in bronasta priznanja. Srečanje mladih raziskovalcev
U srednjih šol organizira Znonstveno-raziskovolno središče Bistra Ptuj v
□i sodelovanju z regionolnim centrom Zveze za tehnično kulturno Slove-
= nije iz Murske Sobote.
V SOBOTO IN NEPEUO NA KTV GORIŠNICA
§ledalci kabelske televizije v Gorišnici in Cirkulanoh si bodo lahko
v petek, 7. maja, ob 20. uri in v nedeljo, 9. moja, ob 15. uri v
' občinski kroniki ogledali poročilo z zasedanja občisnkega sveta, z
i občinske prireditve ob razglasitvi športnika leta in z ocenjevanja vin v
Ptuju, bili so na občnih zborih društev upokojencev v Muretincih in
Gorišnici, stranke SKD v Gorišnici, v Zagojičih pa so se sestali mladi
SLS iz cele Slovenije. Ekipa KTV je pripravila še kratek zapis o gleda-
liški predstavi dramske skupine iz Cirkulan, o nastopu mešanega
pevskega zbora iz Cirkulan, bili so no na pevskem srečanju v gorišniški
' dvorani, obiskali Florjanovo nedeljo, pripravili nasvet policije in
pregled športnih rezultatov. Gost oddaje bo športnik leta, judoist
Damjan Petek. (TM)
TA TEPEN NA PTUJSKI TV
t» ^ža programu sta glasbena oddaja Naj spot, v kateri se bodo
I wpredstavili slovenski in tuji glasbeniki, ter poljudna odoja Kako biti
'_ zdrav in zmagovati.
Pripravila: MG

PTUJ / S PRVOMAJSKEGA SREČANJA
Evropo pokonino, ne kleieplazno
Ob 1. maju, mednarodnem delavskem prazniku, je Zveza svo-
bodnih sindikatov Slovenije tudi letos po domovini pripravila
številne proslave in kresovanja. V organizaciji ZSSS Ptuj je
bila osrednja prvomajska proslava na ptujskem območju v
petek, 30. aprila, ob 19. uri pred gasilskim domom v Ptuju.
Slavnostni govor je imel Albert Vodovnik, predsednik Sindi-
kata kovinske in elektroindustrije Slovenije.
Vodovnik je med drugim ugo-
tovil, da se v Sloveniji kratijo
osnovne pravice demokracije:
da lahko delam in da lahko
živim. Prvi vsem tem so prota-
gonisti izvzeti, ker morajo drug
drugemu pomagati pri izpeljavi
globalnega projekta nove sve-
tovne ureditve. In spet so žrtve
delavci. Ko se je ozrl na leto
1991, je izrazil žalost, saj imamo
od skoraj ničelne brezposelnosti
danes že skoraj 140.000 brezpo-
selnih in še skoraj enkrat toliko
tistih, ki so se upokojili
predčasno. Poslabšanje položaja
v Sloveniji je pripisal privatiza-
ciji, ki ni potekala, kot bi mora-
la, in krutim zakonitostim
tržnega gospodarstva. Veliko
priložnost vpliva na politične
stranke vidi Vodovnik
predvsem v močni zvezi sindi-
katov, kar nedvomno Zveza svo-
bodnih sindikatov Slovenije je.
Po njegovem imata le socialna
država in socialni dialog res-
nično prihodnost, da lahko
zaustavita negativne trende, ki
nam jih poskušajo prodajati
stremuhi in nova, tako imeno-
vana slovenska buržoazija, ki je
prišla do kapitala največkrat na
sumljiv način. Svoje praznične
misli pa je Vodovnik sklenil z
besedami dr. Paternuja na
proslavi ob dnevu upora v Can-
karjevem domu: če hočemo v
Evropo, potem pojdimo po-
končno in ne klečeplazno, po
vseh štirih.
Prvomajske zborovalce je
pozdravil tudi župan mestne
občine Miroslav Luci in jim po
krajšem zgodovinskem orisu
med drugim navrgel nekaj idej
o motu današnjega praznika
dela. Tako je spomnil na us-
tavno kategorijo, da imamo delo
in ga tudi ohranimo, da dobimo
za svoje delo pošteno plačilo, da
imamo ob izgubi dela ne po svo-
ji krivdi in ob nezmožnosti za
delo solidarnostno nadomestilo,
da dobimo na stara leta življenju
primerno pokojnino, da pra-
vičneje razdelimo rezultate dela,
da ob tem ne bomo pozabili na
socialo itd. Po Lucijevih bese-
dah smo v času, ko se pozablja
na mnoge moralne vrednote,
tudi na vrednote dela in plačila
zanj. Današnje primarne
vrednote so dobiček, profit in
kapital; socialni sporazumi pa
so le za pomiritev tistih, ki se s
takimi vrednotami ne strinjajo.
Tudi on je ugotovil, da izginja
solidarnost in da se pojavlja
novi družbeni sloj ljudi, ki je
postal bogatejši ne na račun svo-
jega dela, ampak z izčrpavanjem
delavcev in zaradi pomanjkljive
zakonodaje. Zato se je upra-
vičeno vprašal, ali praznujemo
1. maj kot praznik dela in ali ni
to le prikrita demonstracija pro-
ti nepravilnostim, ki se dogaja-
jo. In ker je v nas še vedno upan-
je v pravičnejši družbeni red,
ptujski župan verjame, da bo
praznik dela ponovno zaživel v
pravem sijaju, ko bomo delo
imeli vsi in ko bomo tudi sado-
ve dela pravičneje razdelili.
Na petkovem prvomajskem
srečanju Ptujčanov so praz-
ničnost tudi letos poskušali
pričarati z doskokom štirih pa-
dalcev Aerokluba Ptuj, pripra-
vili pa so tudi kulturni program,
v katerem so sodelovali pihalni
orkester Ptuj pod taktirko To-
neta Horvata in učenci osnovne
šole Olge Meglič. Ko je padel
mrak, je zagorel velik kres, praz-
nično noč so polepšali z
veličastnim ognjemetom, vse
skupaj pa so kljub občasnemu
dežju prijetno zaokrožili z an-
samblom Pomlad.
M. Ozmec
Albert Vodovnik je izpos-
tavil kritiko in žalost de-
lavskega razreda
Od tod in tam
IVANJKOVCI m
Dan odprtih vrat
oš Ivanjkovci bo v soboto, 8.
maja, med 10. in 11. uro odprla
vrata vsem, ki jih zanima, kako
poteka šolsko življenje. Učenci in
učitelji vam bodo predstavili svoje
dejavnosti po razredih. Povabljeni
ste tudi na pedagoško konferenco,
kjer bodo razpravljali o šolskih
pravilih in kulturnem obnašanju
na šoli in zunaj nje.
Maida Fridl
ORMOŽ m
Koračnica -
središče dogajanja
V petek, 7. maja, ob 20. uri se bo
v domu kulture v Ormožu
predstavilo kulturno društvo
Dobrava, ki je bilo ustanovljeno
leta 1996. Prvič bodo pripravili
zabavni večer s pesmijo in umet-
niško besedo "Ob dobravski
kovačnici". V biltenu, ki so ga iz-
dali ob tej priložnosti, so zapisali,
da je nosilec dejavnosti kulturne-
ga društva moški pevski zbor, os-
tali člani pa so vključeni v drams-
ko in športno sekcijo. Lani so se
predstavili z veseloigro A.T. Lin-
harta Županova Micka. Na
Dobravi imajo kovačnico, in ker
kovaška obrt na Slovenskem izu-
mira, so letos pripravili večer pes-
mi in besede, v katerem bodo pri-
kazali pomen kovačnice, ki je bila
pred nekaj desetletji središče
vaškega dogajanja. Ljudje od
blizu in daleč so si v njej izmenja-
vali novice, pokramljali, politizi-
rali, spili kozarec vina, pa tudi za-
peli. Takšna bo tudi vsebina pet-
kovega večera. Dramska sekcija se
bo predstavila z odlomki iz
Jurčičevega Desetega brata in
Nušičeve Borbe za oblast. Svoje
spomine iz mladosti ob kovačnici
bo predstavil Albin Žnidarič. Pri-
reditev je režiral Milivoj Žemljic.
M. Fridl
SVETA TROJICA O
Izšla 4. številka
Domačih novic
Pri Sveti Trojici v Slovenskih
goricah je izšla letošnja četrta šte-
vilka Domačih novic, s čimer
podjetje Štarkl zaokrožuje osem
let rednega izhajanja glasila.
Domače novice so prvič izšle že v
začetku leta 1961, vendar po nekaj
letih prenehale izhajati. Poročajo
o življenju in delu ljudi na
območju bivše lenarške občine,
izhajajo pa v nakladi 1300 izvodov
enkrat mesečno.
AK
POLENŠAK •
Upokojenci se radi
srečujejo
Na Polenšaku je večina
kmečkih upokojencev, njihovo
društvo pa šteje 168 članov.
Predsednik društva Franc Pisa-
nec je povedal, da se radi dobivajo
na družabnih srečanjih, skupaj se
odpravijo tudi na nakupovalne
izlete ali obiščejo kraje v Sloveniji
in tujini. Dvakrat na leto obiščejo
na domu svoje člane, ki so zaradi
starosti ali bolezni prikljenjeni na
posteljo. Tudi v letošnjem letu
imajo v načrtu več izletov in
družabnih srečanj.
MS
^^^jeimei mestmiupan ob prvem maju
^»^fcp govor, a se je zdel avtorju prvo-
^^^^ uvodnikov v Tedniku tako zelo
^fm.
DA bila nekdanja prvomajska parola
^^lu čast in oblast. Danes jo posodabljamo v
^^lu čast, političnemu blebetanju pa oblast in
^^liko denarja.
••• DA je delavski razred že zdavnaj po-
^ntal, da še za tako veliko mero časti ne
'^hiš niti kilograma kruha.
Če je
strank.
mnmju DS v SLO ne potrebuje-
^^ Sove. Sirh dovolj dejavna ponoči
trtpee^ftemrna zemlji in v zraku.
... DA državni zbor meni drugače: Sovo
potrebujemo, kdo bo sicer skovikal in lovil
t(skrite) miši.
... DA so v naši bližini prvomajske kresove
prižigali bombniki.
... DA so nekatere menile, da se na dan upo-
ra zgolj zaradi tradicije pač nima smisla upi-
rati, posebej ker je to tik pred začetkom mese-
ca ljubezni.
... DA naj bi zakon o trošarinah pri
domačem žganju spremenili. Nekateri pos-
lanci so ugotovili, da jih bo, če bodo želeli
imeti kaj v glavi, preveč stalo.
... DA mora hvalisav poslanec plačati mili-
jonsko odškodnino zaradi trditve, da mu je
neki direktor grozil. Ali bo kaznovan tudi di-
rektor, ker grožnje ni uresničil, sodišče še ni
odiočih.
VIDI SE...
... DA so v ptujski Trstenjakovi vzeli dan
upora dobesedno. Uprli so se novi slovenski
zastavi. Morda se jim je v času peterokrake
godilo bolje.
4
četrtek, 6. maj 1999 - TEDNI|{|
MUITURA, IZOBRAXEVAMJB
PTUJ / NOVE PRIDOBITVE V MUZEJU
Pfuiski likovni ustvarjalii 20. stoletja
v Miheličevi galeriji bo da-
nes (v četrtek, 6. maja) ob
18. uri otvoritev razstave, na
kateri bodo predstavljena no-
vejša likovna dela, ki jih je
ptujski muzej pridobil v zad-
njih letih. Razstavo bo odprl
župan občine Ptuj Miroslav
Luci, v duha časa in kraja pa
nas bo povedla zborovska
glasba v izvedbi moškega ko-
mornega zbora Ptuj.
Naše mesto označuje bogata
preteklost. Zagledani v blišč mi-
nulih stoletij in številnih kul-
turnozgodovinskih spomenikov
radi pozabljamo, da je Ptuj tudi
v 20. stoletju kulturno živahen
kraj z mnogimi zanimivimi
ustvarjalci. Najpomembnejša so
bila verjetno leta tik pred drugo
vojno, ko so kulturni utrip v
mestu narekovali nekateri
izjemni gimnazijski profesorji
in Žižkovo avantgardno gleda-
lišče. A se vse bolj kaže, da
bomo s posebno pozornostjo
proučevali tudi ptujska se-
demdeseta leta. Takrat je Albin
Lugarič naslikal ciklus
haloških krajin, ki so bile že ne-
kajkrat označene kot osrednji
del njegovega opusa. Stojan
Kerbler je v sedemdesetih letih
svoje fotografije že zaokrožil v
ciklusa Portreti s ptujskih ulic in
Haložani, posnel pa je tudi
večino fotografij, ki jih je na
začetku osemdesetih let sestavil
v pretresljive Koline. Tudi ob iz-
teku stoletja na Ptuju ustvarja
več zanimivih osebnosti. Izpos-
taviti moramo slikarja Dušana
Kirbiša in Dušana Fišerja, ki
na Ptuju sicer ne bivata, sta pa
tesno povezana z našimi kraji.
Vzpodbudna je tudi druščina
najmlajših, nekateri so še štu-
denti, ki so že nekajkrat prese-
netili s svežino in ustvarjalnim
zanosom.
Ob tem se nujno sproža prob-
lem regionalizmov v slo-
venskem slikarstvu. Koliko in
na kakšen način pokrajina vpli-
va na ustvarjalnost, je vprašanje,
ki je zaposlilo že številne stro-
kovnjake. Miheličeve krajine, ki
so nastale za časa njegovega bi-
vanja na Ptuju, so bile pravo od-
kritje svojstvenega sveta iz oko-
lice našega mesta. Nekaj po-
dobnega bi smeli trditi tudi za
Lugaričeve podobe Haloz in za
Kerblerjeve Haložane. In kako
drugače je ta mistični svet
doživljal severnjak Jan Oeltjen!
Na Ptuj je prišel kot izoblikovan
ekspresionist,	mehkoba
haloških gričev ga je prevzela,
opazoval pa jih je z očmi se-
vernjaka, vajenega frizijskih
ravnin.
Izraz "ptujski slikarji", ki ga
radi uporabljamo, je seveda spo-
ren in mu mnogi nasprotujejo,
saj je likovna umetnost univer-
zalna. Med ptujske ustvarjalce
uvrščamo tiste, ki so rojeni ali
pa so dolgo bivali (oz. še bivajo)
v našem mestu, pa tudi tiste, ki
so na Ptuju živeli le kratek čas,
je pa z mestom povezan pomem-
bnejši del njihovega opusa.
Umetnostne zgodovinarje so
na Ptuju najbolj zaposlovali pre-
teklost in vrhunski spomeniki
iz prejšnjih stoletij. Kljub temu
je bilo natisnjenih razmeroma
veliko besedil, ki predstavljajo
tudi v 20. stoletju nastala likov-
na dela. Največ je razstavnih ka-
talogov in zloženk, nekaj pa je
tudi temeljnih besedil. Radi se-
gamo po tekstih Jožeta Curka in
po monografiji Ptujski slikarji
XX. stoletja, za katero je besedi-
lo napisal dr. Ivan Sedej.
Tudi razstavna dejavnost je na
Ptuju živahna celo 20. stoletje.
Izjemen pomen je imela razsta-
va Franceta Miheliča leta 1939 v
Dijaškem domu, spremljale so
jo širok odmev in številne kriti-
ke v vodilnih slovenskih časni-
kih in revijah. Prirejanje občas-
nih razstav je bila vedno del de-
javnosti v muzeju in med
razstavljavci so imeli Ptujčani
vedno prednost. Jože Curk je
leta 1952 na ptujskem gradu
postavil prvo galerijsko zbirko,
v kateri so bili zastopani tudi
najpomembnejši sodobni ptuj-
ski ustvarjalci. Svojstven pomen
je imela t.i. Borlska kolonija, ki je
delovala med letoma 1969 in
1984. S slikami, ki so jih ude-
leženci kolonije puščali v muze-
ju, je opremljenih kar precej
ptujskih javnih prostorov.
Grajska galerija pa se je iz
različnih razlogov prostorsko
krčila in danes razstavljamo le
še najstrožji izbor iz zakladnice
gotskih in baročnih umetnin.
Sodobna dela so shranjena v de-
poju. Kljub temu smo v muzeju
skrbeli za dopolnjevanje tega
fonda. Načrtno zbiranje ni bilo
mogoče, saj za kaj takega nikoli
ni bilo denarja. Z občasnimi
možnostmi za odkupe,
predvsem pa z volili in darili
ustvarjalcev samih pa nam je us-
pevalo fond sodobnih umetnin
v muzeju stalno povečevati. Z
izborom teh del, ki bodo do
konca julija na ogled v Mihe-
ličevi galeriji, tako prikazujemo
tudi prerez ptujske ustvarjal-
nosti v zadnjih stotih letih.
Predstavljenih je večina sli-
karjev in en kipar, ki so poveza-
ni z našim mestom. Zaradi ome-
jenega prostora v galeriji smo
bili prisiljeni v najstrožji izbor.
Zavestno smo iz postavitve
izločili dela Franceta Miheliča.
Miheličeve grafike imajo v
ptujskem muzeju posebno mes-
to in temu umetniku se bomo
letos proti koncu leta še posebej
posvetili.
Razstavo v Miheličevi galeriji
bo spremljalo več dogodkov. V
muzeju se bomo potrudili, da
bodo posebnega spremstva po
razstavi deležni vsi, ki si bodo to
želeli, še posebej pa bomo
poskrbeli za mladino tgr pripra-
vili več likovnih delavnic. Na
ptujski TV ob podpori Tinčka
Ivanuše uvajamo nov niz krat-
kih oddaj z naslovom TV galeri-
ja', oddajo bomo v Tedniku še
posebej predstavili.
Na razstavo v Miheličevi gale-
riji pa se veže tudi poseben do-
godek, ki ga bo na Mestnem
trgu predstavil mladi slikar
Tomaž Plaveč v soboto, 8.
maja, ob 11. uri. Prikazal bo
štiri elemente, staro ikonografs-
ko temo v sodobni različici.
Predstavitev na Mestnem trgu
je del Plavčeve diplomske nalo-
ge, v kateri si je zastavljal tudi
vprašanje o Ptuju kot enem sa-
mem razstavišču.
Tudi naše vprašanje se glasi:
"Ali Ptuj potrebuje mestno gale-
rijo?" Torej galerijo, v kateri bi
bil na ogled prerez sodobne
ptujske ustvarjalnosti. O tem se
sprašujejo ptujski (in ne le ptuj-
ski) umetniki, pogrešajo jo lju-
bitelji in poznavalci umetnosti,
vprašanje pa morda najbolj živo
občutimo v muzeju, kjer je ena
od naših dolžnosti spremljati
sodobno likovno dogajanje na
področju delovanja muzeja.
Vprašanje je seveda retorično.
Mor/efo CtgleneikI
Jan Oeltjen: Portret EIse Kasimir Oeltjen,
perorisba, ok. 1947, odkup 1997, foto
Boris Farič
Janez Šiblla: To je ostalo, o.pl., 1986,
poklonil avtor 1990, foto Bine Kovačič
Albin Lugarič: Pesnik, o.pl., 1963, odkup
1988, foto Boris Farič
PTUJ / PREDAVANJE NA POKLICNI IN TEH-
NIŠKI SOLI
Moja pokikna pot
v prostorih šolskega centra je na pobudo Poklicne in tehniške Elektro
šole Ptuj potekalo predavanje oz. okrogla miza Moja poklicna pot, še
prej pa so organizirali predstavitev Fakultete za elektrotehniko, računal-
ništvo in informatiko Maribor.
Okroglo mizo so organizirali
predvsem na pobudo šolske pedago-
ginje Nataše Vidovič in profesorja
strokovno-teoretičnih predmetov
Franca Vrbančiča. Udeležili so se je
dijaki tretjih letnikov tehniške elektro
šole Ptuj. Z njo so želeli spodbuditi di-
jake k razmišljanju o svoji poklicni
prihodnosti. Gostje okrogle mize so
bili priznani elektrikarji, ki so na svoji
izobraževalni poti dosegli svoj po-
klicni cilj. Povedali so, da si je
potrebno postaviti predvsem realne
cilje, ki jih resnično želimo doseči. O
svojem izobraževanju, delu in življen-
ju so govorili: Boštjan Horvat (elekt-
rikar), Boris Petek (elektrotehnik),
Marjan Bezjak (dipl. ing. el) in Zlat-
ko Čuš (doktor znanosti). Dijaki so se
na njihovo pripovedovanje odzvali
zelo pozitivno, kar se je predvsem vi-
delo pri vprašanjih gostom. Zelo zani-
mivi pa so bili odgovori, saj so gostje
odgovarjali iz življenjski izkušenj.
Na koncu srečanja so dijaki med
drugim menili: "Pogovor je v meni
prebudil zavest o odgovornosti in
šolanju;" "Spoznal sem, da samo s tru-
dom prideš do zastavljenih ciljev!"
MIlan Kraint
^nmmsnmassm
Vzemite si čas!
Skoraj ni dneva, da mi ne bi
kdo potarnal, kako ga čas pre-
ganja. Vsem se peklensko
mudi, vsem primanjkuje časa
za pomembne naloge; le kako
bi si še utegnili ukrasti dra-
gocene ure za razvedrilo in
počitek. Oboje - razvedrilo in
počitek - je temelj srečnega
življenja, zatorej nikar ne do-
volite, da bi vam za srečo
zmanjkalo časa. Če ne verja-
mete pravkar prebranemu,
posezite po slikanici uvel-
javljene pesnice in pisateljice
Bine Štampe Žmavc, ki se je
pridružila številnim mojstrom
pisane besede s pomembnim
sporočilom o času in ne-
potrebnem, škodljivem brzen-
ju. Pravljica MUC MEH-
KOŠAPEK se dogaja v mestu
jasnega imena - Drvečem
mestu.
V Drvečem mestu ne drvijo
le kolesa, motorji, avtobusi in
avtomobili: neizmerno hitri so
celo koraki. Nihče nima niti
trohice odvečnega časa, tako
Drvečemeščani celo jejo sto-
je. To je mesto, kjer vsi brzijo
po opravkih, tekajo za kariero
in velepomembno službo ter
vsi hitijo, da jih ne bi kdo pre-
hitel. V mestni slaščičarni so
umaknili stole, saj ni, da bi izJ
gubljali čas s sedenjem. Fan-'
tič Maj je dobil ime po naj'
lepšem mesecu v letu, a kaj,'
ko nima časa, da bi opazil nje-
govo lepoto. Moto
Drvečemeščanov je: »Svet
dandanes pripada hitrim!« In
Maj je hiter, a tudi presneto
utrujen otrok. Po šoli, po urah
violine, po plavalnem tečaju,
po računalniški skupini je fan-
tič preutrujen še za domačo
nalogo. Na srečo mu jo
čudežno naredi hišni ljubi-
jenček muc Mehkošapek, ki
zna tudi govoriti. Maju položi
na srce naslednje besede:
»Če se ti mudi, si vzemi vsaj za
eno muco časa!« Toda le kdo
ima čas za muce v Drvečem
mestu? Muce vseh velikosti
zavzamejo Majevo šolo in ot-
roci jih odnesejo domov s po-
membnim sporočilom: »Čas
je, da si privoščimo za eno
muco časa!«
Slikanica Muc Mehkošapek
je izšla preteklo leto pri založbi
EPTA iz Ljubljane. Odlično jo
je ilustriral Svjetan Junakovič,
ki se je to leto uspešno
predstavil na knjižnem sejmu
v Bologni.
POVABILO
NA MALO
PRAVLJIČNO
URO!	I
Danes, v četrtek, 6. maja, bo
ob 17.uri Mala pravljična ura
za otroke do petega leta. i
pravljični sobi mladinskega!
oddelka Knjižnice Ivana PotN
ča, Mali grad, Prešernova 35,
boste slišali pravljico TIŠINA,
TUKAJ BEREMO! Vstopnine
ni, zaželeni so copati.
ilf/ona KlemeniU
FILMSKI KOTIČEK
Ljubezen v stekleniiki
(Message in a Bottle)
Ali ste osamljeni? Nesrečno zaljubljeni? Nikar
ne oklevajte; svoja čustva zlijte na list papirja
(če vanfi primanjkuje idej, vam bo v veliko
pomoč današnji film), sporočilo zaprite v
stekleničko in z njo hop v Dravo. Le vprašanje
časa je, kdaj se bo usodna ljubezen prikazala
na vaših vratih.
Novinarka (Robin Wright Penn) najde stekleni-
co z zanimivim sporočilom, ki ga je napisal
moški, še vedno zaljubljen v svojo pokojno
ženo. S pomočjo svojega časopisa poišče
avtorja (Kevin Costner) in po prvem srečanju
med njima vzklije ljubezen. Kljub temu pa dvoji-
co čaka velika preizkušnja - romantični mornar
bo moral najprej preboleti pokojno ženo, da bo
lahko zaživel novo ljubezen.
Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Kevin Cost-
ner je v svoji filmski karieri imel že dosti pri-
ložnosti, da bi se naučil jezika ljubezni (spomni-
mo se samo Telesnega stražarja), toda zgleda,
da je največji vtis nanj naredil Pleše z volkovi.
Tudi v tem filmu dobimo občutek, da bi Costner
raje kot z ženskami bil obkrožen s tropom vol-
kov. Morda so producenti res iskali igralca, ki je
slab pri izražanju čustev, toda za ljubezenski
film je nenavadno, da so bolj erotične scene s
Costnerjem in njegovo jadrnico kot pa lju-
bezenski prizori.
Najbolj pozitiven vtis na vas bo s svojo vlogo go-
tovo naredil Paul Nevvman, ki je dokazal, da še ni
za odpis. S šarmom, ki ga oddaja, je še večje
nasprotje Costnerja, ki ženske osvaja s plava-
jočimi stekleničkami. Morda prav zato gledalcev
zmote osamljenega momarja ne prizadanejo
tako, da bi pridno polnili blagajne kinematogra-
fov. Le koga bo pretresla usoda samotarja, ki je
prej zrel za psihiatra kot za novo romanco?
Kljub neposrečenem filmu sprehodi ob Dravi
verjetno ne bodo več to, kar so bili. Nevamost
je, da reka postane prava ženitna posredovalni-
ca, le da tokrat ne boste izbirali med barvo las,
oči in velikostjo, pač pa med steklenico ra-
denske, kokakole ali fante...
Nataša Žuran
tednik - četrtek, 6. maj 1999
5
r I	ii T ■
IHARIBOR / PO TEKMOVANJU »NASA PESEM«
tudi bron se blešii
^dnji konec tedna v aprilu je potekalo 16. zborovsko tekmo-
slovenskih pevskih zborov v Mariboru. Tekmovalo je 33
pdjboljših zborov. V konkurenci šestih moških zborov je tek-
moval tudi ptujski komorni moški zbor z zborovodjo Francem
I^Čnom.
, iCot smo v Tedniku že poročali,
0	zbori poleg obvezne pesmi za
sako zasedbo morali predstaviti
5 vsaj eno slovensko ljudsko pe-
jm v izvirni obliki ali priredbi ter
ve skladbi po lastni izbiri. Tra-
inje izvedb treh pesmi, brez ob-
jzne skladbe, ni smelo preseči 10
linut. Iz pregleda programov so-
elujočih zborov povzemam, da
mo od 66 skladb po prosti izbiri
lišali kar 30 sakralnih ali
(bežnih del iz obdobja pretežno
fiinške romatnike ter samo dva
jallusova moteta (ptujski zbor ga
■pel). Programska in slogovna us-
leritev zborov se torej nagiba
rugam. Od ljudskih pesmi se je
5pet pokazala nedorečenost for-
lulacije v razpisu, saj trije pri-
lorski zbori niso prijavili pesmi,
1	bi ustrezala razpisu, a so bili na
imovanje vseeno sprejeti. Prav
iko se je dogajalo, da je kakšen
lior prekoračil dovoljeno minu-
tažo. Ni mi znano, ali je kakšen
zbor v zvezi s temi nejasnostmi iz-
koristil možnost pritožbe.
Seveda pa je tekmovanje imelo
obilo pozitivnih in odmevnih
lasntosti, ki se iz leta v leto iz-
boljšujejo. Na prvem mestu naj
napišem, da je bila velika večina
zborov pomlajena z vrstami pevk
in pevcev, da ne omenjam svežine
nastopov debitantskih ter aka-
demskih in študentskih zborov.
Edini zbor, ki je izstopal po sta-
rostni zasedenosti, je bil moški
zbor Slava Klavora iz Maribora.
Slišali smo kar nekaj prvih iz-
vedb in novitet. Na odru smo
srečali nove mlade zborovodje,
med njimi le enega starejšega
(Mirko Slosar). Organizacija
tekmvoanja je bila, lahko rečemo,
brezhibna. Občinstvo se, za razli-
ko od tistih na koncertih klasične
glasbe, na Naši pesmi ne stara, am-
pak pomlajuje, odziv pa je dober.
saj so bili vsi koncerti v unionski
dvorani polno zasedeni. Žirija le-
tos ni podelila vseh posebnih priz-
nanj in (posebnih) denarnih nag-
rad, čeprav bi si zbori to zaslužili,
vsaj zlati, ki jih je bilo sedem.
Po letošnjem tekmovanju lahko
strnemo, da kvaliteta vrha slo-
venske zborovske piramide raste.
Še pred dvajsetimi leti smo govori-
li o dveh, treh zlatih zborih, sedaj
pa o več kot desetih, če prištejemo
tudi tiste, ki letos niso nastopili
(Ave, Ljubljanski madrigalisti,
Consortium musicum, Carmina
Slovenica). Zbori so si z dvigom
kvalitete dvignili tudi lastne kri-
terije in si sami razširili vrh pira-
mide. Iz statistk in po spominu
lahko zatrdim, da bi zbor, ki je bil
letos na Naši pesmi npr. srebrn,
pred petnajstimi leti prejel zlato
plaketo. K dvigu kvalitete je
nedvomno največ pripomogel Ev-
ropski simpozij za zborovsko glas-
bo, ki je bil leta 1995 v Ljubljani.
Ta je slovenskim zborovodjem
razširil nazore in obzorja, slovens-
kim zborom pa odprl vrata na zbo-
rovska tekmovanja po vsem svetu.
In še beseda o nastopu komorne-
ga moškega zbora Ptuj. Pomlajena
zasedba zbora je s svežim zvokom
že petič potrdila bronasto barvo,
kar je pri dvigu kriterijev v bistvu
napredek. Iz letošnjega nastopa
komornikov je razvidna kontinui-
teta delovanja in dosežena raven
zbora, saj od leta 1982, odkar zbor
pod sedanjim zborovodjo tekmuje,
ni padla. Komorni zbor se tudi
lahko pohvali s stalno zasedbo pe-
vcev, česar pri mnogih zborih v
Mariboru letos žal nismo videli -
pomagali so si s substituti.
Menim, da delim mnenje vseh
poznavalcev in ljubiteljev zborovs-
kega petja, da smo lahko ponosni
na dosežek ptujskih "komorni-
kov". Zatorej zboru in zborovodji
iskrene čestitke!
MIG
borovodje in predsedniki zborov, ki so nastopili
adnji dan.	Foto: M. Ozmec
llMNAZIJA PTUJ / POGOVOR S PROFESORJEM
MATEMATIKE STANISLAVOM ŠENVETROM
tafemafiko raiumeio povsod
Hča smo hitremu razvoju znanosti in tehnike, vendar si ne
ipremo niti misliti, da bi to bilo lahko brez matematika. Ma-
šnatika je filozoflja v pravem pomenu te besede - namreč Iju-
ezen do modrosti, poleg tega pa je še mnogo več. Njena ne-
lirna narava ni le kontemplativna, marveč tudi operativna,
nirjena in nepristranska razmišljanja želi vedno dopolniti z
^janjem, ali drugače povedano, diskurzivno mišljenje hoče
[iremeniti v račun. Ravno zaradi lepote matematike smo se
Ogovarjali s profesorjem matematike na ptujski gimnaziji
^nislavom Šenvetrom, enim redkih učiteljev matematike v
loveniji, ki uvajajo novo metodo poučevanja matematike s
'<>inočjo nove tehnologije - kalkulatorjev in računalnikov.
•	Matematika je v šoli strah ...
S- Senveter: "Mislim, da se ne
'^memo najbolje. Profesorji se
fcmalo bojimo matematike in
''slimo, da jo imajo vsi tako radi
In tako s temi pričakovanji
^iičujemo."
*	Kalkulatorji zmorejo vse, kar
'»»čimo...
Šenveter: "Eno je tradicija,
^^ematika se je razvijala skozi
^čletja. In tako se velikokrat
"^lim, da v šolah učimo mate-
do 19. stoletja, ko še niso
kalkulatorjev. Najso-
I ^ejših matematik se ne dotika-
° niti na fakulteti. Preprosto za-
tega, ker so stvari, ki se jih
metodično in didaktično
'ko bolj dodelane, in če je nekaj
^®goško obdelano, je to možno
^ predstaviti. Tisti, ki uvajamo
J^gojno-učni proces matemati-
^'kalkulatorje", želimo narediti
naprej k dvigu splošne
'"azbe, saj se danes "kalkulator-
^>'^čunalniki) uporabljajo v vseh
Znanosti, od humanistike do
.jljke, in za vsem tem stoji mate-
^tika."
• Kaj pomeni nova tehnologija
za klasično matematiko?
S. Šenveter: "Napredek in pri-
jaznost matematike do učenca.
Naš cilj je narediti matematiko
dostopnejšo, prijaznejšo, veliko
nazornejšo. Lažje bo nam učitel-
jem in učečim se. Sami vemo, da je
matematika abstrakcija in je sama
po sebi težka. Primer je geometri-
ja: učitelji bi jo lahko razlagali
brez orodja (šestila, trikotnika,
ravnila _), vendar bi jo bolj malo
dijakov razumelo. Tako je
potrebno pri predavanju upo-
rabljati čim več didaktičnih
sredstev, s katerimi približamo di-
jaku različne snovi."
•	Marsikateri dijak ob ušenju
pomisli: Le kje bom to rabil?
S. Šenveter: "Spreminjati učni
načrt je zelo drzna poteza, saj gre
za tradicijo. Ali se učiti "integrale"
danes pri vsej tehnologiji, ki zna
vse to izračunati sama? Veliko je
takšnih vprašanj brez odgovora. A
učitelji poskušamo narediti snov v
vsakem primeru uporabno, saj
vedno dodamo uporabni primer.
Seveda ni naš cilj, da bi preračuna-
vali strojniške ali elektromotorje,
naš cilj je samo nakazati, kje se da
matematika uporabiti kot orodje."
•	Je matematika uporabna?
S. Šenveter: "Vsekakor. Vendar
je vprašanje, kaj bo z matematiko
čez nekaj let, saj zna vsak kalkula-
tor izračunati že skoraj vse, kar
znamo izračunati mi. Če se stvari v
poučevanju matematike ne bodo
"hitro" spremenile, bo postala ma-
tematika čez nekaj deset let izbirni
predmet, kot je danes latinščina."
Profesor Stanislav Šenveter je
vzgojil veliko dobrih matemati-
kov, saj pri svojem delu uporablja
najsodobnejše metode, je nenehno
v korak s časom. Ko ga poslušamo,
dobimo slabo vest, zakaj nismo v
svoji mladosti imeli matematike
raje, mlade pa povzdigne k prijaz-
nosti do te vede.
MIlan Krain€
Stanislav Šenveter, prof.
matematike. Foto: Nini
PTUJ / MEDNARODNO SREČANJE EKONOMSKIH ŠOL
Znanie ne more
osfaff zaprto
Ekonomska šola Ptuj je konec aprila gostila hrvaške
predstavnike I. ekonomske škole Zagreb. Dijaki so skupaj
ustvarili gledališko igro. Ptujski ekonomci so navdušili kole-
ge iz sosednje države glede na svojo organiziranost in s tem,
kako polni idej so.
Ekonomska šola Ptuj in I.
ekonomska škola Zagreb sta se
srečali v lanskem letu, ko so Zag-
rebčani gostili srečanje Alpe - Jad-
ran. Ptujska šola je tam sodelovala
s projektom o ptujskih termah.
Ker so začutili, da med njimi vije
svež veter napredka in da so si zelo
podobni v razmišljanju in idejah
(prav tako pa imajo 1450 učencev
in 85 učiteljev), so si želeli postati
partnerji. V Zagrebu so čakali sko-
raj leto dni, da jim je njihovo mi-
nistrstvo izdalo dovoljenje, da lah-
ko postanejo "partnerska" šola (to
je že druga partnerska šola
ptujskih ekonomcev).
Kot prvi korak prijateljstva so se
odločili, da naredijo dvodnevno
srečanje, na katerem bi dijaki na-
redili skupno gledališko igro v
treh jeziki. Tako so prispeli na
Ptuj v dežju trije profesorji: ravna-
telj mag. Slavko Trupeljak, profe-
sorica nemškega jezika Ljiljana
Troskot in profesor strokovno-
teoretičnih predmetov Franjo Rep
ter 12 dijakov, vendar jih je sonce
na obrazu Ptujčanov ogrelo, topel
sprejem ravnateljice Branke R.
Kampl pa razveselil. Uradna sez-
nanitev je potekala v podjetniški
delavnici Ekonomske šole Ptuj (v
Lackovi). Sledil je ogled šole in
kulturno-umetniških znamenitos-
ti Ptuja pod strokovnim vodstvom
profesorice Brigite Hrženjak. V
popoldanskem delu so srečanje po-
pestrili s športnimi aktivnostmi
pod vodstvom profesorja Jakoba
Rajha (nogomet, odbojka), nato pa
so se dijaki iz Zagreba skupaj s
svojimi ptujskimi kolegi, pri kate-
rih so prespali, izgubili v nočno
življenje.
Drugi dan jih je čakalo veliko
vaje, saj jih je v popoldanskih urah
čakala realizacija gledališke
predstave. Seveda niso začeli iz
nič, saj so se dijaki v svojem kraju
pripravljali na gledališko igro, se-
daj pa so vse skupaj uskladili pod
mentorstvom profesoric Barbare
Bezjak in Marijane Rajh.
Predstava je potekala v treh jezikih
(slovenščini, hrvaščini in
nemščini), dvorana je bila nabito
polna in ob bučnem aplavzu, pol-
nem čustev, je skoraj razpadla.
Gostje so bili nad organizacijo in
izvedbo srečanja navdušeni. Pre-
den so se poslovili, so dejali, da
bodo v prihodnjem šolskem letu
poskušali biti boljši, čeprav bo
težko.
Ekonomska šola Ptuj je še en-
krat potrdila svojo veljavnost v
svetu. Dobro se zavedajo, da znan-
je ne more ostati zaprto v eni
državi, temveč mora krožiti, kot
kroži denar. Če hočemo svojega ot-
roka pripraviti na svet, potem je
Ekonomska šola Ptuj pravi naslov.
MIlan Kraint
Ravnateljica Branka Regvat Kampl (v sredi) in ravna-
telj zagrebške ekonomske šole mag. Slavko Trupel-
jak (levo)
Utrinek Iz gledališke predstave.	Foto: Nini
SELA/ OBMOČNO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN
Med ljudsko pe^ntl/a,
plesom In šegami
v kulturni dvorani na Selih je bilo v soboto, 24. aprila, območno srečanje folklornih skupin, ki
so ga pripravili Skladj^a ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ptuj, Zveza kul-
turnih društev in KD Sela. Nastopilo je pet folklornih skupin: iz Cirkovc, "Rožmarin" Dolena,
Markovcev, Lancove vasi in Bolnišnice - DPD Svoboda Ptuj. Dobrodošlico je v imenu občine
Videm kot gostiteljice zbranim folkloristom zaželel tudi predsednik odbora za družbene de-
javnosti Boris Novak.
Cirkovčani in Markovčani so že
po tradiciji prikazali štajerske ple-
se in šege, folklorna skupina
Rožmarin iz Dolene je posebej za
srečanje pripravila ljudski spet s
prikazom "pušelšanka" v Halozah,
FS Bolnišnice je v splet povezala
ljudsko pesem Spominčic, Lan-
covljani pa so bili izvirni s spletom
"krancelpint" - dekliščina. S pes-
mijo in plesom so na odru pokazali
slovo dekleta od ledig stanu, pa
tudi veselje nevestinih prijateljic
in ženinovih prijateljev pred poro-
ko (ti so se namreč srečali na
dekliščini in fantovščini). Z nasto-
pom in predstavitvijo folklornih
skupin na Selih je bil zadovoljen
tudi Vasja Samec, predsednik stro-
kovnega odbora območnega
združenja folklornih skupin, ki se
je po nastopu srečal z mentorji
skupin.
T. Mohorko
Lancovska dekleta so bodoči nevesti spletla 'krancl'
in ji ga nadele na dekliščini.	Foto: Langerholc
6
četrtek, 6. maj 1999 - TEDNI|{|
J L*J 'JI /i g I. T '
ORMOŽ / LJUBITELJSKA KULTURNA DEJAVNOST IN OTROCI
Predstavitev ce/o/efne otroške ustvariainosti
Ormoški april je na področju kulture potekal v znamenju
otroške pesmi, gledališča in plesa. Osnovnošolci so predstavili
rezultate celoletnega dela na sproščen in igriv način. Kvalite-
ta iz leta v leto raste. Razlog je kontinuirano izobraževanje
mentoijev, ki s sodobnimi pedagoškimi pristopi omogočajo ot-
rokom, da predstavijo tisto najboljše, kar v sebi nosijo.
Vsako leto v spomladanskem
času po vsej Sloveniji potekajo
prireditve, na katerih se predsta-
vijo ljubitelji kulture. Ustvarjajo
na različnih kulturnih področjih.
Včasih so jih imenovali "amater-
ji". Zaradi pogosto visoke kvalite-
te ustvarjenega so ta izraz s
slabšalnim pomenom opustili.
Skupine ustvarjajo v okviru šol in
različnih društev, nekateri deluje-
jo kot samostojne skupine ali
podjetja.
Prireditve so razdeljene v dva
dela: za otroke in mladino ter za
odrasle. Potekajo v organizaciji
Sklada republike Slovenije za lju-
biteljske kulturne dejavnosti in
njegovih območnih izpostav.
Sezona se prične z območnimi
prireditvami, ki potekajo v orga-
nizaciji območnih izpostav skla-
da. Sodelujejo skupine, ki delujejo
na področju ene ali več manjših
občin. Vse prireditve obišče selek-
tor, praviloma strokovnjak za
določeno področje: sodobni ples,
zborovsko petje, folkloro, gleda-
lišče ipd.. Po končani prireditvi
na skupnem srečanju poda oceno
prireditve, včasih tudi posamez-
nih skupin, če to želijo. Tisti, ki
izstopajo po kvaliteti, se udeležijo
"medobmočnih srečanj", ki pote-
kajo v različnih koncih Slovenije
v aprilu ali maju. Samo najboljši
se na koncu uvrstijo na republiška
srečanja.
Čemu tako organizirana ljubi-
teljska kulturna dejavnost?
Težnje po ustvarjanju, uspešnosti,
samopotrditvi so osnovne člove-
kove potrebe. Otroci, ki v šolskem
sistemu niso uspešni, odrasU, ki
se ne počutijo izpolnjene po
končani službeni obveznosti, tisti,
ki so zaradi rednega dela psihično
ali fizično preobremenjeni, lahko
poiščejo razbremenitev in izpolni-
tev z delovanjem na kulturnem
področju.
FESTIVAL
OTROŠKEGA
GLEDALIŠČA
v kulturnem domu Ivanjkovci
so se v četrtek, 8. aprila, predstavi-
le tri otroške gledališke skupine,
ki delujejo v okviru osnovnih šol.
Žal se niso predstavile skupine, ki
delujejo v kulturnih društvih,
nastop pa je zaradi bolezni odpo-
vedala tudi skupina iz Ormoža, je
povedal Tomaž Bolcar, vodja
območne izpostave Sklada ljubi-
teljske kulture Ormož. Po njego-
vih besedah je namen srečanja
predstaviti javnosti gledališko
ustvarjalnost mladih v osnovnih
šolah in izbrati na osnovi strokov-
ne ocene Bojana Čebuija kvalitet-
no skupino za območno srečanje
gledaliških skupin.
Prvi so s predstavo Žarka Peta-
na Pet Pepelk nastopili učenci
dramsko-lutkovnega krožka OŠ
Ivanjkovci. Mentorica in režiser-
ka je bila Tatjana Majdič. Sceno
v predstavi o razvajenem kralje-
viču, ki se je hotel poročiti s Pe-
pelko, so mladim gledališčnikom
pomagali narediti učenci, ki obis-
kujejo likovni krožek pod
vodstvom Natalije Veselič. Po
svojem prvem letošnjem nastopu
so povedali, da so imeli na začetku
malo treme. Probleme so imeli s
posteljo, ki se je sredi predstave
sesula, ter čevlji, ki so med
predstavo izginili, ko ne bi smeli.
Z nastopom so bili zadovoljni,
prav tako publika, ki jim je burno
ploskala po vsakem končanem
prizoru. Na vajah, ki so trajale pet
mesecev, so se zabavali in veliko
smejali. V načrtu imajo še nekaj
nastopov v letošnji sezoni.
Mala čarovnica, ki ni mogla biti
zlobna v režiji Cirila Vnuka je se-
lektorja navdušila s svojo dinami-
ko. Učenke gledališkega krožka
OŠ Miklavž pri Ormožu so bile po
njegovem mnenju "prave čarovni-
ce". Tudi učenca v vlogi čarovnika
in dobrega Petra s skoraj pravimi
brki nista zaostajala.
Dramska skupina OŠ Velika
Nedelja je publiko presenetila z
ubranim petjem. S flavto je
spremljala petje igralcev učiteljica
glasbenega pouka Tea Ivanuša. V
krajši, manj zahtevni predstavi z
naslovom Pištek je bila nekaj po-
sebnega scena, ki sta jo naredila
učitelja likovne in tehnične vzgo-
je Božidar Muršec in Milko Les-
ničar. Osnovno izhodišče mento-
rici je bilo, da bi otroci na vajah
uživali in se zabavali pri sodelo-
vanju v sebi primerni predstavi.
Po besedah Tomaža Bolcarja je
bil pred tremi leti porast gleda-
liške dejavnosti, gledaliških iger
in krajših dramskih prizorov,
zadnje čase pa opaža stagnacijo.
Domneva, da zato, ker kulturna
dejavnost nasploh na šolah nima
pravega mesta. Bolj trdna osnova
za delovanje gledaliških skupin bi
bilo verjetno delovanje v okviru
kulturnih društev, ki so pravilo-
ma bolj zainteresirana za vzgojo
mladih igralcev. Gledališka de-
javnost zahteva poleg sposobnega
mentorja in dobrih igralcev cel
kup sodelavcev - scenskih, glasbe-
nih in lučnih mojstrov ter fi-
nančna sredstva, ki jih šole za
tovrstno dejavnost nimajo toliko,
kot jih je potrebno za realizacijo
predstave. Sklad RS za ljubi-
teljsko kulturno dejavnost fi-
nančno podpira izobraževanje
mentorjev in srečanja mladih
igralcev. Nastajanja predstav ne
financirajo, zato pa skrbijo za
izobraževanje mentorjev na semi-
narjih, tako imenovanih gleda-
liških šolah. V jeseni bodo orga-
nizirali občinski seminar, namen-
jen režiji, gibu na odru in drugim
strokovnim temam v gledališču.
Pripravljeni so finančno podpreti
izobraževanje slehernega, ki bi se
želel v prihodnosti kot mentor
ukvarjati z gledališko dejavnostjo.
Območna srečanja gledališčni-
kov so organizirana vsako leto v
drugem kraju. Zaradi obilice
problemov, ki so povezani s slabo
opremljenostjo krajevnih dvoran,
razmišljajo, da bi bila ta srečanja v
bodoče v Ormožu ali izključno v
dvoranah, ki so tehnično dovolj
dobro opremljene. S tem je mišlje-
na dvorana, ki ima luči, ozvočenje
in spremljajoče prostore,
predvsem garderobe. Večina kul-
turnih dvoran po manjših krajih
je v zelo slabem stanju. Najbolj
opremljene in vzdrževane so v
Središču ob Dravi, pri Miklavžu
in v Veliki Nedelji. Tomaž Bolcar
je povedal, da se je na nivoju
države letos govorilo o kulturnem
tolarju, ki bi lahko bil tudi vir fi-
nanciranja za osnovno investi-
cijsko vlaganje in opremljenost
krajevnih dvoran ter s tem razvoja
kulture. Dobro opremljena dvora-
na omogoča razvoj kulturne de-
javnosti ter vstop kulture v neki
kraj. V kulturnih skupinah bi
imeli več članov in na predstavah
več obiskovalcev.
Na koncu prireditve je Bojan
Čebulj, ki se tudi sam ukvarja z
izobraževanjem mentorjev in pe-
dagoškim delom, ocenil priredi-
tev. Dejal je, da se je v vseh treh
predstavah izražala zavzetost, spo-
sobnost in ljubezen mentorjev do
gledališkega dela in mladih gleda-
liških navdušencev. Spodbudna je
skrb za slovenski jezik na gleda-
liških deskah. Presenetljivo je šte-
vilo mladih, ki izražajo gledališko
radoživost in neverjeten tempera-
ment s svojim igranjem na odru. S
tem zagotavljajo Slovencem lepo
in uspešno gledališko bodočnost.
Poudaril je, da delo mentorjev ni-
koli ne more dobiti polnega priz-
nanja in razumevanja. Gre za veli-
ko požrtvovalnost, ki je nekdo, ki
je ni izkusil, ne more razumeti. V
ospredju je korist mladih igralcev,
ki jih tovrstne izkušnje lahko zaz-
namujejo tudi za celo življenje.
Delo mentorjev je na šolah in v
družbi premalo uveljavljeno in
cenjeno glede na to, kaj nudijo
mlademu igralcu. Odrska
izkušnja je nekaj, kar si zapomni-
jo v pozitivnem smislu za celo
življenje. Mentor lahko otroka
navduši za kulturo ali pa mu inte-
res zanjo zatre. Zato je to odgovor-
no delo, kar Bojan Čebulj poudar-
ja tudi na seminarjih za mentorje.
Po njegovem mnenju jim najbolj
manjka znanje na likovnem
področju. Zanj je gledališče giblji-
va slika, ki se neprestano spre-
minja, ki mora gledalcu nepresta-
no nuditi neko sporočilo in akci-
jo. Obvladovanje gledališkega
prostora, ki je večdimenzionalen,
je najosnovnejši problem. Likov-
ni občutek za ta prostor je tisto,
kar jim najbolj manjka.
Pogovori s selektorjem ob kon-
cu srečanj in analiza dogajanja,
ocena uspehov in neuspehov po-
menijo mentorjem tudi spodbudo
za nadaljnje delo z mladimi igral-
ci.
OBMOČNO
SREČANJE
OTROŠKIH
FOLKLORNIH
SKUPIN
9. aprila so se v kulturnem
domu v Veliki Nedelji srečali mla-
di člani folklornih skupin. Nasto-
pilo jih je sedem, od dvanajstih, ki
delujejo na območju občine
Ormož, v vrtcih, osnovnih šolah
in društvih.
Predstavile so se folklorna sku-
pina otroškega vrtca iz Velike
Nedelje skupaj s pevskim zborom
ter vse druge, ki delujejo v okviru
osnovnih šol v ormoški občini ra-
zen Središča ob Dravi. Od
Tomaža pri Ormožu sta nastopili
dve skupini pod mentorskim
vodstvom Jožice Rep. Na OŠ
Ivanjkovci je folklorna dejavnost
pod mentorskim vodstvom Irene
Cerovič zelo razvita. Predstavili
so se s kar tremi skupinami, kar
gotovo zahteva od mentorja veli-
ko truda. Kot zadnja se je predsta-
vila OŠ Kog z mentorico Anico
Pevec, ki je odlično pripravila
svoj splet.
Organizatorja Tomaža Bolcarja
smo vprašali, kaj se najpogosteje
pleše na otroških folklornih prire-
ditvah. Tomaž Bolcar: "Otroške
folklorne skupine iz vrtca izvajajo
v glavnem plesne in rajalne igre,
izštevanke, pojejo pa tudi otroške
pesmi iz ljudskega izročila. Mlajši
osnovnošolci plešejo že
pripravljene splete, predstavljajo
stare običaje in otroške igre. Sta-
rejši osnovnošolci pa že plešejo
plesne splete, v glavnem seveda
štajerske plese. Izjema je osnovna
šola Tomaž pri Ormožu, ki se je
predstavila z gorenjskimi plesi.
Razlog je tudi ta, da imajo zelo
lepe gorenjske noše. Menim, da bi
morali Slovenci ljudskemu
izročilu posvetiti več pozornosti.
Smiselna bi bila vključitev v učne
načrte osnovnih šol."
Selektorica prireditve je bila
Neva Kovačič, ki je posebej česti-
tala mlademu harmonikarju
Damjanu Klemenčiču. Bil je
spremljevalec na "frajtonarici" kar
pri petih skupinah. Veliko priz-
nanje je izrekla vsem mentoricam,
ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, za
katero je otroke težko motivirati,
ker je ne poznajo. Za ormoško
področje je značilna velika ples-
nost. Na področju folklore se pri
otrocih sicer spodbuja tudi obu-
janje otroških iger. Selektorica
priporoča knjigo Nežke Lubaj Pi-
kapolonica, hvala za zlato kolo, ki
je nastala na osnovi avtoričinega
raziskovalnega dela. Sklad RS za
ljubiteljsko kulturno dejavnost jo
je izdal kot pripomoček mentori-
cam in mentorjem otroških folk-
lornih skupin. Avtentične skupi-
ne ormoške občine bi lahko več
pozornosti posvetile šaljivemu, ig-
rivemu delu ter petju, ker imajo
zelo dobre pevce. Velik problem
otroške folklore so oblačila. Bolj
se priporoča vsakdanja obleka kot
pomanjkljiva folklorna noša. Šta-
jerska je na področju raziskave
ljudskih noš bela lisa. Področje s
strani strokovnjakov še ni razis-
kano. Posamezna področja sicer
so, vendar rezultati še niso ob-
javljeni. Kot raziskovalka na tem
področju je najbolj zaslužna Mari-
ja Makarovič, ki je posameznim
skupinam že pomagala, da so
prišle do avtentičnih noš, tudi
folklorni skupini OŠ Ivanjkovci.
Na tokratni prireditvi so bile noše
kar zadovoljive, brez večjih na-
pak. Najbolj problematična je
ponavadi obutev, zato so bose
otroške noge najboljša rešitev, če
oder to dovoljuje. Če to ni
mogoče, se priporočajo črni šolski
copati ali temni vsakdanji čevlji.
Največ znanja mentorjem manjka
na področju koreografije, je pove-
dala Neva Kovačič. Plese oz.
odrsko postavitev je potrebno ko-
reografsko pravilno obdelati, tako
da bodo zanimivi tudi za gledalce.
Priporočila je organizacijo semi-
narja, na katerem bi si mentorice
poglobile znanje s področja koreo-
grafije. Velika specifika in pozi-
tivna plat prireditve so bili po nje-
nem mnenju izvirni avtentični
ljudski plesi s tega področja -
sotiš, zibenšrit in šamarjanka.
MEDOBMOČNO
SREČANJE
PLESNIH SKUPIN
Plesalci sodobnega plesa so se
predstavili 16. aprila v domu kul-
ture Ormož. Mlajšim plesalcem iz
ormoške občine so se pridružili
tudi starejši iz Ptuja.
Prireditev v Ormožu tradicio-
nalno izstopa po kvaliteti med
tovrstnimi plesnimi srečanji. Gre
predvsem za kvalitetno pedagoško
delo mentorjev ter izrazno moč,
prepričljivost in sproščenost ple-
salcev na odru. Plesni vrtec Pan-
dora Ormož se je predstavil z gi-
balnimi igrarijami Biba leze ter
gibno dramatizacijo Sloni in
miške pod mentorskim vodstvom
Tomaža Bolcarja, ki je tudi men-
tor na osnovni šoli Polenšak. Ta-
mkajšnje Muce so zaplesale na
glasbo Lada Jakše. Plesna skupina
istega mentorja iz OŠ Tomaž p
Ormožu je presenetila z devetii
fanti v plesni točki Iskanja, kar
redkost v plesu nasploh. Na nefc
liko višjem nivoju plesnega zna
ja deluje otroško plesno gledališ
Pandora Ormož prav tako p(
mentorskim vodstvom Toma
Bolcarja. Nekoliko starejši otro
so s koreografijo Veter v laa
opozorili na problem odvisnosti
naši družbi. Nekaj posebnega
vsekakor odlomek iz predsta
Obleka naredi Pepelko v izved
iste skupine in mentorja.
Mentorica, ki deluje v OŠ Ko
Nevenka Jambriško je že le
znana po izrednem občutku
delo z otroki na plesnem področ
ter dobrih koreografijah. Predsi
vili so se s Plesom snežink
Klovni. Plesalci iz Ptuja deluje
v okviru Delavskega prosvetne
društva Svoboda Ptuj kot sam(
tojna sekcija za sodobni ples.
nekoliko starejši, v veči
srednješolci. Odlikuje jih veli
izrazna moč in dobro obvladal
plesne tehnike. Vodi jih Maj
Fridl, ki jih spodbuja k samosi
jnemu ustvarjanju. Zaplesali
štiri koreografije. Modro
avtorski ples mlade plesalke, i
skupinski koreografiji"... je mo
in "Sila je ..." so odplesali na dii
mično glasbo Dr. Didg. Polet ji
je dal seminar kontaktne ples
tehnike, ki so ga obiskovali pi
kratkim. Plesna točka Preplet si
v koreografiji Majde Fridl je izt
jala iz poezije ene izmed plesali
Prireditev se je odlikovala
višji kvaliteti in množičnoi
Pozna se kontinuirano delo is'
mentorjev, je povedala selektor
Minka Veselič Kološa. Pohval
je lično sceno in pravilen p^'
goški pristop mentorjev, ki ^
mladim plesalcem prosto pot'
hovi ustvarjalnosti. Kritično P
opozorila, da bi bil skrajni čas-
se na prireditvah v Ormožu pof
nekdo iz občinske uprave.
ditev, ki je na tako visokem
kovnem nivoju, si zasluži večji'
ziv. Na prireditvah v drugih ^
jih se še ni zgodilo, da bi si i"'
torji morali sami podeliti priz'''
ja ob zaključku.
Majda f^
Dramska skupina OŠ Velika Nedelja
Pogovor s selektorjem Bojanom Čebuljem
Čvekače iz OS Ivanjkovci
tednik ■ četrtek, 6. maj 1999
7
i ^ - ^ " f • • ' 1
KOMENTIRAMO / KOMENTIRAMO / KOMENTIRAMO
Cfščen/e za drugimi - l(al(o dolgo še?
čistilne akcije v severovzhodni Sloveniji (in
tudi v drugih delih države) očitno niso več
muhe enodnevnice, lepo so se prijele in njihova
sporočilna vrednost je iz leta v leto bogatejša.
Koliko se ho dejansko prijela, pa je tudi po
zadnjem čiščenju gozdov, ki so ga opravili slo-
venski lovci skupaj s člani sorodnih društev in
združenj, težko napovedovati. Navsezadnje ni
skrivnost, da so tudi tokrat številni udeleženci
doživeli prezir in posmeh, češ zakaj pa čistite za
drugimi Vsak naj počisti pred svojim pragom,
pustite umazance v smeteh, dodajajo najglaS'
nejši kritiki.
Takšni so bili posamezni očitki, ki seveda niso na-
jboljša popotnica za nadaljevanje podobnih prizade-
vanj. V nekaterih lovskih družinah se bodo namreč
še vključevali v akcije zbiranja kosovnih odpadkov,
ki jih organizirajo posamezne občine ali krajevne
skupnosti. Najlepši primer za to je občina Lenart,
kjer bodo kosovne odpadke rux veliko zbirali 13.
maja in takrat bodo lovci znova priskočili na pomoč.
Zlasti v tistih lovskih družinah, ki so minulo soboto
bolj evidentirale nova divja odlagališča. Podatki so
naravnost zaskrbljujoči Naj se sliši še tako nena-
vadno, celo na pragu Lenarta so jih odkrili nekaj in
na njih množico najrazličnejših odpadkov, tudi ne-
varnih snovi, ostankov škropiv in podobnih okolju
nevarnih odpadkov. Med množico sporočil in odme-
vov na pobiranje smeti po gozdovih pa prihajajo tudi
ostri toni lastnikov gozdov, da lahko v svojih gozdo-
vih počnejo, kar se jim zljubi To so nam potrdili ne-
kateri udeleženci čistilne akcije iz osrednjih Slovens-
kih goric, ki so jim posamezni lastniki celo žugali s
pestmi
Takšen je pač naš odnos do okolja in tudi zato ne
presenečajo kritična opozorila članov zelene bra-
tovščine, da je marsikje po gozdovih pravo razdejan-
je in da bi potrebovali strojno pomoč. Po prvih
ocenah so količine pobranih smeti različne - očitno
pa so povsod.
Posebej zanimivo je tudi organizirano čiščenje
okolja v primestnem naselju Radehova pred Lenar-
tom. Pred dnevi so na veliko pobirali smeti in opozo-
rili, da jih je največ ob prometnicah, zlasti ob regio-
nalki proti Ptuju. Očitno je najlažje odpreti avtomo-
bilsko šipo in se znebiti smeti Žal!
Čeprav bodo celovite ocene akcije sledile, lahko po-
vemo, daje bilosrurvni namen dosežen. Učinek pobi-
ranja smeti očkno tudi, dolgoročno opozorilo pa
najbrž ne. Zato smo lahko toliko bolj veseli resnih
opozoril na račun ekološkega obremenjevanja z letne
skupščin^ Zveze ribiških družin Maribor. Ribiči so
zelo odločno poudarili, da je treba skrb za okolje
dvigniti na višjo raven. Zavzemajo se za inter-
disciplinarni pristop in moč argumentov, ne pa, kot
se to pogosto dogaja, da na račun pretiranega varstva
enega dela narave trpi preostanek. Sicer pa so na
skupščini Zveze ribiških družin Maribor, ki sta seje
udeležila tudi predsednik RZ Slovenije Borut Jerše
in predsednik ZRD Ptuj Stane Žitnik, veliko govo-
rili o poenotenju ribolovnih režimov, varstvu voda in
ribjega življa, vlaganju rib, skrbi za okolje in o
škodi, ki jo povzročajo kormorani Zaradi njih so šte-
vilni vodotoki že siromašnejši, zato se zavzemajo za
strokovne ukrepe in odklanjajo enostranske kritike.
Zlasti na kritike omitobgov naj Ribiška zveza Slo-
venije sproti odgovarja.
Marjan Toš
PTUJ / TEČAJ ŠPORTNEGA PLEZANJA
Brez strahu - športno
plezanje ie varen šport
(2.del)
Že zelo veliko osnovnih šol po
Sloveniji se lahko pohvali z umet-
no plezalno steno. Manjše, pa zato
toliko zahtevnejše in previsne
male plezalne stenice si lahko ure-
dimo sami v garaži, domači kleti
ali kar na podstrešju. Visoke so
samo nekaj metrov, zato se na njih
ne varujemo z vrvjo. Potrebujemo
samo dovolj močno leseno kon-
strukcijo, nekaj vezanih plošč,
umetne oprimke in stare blazine,
ki bodo ublažile naše kratke pa-
dce.
starost, spol in
predznanje nista
pomembna
športno plezanje je šport, ki je
primeren za najmlajše, pa tudi za
starejše. Enako uspešne so ženske
kot moški, dekleta kot fantje.
Ženske znajo morebitno manjšo
fizično moč v večini primerov
Zelo dobro izkoristiti z mnogo
''oljšo gibljivostjo, koordinacijo
in občutkom za ravnotežje.
Pri vseh, ki se začnejo ukvarjati
s športnim plezanjem, opažamo
Povečanje sposobnosti obvlado-
vanja telesa (koordinacija, moč,
gibljivost sklepov in hrbtenice,
gibčnost, sproščanje, pravilno di-
hanje). Poveča se sposobnost
obvladovanja negativnih čustev,
Postopoma se premaga strah pred
višino in globino, prav tako pa se
Poveča sposobnost koncentracije.
Možnosti poškodb
so ob pravilni
^adbi minimalne
Pri športnem plezanju so plezal-
na prvi pogled izpostavljeni ve-
''kim naporom in nevarnostim, v
''esnici pa še zdaleč ni tako. Pleza-
mora obvladovati samo svoje
gibanju v strmi steni pa se
'^ora počasi privaditi. Začeti je
Potrebno postopno, s krajšimi in
lahkimi smermi in z varovan-
jem z vrvjo "od zgoraj". V praksi to
pomeni, da je poteka vrv skozi
močan klin na vrhu smeri. Pleza-
lec pri morebitnem padcu na vrvi
samo obvisi in zdrsne minimalno,
kolikor se raztegne elastična
plezalna vrv. Tudi ko plezamo v
vodstvu, s sprotnim nameščanjem
varovanja, so padci praviloma
kratki in brez sunkovitih obreme-
nitev na telo. Možnosti poškodb
pri športnem plezanju so ob redni
vadbi, primernem vodstvu in
določeni resnosti minimalne, v
vsakem primeru pa manjše kot pri
smučanju, nogometu ali rolkanju.
Predvsem v smislu varnosti mo-
ramo namreč razlikovati med
športnim plezanjem in alpiniz-
mom. Skala v športno-plezalnih
smereh ni krušljiva, smeri za
plezanje pa so visoke samo od 8 do
30 metrov. Nahajajo se v pleza-
liščih, ki so v dolinah in ne v viso-
kogorju. Športno plezanje poteka
le v suhi skali, v lepem vremenu
in nikoli v snegu in ledu. Vsak
trenutek se lahko izognemo vsem
objektivnim nevarnostim, ki jih
prinašajo gore zaradi nenadnih
sprememb vremena, s katerimi so
povezane nevihte, dež, sneg in ne-
varnost strele. Pozimi in v času
slabega vremena lahko plezamo
na umetnih plezalnih stenah v te-
lovadnicah in športnih dvoranah,
ki v zadnjem času rastejo tudi po
Sloveniji kot gobe po dežju.
Besedilo in fotografija:
Silvo Babic
BISECKI VRH / NEVARNOST PLAZOV
Trava zakriva nevarnost
Ma območju občine Trnovska vas je po zadnjih podatkih pet
plazov, ki ogrožajo občane te mlade slovenjegoriške občine.
Najnevarnejši je po besedah župana Karla Vurcerja plaz pri
Čehovih, ki se je sprožil med novembrskim deževjem v nepos-
redni bližini stanovanjske hiše Franca Murka na Bišečkem
vrhu 60 a. Kljub delni sanaciji plaz še naprej ogroža stano-
vanjsko hišo, v primeru hujšega dežja pa je neprevozna tudi
makedamska cesta, ki vodi do Čehovih in še nekaterih ostare-
lih vaščanov Bišečkega Vrha, zato je sanacija po mnenju
vaščanov nujna.
Čeprav neposredne nevarnosti
trenutno ni čutiti, saj trava
uspešno zakriva nevarnost, pa
prebivalci tega konca Slovenskih
goric živijo v nenehni nevarnosti,
zlasti Murkovi, ki se na jesen na-
meravajo za stalno vrniti iz
Avstrije, kjer so na začasnem delu.
Župan občine Trnovska vas Kari
Vurcer poudarja, da so v občini
seznanjeni s problematiko. Konk-
retno za Čehov plaz je bil letos že
izdelan načrt sanacije, opravljena
pa so bila tudi vsa potrebna geo-
mehanska merjenja. Samo načrt je
občino stal 700 tisoč tolarjev,
medtem ko bo sanacija stala okoli
10 milijonov tolarjev. Občina teh
sredstev seveda ni sposobna zago-
toviti, zato bodo z načrtom za
odpravo posledic plazu kandidira-
li za državna sredstva. Že v kmalu
pa naj bi občino obiskala tudi
predsednica državne komisije za
odpravo škode zaradi elementar-
nih nesreč Sonja Beseničar in si
plazove sama ogledala.
Na Bišečkem Vrhu predstavlja
poleg Čehovega pereč problem
tudi tri leta star Kolednikov plaz.
Po trditvah župana Vurcerja je ta
največji v občini, nastal pa naj bi
po večjem posegu v naravo pri
urejanju okolice. Žal načrt za san-
cijo še ni izdelan, na občini pa
poudarjajo, da skrbijo za pre-
voznost ceste in posledice odp-
ravljajo sproti, kolikor je pač
mogoče. Če se plaz ponovno
sproži, je del Biščekega Vrha odtr-
gan od Trnovske vasi, promet pa
je treba speljati preko Trnovskega
Vrha. Janez Rojko, predsednik
vaške samouprave Bišečki Vrh,
upa na pomoč širše skupnosti in
trdi, da vaščani posledic plazov
nikakor ne morejo odpaviti sami.
Preostali trije plazovi v občini so
še Gašperičev, Lahov in Hrgov v
Trnovskem Vrhu. Sanacijski
načrt so doslej pripravili le za
Gašperičevega, katerega sanacija
naj bi znašala okoli 21 milijonov
tolarjev, dodaja župan občine
Trnovska vas Kari Vurcer v upan-
ju na pomoč države.
Anemari Kelfec
Plaz v bližini Čehovih ogroža stanovanjsko hišo na
Bišečkem Vrhu 60 a
Kolednikov plaz je največji v občini. Cesta, ki povezuje
Biščki Vrh s Trnovsko vasjo, je trenutno uspešno sanirana
ODBOJKA / ŽENSKI ODBOJKARSKI KLUB MARSEL
Spre/ent odbojkarii pri županu
Članice ženskega odbojkarske-
ga kluba Marsel Ptuj so osvojile
tretje mesto v I. državni odbo-
jkarski ligi, kar je najboljša
uvrstitev ptujske odbojke v
državi doslej. Njihovega uspeha
se je veselilo veliko Ptujčanov,
med njimi tudi župan Miroslav
Luci, ki jih je sprejeli v Mestni
hiši. Ob tem je poudaril, da bo
tudi mestna občina Ptuj poma-
gala ptujski odbojki na poti na
sam državni vrh.
Milan Krajnc
Sprejem pri županu Miroslavu Luciju.
Foto: Nini
OD TOD IN TAM
LENART • Prvomajske prireditve
v Lenartu so praznik dela obeležili s postavitvijo prvomajske-
ga drevesa in tabornim ognjem pri gasilskem domu. Nastopili
so godba na pihala kulturnega društva Mol in mažoretke, v kul-
turnem domu pa je gostovalo Gledališče Ptuj s predstavo Ovi-
nek. Na praznični dan je po vseh krajih v občini godba na pihala
zaigrala budnico, pohodniki pa so se podali na tradicionalni
prvomajski pohod po planinski poti na Zavrh. Prvomajske pri-
reditve v Lenartu so letos pripravili Prostovoljno gasilsko
društvo Lenart, Občinska športna zveza Lenart, Zveza kulturnih
društev Lenart, Planinsko društvo Lenart, Taborniški odred Ze-
leni grič Lenart, Turistično društvo Rudolf Maister - Vojanov,
Zavrh in Turistično društvo Rupert.
AK
DESTRNIK 1
5. tradiiionalne prvomajske igre
Na Destmiku so bile 2. maja že 5. tradiconalne prvomajske
igre, na katerih so se pomerila društva in posamezniki. Nasto-
pili so Fantje izpod Vurberga, organizatorji pa so pripravili še
srečelov in kresovanje s plezanjem na majsko drevo. Prazno-
vanje sta z nastopom popestrila Korado in Brendi s skupino Ba-
rabe.
AK
8
četrtek, 6. maj 1999 - TEDNIK
ij-iv mi^vjin
MARKOVCI / NA SOLI PREDSTAVILI PROJEKTNO DELO
Obilna Markovii - to smo mi!
v osnovni šoli Markovci ne mirujejo. Na področju interesnih
dejavnosti vedno pripravijo kaj novega, skoraj vsako leto pa se
lotijo tudi obsežnega projektnega dela, ki ga posvečajo
proučevanju svojega okolja ter življenja in dela na vasi. V
začetku letošnjega leta so se lotili obsežne projektne naloge
pod naslovom Občina Markovci - to smo mi!
Mentorica in koordinatorica
projektnega dela učiteljica slo-
venskega jezika Irena Muršec je
povedala, da je tokrat v projektu
sodelovala vsa šola, torej vseh 428
učencev in vseh 31 učiteljev. Sku-
paj so podrobneje preučevali ne-
katere pojave in značilnosti v va-
seh na območju markovske
občine.
Tako so ugotavljali, od kod izvi-
rajo imena posameznih vasi,
proučevali domača hišna imena,
najpogostejše priimke na tem
območju, narečne posebnosti,
ročna dela in ohranjeno domačo
obrt, stare navade in običaje, ki so
se še obdržali, ter seveda tudi
družabno življenje na vasi.
Vse svoje ugotovitve so strnili v
posebni, bogato opremljeni
brošuri, o razvoju telovadbe govo-
ri brošurica pod naslovom Zgodo-
vina Sokola in Partizana v Marko-
vcih, del slikovnega in drugega
gradiva pa so razstavili v šolski
avli. V petek, 23. aprila, so svoje
projektno delo v besedi, pesmi,
igri in plesu predstavili učencem,
njihovim staršem in gostom v
šolski telovadnici.
Za opravljeno delo in pomem-
bne ugotovitve, ki jih bodo lahko
s pridom uporabljali tudi zana-
mci, sta se jim zahvalila ravnatelj
šole prof. Jože Foltin, ki je dejal,
da s tem projekt še ni zaključen,
saj ga bodo predstavili tudi v
širšem slovenskem prostoru, ter
župan občine Markovci Franc
Kekec. Že naslednji dan, v soboto
ob 18. uri, pa so v markovski ki-
nodvorani projektno prireditev,
ki so jo obogatili še člani ansam-
bla Veseli batači, predstavili še
drugim krajanom.
M.Ozmec
Mentorica projetnega
dela Irena Muršec
Mladi plesalci so predstavili bogato folklorno
izročilo svoje občine
V šolski avli so o vsebini projektnega dela pripravili
tudi razstavo.	Foto: M. Ozmec
VIDEM PRI PTUJU / OB DNEVU ZEMLJE
Mladi odgovorni do
sebe In svo/ega olrof/0
"Narava nam ni potrebna le zaradi hrane, vode, zraka,
potrebujemo jo tudi zato, ker daje trdnost našemu bivanju,
nas navdaja z lepoto in srečo, pa tudi s tiho žalostjo, kadar je
prizadet le en vozel te čudovite pokrajine." Tako razmišljajo
videmski osnovnošolci, ki so si letošnji svetovni dan Zemlje z
ekološkim razmišljanjem želeli narediti za nekaj posebnega.
Poskrbeli so za čisto šolo in nje-
no okolico, počistili kraj in nara-
voslovno učno pot Šturmovci,
zbirali so star papir, steklo, bateri-
je in zdravila ter popisali "bo-
gastvo" divjih odlagališč. Ob dne-
vu Zemlje so želeli postati čim
bolj odgovorni do sebe in svojega
okolja, zato so organizirali nadvse
zanimivo okroglo mizo, nanjo pa
povabili predstavnike videmske
občine, društev. Zelenih Vidma
in domačine, ki jim je še kako mar
za našo okolje. Videmska šola je
ena izmed redkih šol v Sloveniji,
vključenih v projekt eko šole kot
zdravega načina življenja, šol, ki
so si zastavile 12 ciljev zdrave
šole.
Koordinatorka eko šole Darja
Petek pravi, da jim bo zagotovo
uspelo še jeseni podpisati eko lis-
tino, saj so že do zdaj opravili veli-
ko dela. Trudijo se, da bi s
pomočjo ljubezni prevzgojili naš
svet in da bi z leti postali dober
vzgled vsem bodočim generacijam
otrok. Nov korak so naredili z eko
kvizom in sodelovanjem na
področnem tekmovanju, veliko
korakov pa jih še čaka.
Štefan Murko, pomočnik ravna-
teljice, pa je med drugim dejal, da
moramo skupaj iskati rešitve za
ogroženo okolje in predvsem
spremeniti miselnost in dejanja
človeka. Zemlja ima probleme z
nami, ne mi z njo, je omenil Mur-
ko, zato je potrebno miselnost o
tem spreminjati že pri mladih,
tako da bo narava kot pisani svet
rastlinstva in živalstva lahko osta-
la čim manj prizadeta.
Predsednik Zelenih Vidma
mag. Ivan Božičko je menil, da bi
bilo v prihodnje smiselno čim
manj čistiti, ampak onesnaževanje
okolja preprečiti. Tudi v videmski
občini bodo mladim ekologom
prisluhnili in pomagali, je pove-
dal predstavnik občine Boris No-
vak, saj se bodo po vseh močeh
potrudili, da v eko šoli ne bodo os-
tali sami in edini.
7. Mohorko
Ob dnevu Zemlje so videmski učenci posadili v
šolskem parku rdeoj isor.	Foto: TM
GORISNICA/ NA SOLI O PROJEKTU MOJI ZDRAVI ZOBKI
Pridni maliki, zdravi zobje
Najmlajši so rekli, da ne bodo prijatelji bakterijskih pošasti Lumpija in Capija.
Foto: Laura
Lep nasmeh je izraz sreče, zadovoljstva in samozavesti, izraz
zdravja naših zob. Zdravje je seveda cilj, ki si ga postavlja vsa-
ka družba, saj je le zdrav človek - pa naj gre za otroka ali
odraslega - lahko ustvaijalen in srečen. Odrasli se v zadnjem
času še posebej trudijo izboljšati zdravje zob pri najmlajših
(starih med šest in sedem let), kajti ugotovitve zobozdravnikov
niso preveč hvalevredne, saj ravno pri tej starosti otrok ugo-
tavljajo slabo ustno higieno in preveč kariesa.
Kako ohraniti bleščeče in zdra-
ve zobe? Že dobro leto se s tem
vprašanjem ubadajo malošolci na
OŠ Gorišnica in v tamkajšnjem
vrtcu, ki so vključeni v projekt
pod naslovom Moji zdravi zobki.
Vzpodbuda je prišla od domačega
zasebnega zobozdravnika Zlatka
Soka, dr. stom., in preventivne
sestre Helene Stefanovič Seidl iz
ZD Ptuj; od besed so prešli k de-
janjem, pričeli ustvarjati pri pou-
ku in rezultati truda so po letu dni
nadvse razveseljivi. Predstavili so
jih pred prvomajskimi počitnica-
mi, ko so se v šolski avli družili ot-
roci, starši in vodje projekta, v li-
kovni delavnci pa izdelovali
rdeče-rumene Lumpije in Capije,
najhujše bakterijske pošasti.
Ko so pred letom v zasebni or-
dinaciji dr. Soka sistematsko
pregledali mlečne in že stalne
zobke blizu 40 otrok, je bilo stanje
slabo: ugotovili so namreč nadpo-
vprečno prisotnost kariesa. Pro-
jekt na temo zobje je bil dober in
koristen za začetek, potem so na-
daljevali s promocijo zdravja, dali
precej več poudarka zdravi preh-
rani in pravilnemu umivanju zob
ter seveda rednim pregledom v
zobozdravstveni ordinaciji.
ZOBOZDRAVNIK
ZLATKO SOK JE
ZADOVOLJEN
Ko vidiš nasmejanega zo-
bozdravnika in mu prisluhneš v
njegovih ugotovitvah, takrat šele
spoznaš smisel projektnega dela
in zadovoljstvo sodelujočih. Dr.
Sok se je v zadnjih petih letih še
posebej posvetil skrbi za otroške
zobe, starše pa pripravil, da so
pričeli z otroki prihajati k zo-
bozdravniku. "Tako se začenja
redno obiskovanju zobozdravni-
ka, izboljša se lahko stanje pri
ustni higieni otrok, in kar je
navažnješe, vzpodbude za to pri-
haja tako v šoli kot tudi doma. Si-
cer pa je preventivna dejavnost v
zobozdravstvu dolgotrajen proces,
saj do rezultatov prihajamo šele
čez leta, ko sedanje prizadevanje v
otroštvu pripomore k zdravim zo-
bem v odrasli dobi. Poskrbeti mo-
ramo, da otroci prehitro ne izgu-
bijo mlečnih zob, saj imajo potem
tudi stalni zobje več prostora za
rast in na tak način lahko znižamo
število ortodontskih nepravilnos-
ti, ki jih je vse preveč. V Gorišnici
se že nekaj let zapored z veliko po-
zornostjo posvečamo zdravju zob
pri otrocih, ki so sicer bolj po-
redko na obisku pri zobozdravni-
ku. Dejal bi, da smo bili v letu dni
dokaj uspešni, saj smo uspeli sani-
rati vse napake na zobeh, tudi ka-
riesa je dosti manj, otroci pa so s
pomočjo preventivne sestre, ki ji
gre vsa zahvala, in učiteljic dobro
podučeni o svojih zobeh in zanje
lepo skrbijo, pa še manj jih je
strah zobozdravnika. V prihodnje
si želimo starostno mejo obiska
pri zobozdravniku še zniževati in
preglede zob opravljati že pri ot-
rocih od tretjega leta starosti. Do-
govor že imamo, prav tako sez-
nam otrok, ki bodo na preglede
prihajah s starši, poklicali pa
bomo tudi tiste, ki ne obiskujejo
vrtca. Med temi so tudi taki, ki se
z zobozdravnikom ne bodo srečali
prvič. Vsi skupaj smo pred veliko
nalogo, ki jo želimo dokončati in
čez leta reči, da smo že v
zgodnjem otroštvu uspešno oh-
ranjali zdrave in bleščeče zobke."
K uspešnemu delu pripomorejo
tudi učitelji in vzgojitelji na
gorišniški šoli, ki se v projekt zo-
bozdravstva vključujejo prosto-
voljno, učencem pa omogočajo, da
lahko zobozdravnika obiščejo
tudi med poukom. Da posvečajo
zobozdravstvu na gorišniški šoli
precej časa, pričajo tudi sodelo-
vanje na tekmovanju v redni
kontroli jutranje umitosti zob,
mnogi likovni in literarni izdelki,
sodelovanje na dneh oralnega
zdravja in odlični rezultati skozi
celo šolsko leto. Zdravi zobje so za
gorišniške učence torej nekakšen
izziv.
7af/ana Mohorkc
10
četrtek, 6. maj 1999 - TEDNI|{|

o TRANSPLANTACIJI
Darovanje organov - dar umrlih za življenje
v program transplantacije kot sodobnega načina zdravljenja je
vključena cela Slovenija, v program darovanja pa je vključenih
deset slovenskih bolnišnic, med njimi tudi ptujska. Transplan-
tacije organov za zdaj potekajo le v ljubljanskem kliničnem
centru in to za vse slovenske bolnike, je povedala Majda Šar-
man, dr. med., specialistka anesteziologinja, predstojnica od-
delka za intenzivno terapijo in anestezijo v ptujski bolnišnici,
ki tudi opravlja naloge bolnišničnega transplantacijskega
koordinatoija. V tem okviru je njena osnovna naloga pos-
peševanje pridobivanja organov in tkiv za transplantacijo v
okviru ptujske bolnišnice.
To ne pomeni, da dela karkoli
po nezakoniti poti. Pomeni le,
da skrbi za to, da v bolnišnici,
kjer dela, pravočasno odkrijejo
in prijavijo vsakega morebitne-
ga dajalca in da se vsi postopki v
zvezi s tem odvijajo dovolj hit-
ro, skladno z navodilom o ob-
veznem ugotavljanju in prigla-
sitvi možnih dajalcev organov
za transplantacijo in o ugo-
tavljanju možganske smrti, ni-
kakor pa ne v nasprotju s pre-
dpisi. Za to naj bi kot transplan-
tacij ska koordinatorica skrbela
vse dni v letu. V tej vlogi ji mora
biti tudi omogočen vpogled v
dejansko ravnanje z morebitni-
mi dajalci v vseh oddelkih. Za
vse to pa mora imeti podporo
direktorja bolnišnice.
Ena izmed njenih nalog je
osveščanje medicinske in laične
javnosti o pomembnosti
transplantacije organov in tkiv
ter s tem povezane pomembnos-
ti vnaprejšnjega opredeljevanja
za darovalca organov in tkiv po
smrti.
Bolnišnični transplantacij ski
koordinator mora biti zdravnik
(anesteziolog, intenzivist, inter-
nist, pediater...), imeti mora po-
sebno dodatno znanje, delo
koordinatorja pa opravlja v svo-
jem rednem delovnem času.
"Ker so rezultati transplanta-
cij ske dejavnosti v veliki meri
odvisni od dobre organizacije
dela, mora imeti bolnišnični
transplantacij ski koordinator
velika pooblastila, saj nosi odgo-
vornost za vso organizacijo na
svojem področju. Pri svojem
delu odkriva napake, nanje opo-
zarja in jih tudi odpravlja, seve-
da s polno podporo odgovornih
(direktorja bolnišnice in
predstojnikov drugih oddelkov)
v svoji bolnišnici in s pomočjo
centralne transplantacijske or-
ganizacije - Slovenija-
Transplant," je še poudarila
Majda Sarman, dr. med.
DAROVANJE
ORGANOVJE
PLEMENITO
DEJANJE
Na oddelku za intenzivno te-
rapijo ptujske bolnišnice zdra-
vijo poškodovance in bolnike,
ki so hudo življenjsko ogroženi.
Čeprav do zadnjega trenutka
rešujejo življenje, se vendarle
včasih zgodi, da so poškodbe
prehude in da človeškega
življenja ne morejo ohraniti.
Takrat pomislijo tudi na
možnost, da bi lahko ta človek
postal darovalec organov in
tkiv. Za vse - za osebje, ki je tega
človeka zdravilo in še posebej za
svojce - takrat nastopijo težki
trenutki. Težko se je sprijazniti
z dejstvom, da je vsega konec,
da ni več nobenega upanja. To
pa je tudi čas, ko svojce
vprašajo, ali v teh težkih trenut-
kih morebiti vendarle ne bi nas-
protovali odvzemu organov in
tkiv. Pogovor s svojci umrlega o
možnostih odvzema organov za
transplantacijo je potreben, da
zadostijo etičnim in zakonskim
načelom, ki veljajo v Sloveniji.
Seveda pa je tak pogovor tudi za
zdravnika, ki pogovor opravlja,
izjemno težka naloga. Že
večkrat in zadnje čase vse bolj se
je pokazalo, da so ljudje humani
in pripravljeni tudi v tako
težkih trenutkih pomagati šte-
vilnim bolnikom, ki jih rešijo
slepote ali dialize ali pa jim celo
rešijo življenje.
"Pred kratkim se je tudi pri
nas na Ptujskem izkazalo, da so
med nami ljudje, ki so dobri, ki
so pripravljeni pomagati, rešiti
življenje nekomu, ki bi brez te
pomoči zagotovo umrl, mu
omogočiti kvalitetnejše življen-
je, življenje brez odvisnosti od
aparatov, omogočiti, da bo zopet
videl. Dobro je, da je v družini
nekdo, ki je o tem informiran in
ki v takšnih trenutkih lahko
razreši dileme o darovanju or-
ganov. Na oddelku za transfu-
ziologijo ptujske bolnišnice so
na voljo posebne kartice "Sem
darovalec" in zloženke z infor-
macijami, prijazno pa vas bodo
o vsem tem seznanili zaposleni
na tem oddelku. Če se nekdo že
v času svojega življenja odloči
postati darovalec po svoji smrti,
je tudi za svojce lažje, saj jih
vodi zavest, da je njihov
najbližji tako želel, da je bil sam
human in je želel pomagati tudi
drugim. Darovanje organov po
smrti za transplantacije je brez
dvoma visoko plemenito, člove-
koljubno in etično dejanje, ki ga
podpira tudi večina verstev.
Sam papež Janez Pavel II. je na
prvem mednarodnem kongresu
Združenja darovalcev organov
dal jasno vedeti, da rimskokato-
liška cerkev podpira presajanje
organov v smislu: "Daj in dano
ti bo!" Kartice Sem darovalec so
na voljo tudi na Območnem
združenju RK Ptuj.
Povečanje darovanja organov
je zaželen medicinski cilj, če se
lahko pridobi čimveč organov
na legalen in etično sprejemljiv
način. In če bodo vsi v tej verigi
opravili vlogo najbolje, s
potrebno pieteto pri odvzem-
nih, če bo razporejanje odvzetih
organov pravično, pošteno in
nepristransko, bo tudi družba
podpirala to dejavnost."
V register darovalcev pri
Območnem združenju RK Ptuj
je trenutno vpisanih 76 daroval-
cev. Kot je povedala sekretarka
Vida Milunič, se za izkaznico
darovalca v zadnjem času odloča
vse več mladih. O darovanju or-
ganov in presajanju organov in
tkiv govorijo tudi na vseh
tečajih za bodoče voznike.
Krvodajalstvo pa je tako že
samo po sebi darovanje samega
sebe.
NAČELO
DOMNEVNE
PRIVOLITVE
Tudi s pravno-etičnega sta-
lišča je najmanj sporno daro-
vanje organov takrat, ko je
umrla oseba v to privolila še za
časa svojega življenja. Soglasje
najbližnjih ob neznani volji
umrlega pa je že lahko sporno,
saj osnovne sodobne etične
smernice varujejo avtonomijo
posameznika. Kaj pa po njegovi
smrti? Tu prihaja do najhujšega
konflikta, to je do konflikta med
interesi prejemnika, interesi
medicinske stroke, njenega na-
predka in ob hudem žalovanju
in skrbi svojcev za umrlega.
Tega pa ni mogoče enostavno
rešiti. Mnogo razlogov zato go-
vori v prid t.i. domnevne privo-
litve, ki govori o tem, da je moč
organe ob neznani volji umrlega
odvzeti, če svojci temu izrecno
ne nasprotujejo, kar pomeni, da
jih ni potrebno izrecno
povpraševati. To načelo omo-
goča zdravljenje s presajanjem
organov, hkrati pa zadostno va-
ruje pravice umrlega. Vsebuje
ga tudi resolucija Sveta Evrope,
pa tudi novi slovenski zakon o
presaditvi delov človeškega tele-
sa zaradi zdravljenja v svojem
13. členu predvideva načelo
domnevne privolitve. V nekate-
rih pravnih sistemih je edini po-
goj za dopustnost odvzema, da
umrli za časa življenja temu ni
izrecno nasprotoval. V teh siste-
mih mnenje sorodnikov ni po-
membno, zato jih ni potrebno
niti obvestiti o nameravanem
posegu. Največ zakonov pa v
primeru, ko umrla oseba ni izra-
zila svoje volje, dovoljuje
odvzem, če temu ne nasprotuje-
jo najbližji svojci. Pravno pa je
gotovo najbolj "čisto" stališče,
da se lahko umrli osebi odvza-
mejo deli telesa za presaditev, če
se je že za časa svojega življenja
opredelila kot dajalec, v nas-
protnem primeru pa le, če s tem
soglašajo njeni najbližji.
Novi slovenski zakon o presa-
ditvi delov človeškega telesa za-
radi zdravljenja, ki natančno
opredeljuje vse postopke pri
odvzemu in transplantaciji or-
ganov v namen zdravljenja in
ima šest poglavij, je pripravljen
za drugo branje. Prinaša dve no-
vosti, in sicer se uvaja javni za-
vod Shvenija-Transplant, ki se
bo povezoval z Eurotransplantom
oziroma drugimi državami Ev-
rope, ki imajo koordinativno
funkcijo za odvzem in vgraditev
- transplantacijo organov. Za-
vod bo tudi vodil evidence, do-
grajeval informacijski sistem za
transplantacijo, sodeloval s so-
rodnimi nacionalnimi sistemi,
proučeval medicinska, etična,
pravna, ekonomska in socialna
vprašanja s tega področja ter
seznanjal javnost s pomenom
darovanja organov.
Majda Šarman, dr. med., specialistka anesteziologinja.
Foto: Črtomir Goznik
Druga novost zakona pa je t.i.
domnevna (pasivna) privolitev,
ki se je poslužujejo tudi v Angli-
ji, Italiji, Švedski in pomeni, da
če umrli za časa življenja ni jas-
no izrazil volje, ali daje organ
oziroma svoje telo na razpolago
za odvzem organov ali ne, po-
tem se svojce o tem obvesti, in
če svojci ne nasprotujejo, se
odvzem opravi. Do sedaj je bilo
tako, da se je moralo od svojcev
pridobiti dovoljenje za odvzem.
V prvi obravnavi zakona je bilo
navrženih veliko dilem o tem,
kaj če pride do zlorab, teh pa
tudi zakon, katerega cilj, da se
celovito uredi področje odvze-
ma in presaditve delov telesa v
zdravstvene namene, ne bo
preprečil.
ŠTEVILO
DAROVALCEV SE
JE OBČUTNO
POVEČALO
čeprav se zdi, da je tako do-
norstvo kot transplantacijska
dejavnost v Sloveniji za večino
še vedno tabu tema, ni tako, saj
je bil v zadnjem času opazen vi-
den napredek tudi na tem
področju. Lani je zaživela na-
cionalna mreža transplanta-
cijske dejavnosti, letos očesna
banka, pod okriljem kirurške
klinike Kliničnega centra je
lansko leto pričel delovati Slove-
nija-Transplant v ustanavljanju,
ki je uspešno zapolnil vrzel na
področju koordinacije oziroma
strategije pri transplantcijski
dejavnosti. Rezultati se kažejo v
izrazitem porastu pridobljenih
mrtvih dajalcev in pridobljenih
organov, to pa je tudi posledica
spreminanja odnosa Slovencev
in Slovenk do donorstva, do
zdravljenja s transplantacijo in
zavedanja o tem, da lahko tudi
po smrti s svojimi organi neko-
mu drugemu podarimo življen-
je. To je dar umrlih za življenje. V
prejšnjih letih je bilo največje
število pridobljenih donorjev v
enem letu 11, lani že 27 (16 v
Ljubljani, osem v Mariboru in
po eden v Murski Soboti, Šem-
petru in Izoli). Od 33 možnih
dajalcev jih je šest odpadlo, ker
so odvzem po smrti odklonili
njihovi svojci.
V letošnjem letu se je občutno
povečalo število transplantacij,
v letošnjih treh mesecih pa so
tudi opravili več eksplantacij
(odvzemov organov) kot v zad-
njih petih letih. Že v tem me-
secu naj bi se Slovenija pričela
pogovarjati o polnopravnem
članstvu v Eurotransplantu. To
je zelo spodbudna novica, saj bo
to sodelovanje omogočilo iz-
menjavo organov med Sloveni-
ja-Transplantom in Eu-
rotransplantom.
Maida Goznik
Zgodba, ki jo boste prebrali v nadaljevanju, ni vsakdanja. In
tudi naj ne bi zagledala luči sveta, ker naj bi tako darovalec or-
ganov kot prejemnik ostala anonimna. Tudi novi zakon o pre-
saditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja, ki je
pripravljen za drugo obravnavo, eksplicitno poudaija nekatera
pomembna načela. Eno izmed takšnih je načelo anonimnosti.
Dajalcu in prejemniku to načelo zagotavlja pravico do za-
sebnosti in vsaj v pravnem pogledu onemogoča, da bi kdo ned-
legoval ali vznemirjal obe vpleteni osebi. Načelo varstva
osebnosti velja tudi za umrlo osebo in zahteva pietetno ravnan-
je z njenimi posmrtnimi ostanki ter dostojen odnos do svojcev.
V tem primeru pa smo zgodbo
zapisali, ker je bila takšna tudi
želja družine pokojne mladenke
Dušanke Rotar, ki je umrla lani
prvega novembra za posledica-
mi prometne nesreče, ki se je
zgodila 30. oktobra in za katero
je bil vzrok alkohol. Umrla je še
ne stara dvajset let in ko je bila
pred njo še vsa bodočnost, ki jo
je videla skupaj s fantom Pet-
rom. Srednjo poslovno-
ekonomsko šolo je končala v
Ptuju, zaključni izpit je opravila
z odliko. Vpisala se je na
Ekonomsko-poslovno fakulteto
v Mariboru. Začela je izedno
dobro, med novimi prijatelji se
je dobro počutila, kmalu bi do-
bila sobico v študentskem
domu, z veliko vnemo se je loti-
la seminarske naloge iz sociolo-
gije in še in še načrtov je bilo
pred njo, če ne bi bilo krute uso-
de, ki je očetu Maksimiljanu in
mami Ani ter sestri Nataši vzela
njim najdražje bitje, Dušanko.
Pa toliko vsega lepega jih je še
čakalo.
Čeprav naj bi čas zacelil rane,
se te pri Rotarjevih vedno znova
odpirajo. Vprašujejo se, zakaj je
bilo življenje ravno z njimi tako
kruto, zakaj morajo toliko trpe-
ti, ali se usodi res ni dalo izogni-
ti. Vedno znova obujajo trenut-
ke pred nesrečo. Spominjajo se
vseh srečnih trenutkov, ki so jih
preživeli skupaj: Dušankinega
smeha in solz, njene čustvenosti
Dušanka Rotar
in pozornosti, ljubezni do živali,
skupnih voženj v očetovem ka-
mionu in velikega zanimanja za
špedicijo ter vse, kar je bilo z
njo povezano. Dušanka naj bi
očetovo poslovanje nekoč vodila
s pomočjo računalnika.
Nekaj dni pred usodno nes-
rečo je napisala: "Človek je kot
reka, ki odteka." Ali so bile to
slutje smrti, ne ne nihče, spo-
minjajo pa se, da je zadnji teden
njenega življenja bil izredno na-
pet, bila je izmučena, kot da bi
se hotela naspati.
Ko je za vedno odhajala, pa so
storili to, kar je bila vedno njena
želja: darovati organe, da bo
nekdo drug lahko zaživel kvali-
tetneje. Mama Ana se spominja,
da so bili to hudi trenutki, saj so
pričakovali, da bo Dušanka
ozdravela, potem pa so bili pos-
tavljeni pred kruto resnico. Prvi
trenutek sploh niso imeli odgo-
vora, ko so jih v bolnišnici
vprašali, ali bi se odločili za da-
rovanje. Zaradi šoka je zbledel
spomin na vse poprejšnje pogo-
vore, ki so jih imeli v družini o
tej temi. Vse poteka namreč zelo
hitro - od sporočila o tem, da
rešitve ni več, do tega, da se
odločiš. To so hudi trenutki
tako za družino kot tudi za
zdravstveno osebje. Šele pogo-
vor z mlajšo hčerko Natašo, ki je
dijakinja srednje zdravstvene
šole, je dilemo razrešil; obe s
sestro sta bili tudi tik pred tem,
da si uredita izkaznico daroval-
ca. Srčnost in humanost sta
odtehtali nad bolečino. To nji-
hovo izredno humanost pa je
znalo trezno sprejeti tudi okolje.
MG
tednik - četrtek, 6. maj 1999
11
od t9p im tam
DOLANE / KRISTINA KOKOL ZE DESET LET Z NOVO LEDVICO
»Če bi lahko, bi bila tudi sama darovalka«
Kristini Koliol, upokojeni gostinski delavki, so ledvice presadi-
li pred slabimi desetimi leti, natanko 18. novembra 1989. Do
presaditve je hodila štiri leta in pol na dializo, pred tem pa je
ze šest let bolehala.
Bolezen se je pritihopatila
praktično neopazno kot posledi-
ca angin, ugotovili so jo ob ru-
tinskem pregledu vode. Na listo
za čakanje na presaditev so jo
uvrstili v drugem letu obisko-
vanja dialize. Takrat je še delala
štiri ure, za štiri ure so jo upoko-
jili. En dan je delala, drugi dan
je bila na dializi. V začetku se je
prostorov dializnega oddelka
izogibala, potem se jih je nava-
dila, kot da bi hodila tja v
službo. Še danes se včasih oglasi
in poklepeta z zdajšnjimi bolni-
ki in osebjem.
Sporočilo o tem, da jo čaka
ledvica, je do Kristine Kokol
prišlo nenadoma, ravno na
večer, ko bi morala iti na zabavo
ob obletnici. Hitro se je odločil
in šla, ni je bilo strah, čeprav je
bil sin še zelo majhen. Operacija
je potekala brez zapletov; eno
zavrnitev je imela po enem me-
secu po operaciji.
Po operaciji se je njeno
življenje bistveno izboljšalo,
znova je dobilo pravi smisel.
Predvsem je pomembno, da
živiš skoraj brez ovir, greš, ka-
mor ti srce poželi. Ce bi bilo
mogoče, bi bila tudi sama daro-
valka. Zdravila proti zavrnitvi
pa mora še vedno jemati. Kljub
temu da bo kmalu deset let po
operaciji, se mora vsakih šest
tednov oglasiti na kontroli.
Pred tremi leti smo na straneh
Tednika pisali tudi o drugem
rojstvu Silve Miiovanovič iz
Trnič, ki so ji v noči z 19. na 20.
junij na gastroenterološki klini-
ki kliničnega centra v Ljubljani
presadili jetra. Šlo je za prvi
tovrstni izjemno zahteven ki-
rurški poseg v Sloveniji. Po
transplantaciji ledvic in srca je
tako slovenskim zdravnikom, ki
v ničemer ne zaostajajo za sve-
tovnimi, uspelo presaditi še jet-
ra. Tudi Silvino življenje se je
po uspešni presaditvi izboljšalo.
Tako kot vsi drugi, ki so jim
presadili organe darovalcev, ima
Silva pozitiven odnos do pre-
sajanja organov kot sodobnega
načina zdravljenja, ki
predstavlja edino rešitev v pri-
merih, ko vse druge oblike
zdravljenja, odpovedo.
MG
Trenutno se na dializnem oddelku ptujske bolnišnice zdravi 47
bolnikov različnih starosti, od tega 27 moških in 20 žensk. Nji-
hova doba zdravljenja je različna, od enega do več kot 15 let.
Do sedaj je bila transplantacija uspešna pri sedmih bolnikih.
Na čakalni listi je, kot je povedala odgovorna sestra dializnega
oddelka Zlatka Krampelj, trenutno šest bolnikov.
Dlallzni oddelek v ptujski bolnišnici so odprli februarja 1979. Zaradi prostorske stiske v ptujski
bolnišnici resno razmišljajo o tem, da bi nove prostore uredili v podpritličju nove porodnišnice.
Pogovori o tem potekajo.	Foto: Črtomir Goznik
Kristina Kokol
Tednik, 3. avgust 1995, str. 4
12
četrtek, 6. maj 1999 - tednik
OD TOD IN TAM
BOROVCI / POGOVOR Z MARIJO MILBERGER,
PREJEMNICO NOVE LEDVICE
Drugo rotstvo
Mariji Milberger iz Borovcev so ledvico presadili januaija le-
tos. To je bilo njeno drugo rojstvo in najlepše darilo za jubile-
jni rojstni dan, ki ga praznuje novembra.
"Ko zboliš, se komaj zaveš,
kako rad bi živel in ti je dra-
gocena vsaka minuta. Zbolela
sem po porodu. Bolezni - kro-
ničnega vnetja ledvic kot posle-
dice nepreležanih angin in
pljučnic - nisem jemala resno,
nisem se zavedala, da se zane-
marjanje bolezni lahko slabo
konča, nisem vedela, kaj je, če ti
odpovedo ledvice, kaj šele, kaj je
dializa. Ledvice so mi pričele
odpovedovati leta 1985, ko mi je
tudi zdravnica povedala, da so
moje ledvice zelo bolne. Njene
besede so me spravile iz sebe,
tako da sploh več nisem šla k
zdravniku, dokler se ni zgodilo.
Pri nalaganju sena pri bratrancu
mi je postalo slabo, odpeljali so
me k zdravniku, od tam pa v
bolnišnico, na dializo. Prvo sem
imela 31. junija 1987. V začetku
sem jo obiskovala trikrat na te-
den po štiri ure, potem pa tri-
krat tedensko po šest ur. Po sko-
raj dvanajstih letih dialize sko-
raj nisem več upala na novo
ledvico. Pa se je znova izkazalo,
da kdor čaka, tudi dočaka.
Težko pričakovano sporočilo je
prišlo 17. januarja letos ob deve-
ti uri. Bilo je zelo kratko in sko-
po: -Pridite hitro, čaka vas
ledvica.
Vse, kar je bilo potrebno pos-
toriti pred odhodom, sem opra-
vila kot v nekakšnem transu, o
ničemer nisem razmišljala.
Marija Milberger
Partnerju sem pustila le kratko
sporočilo, da naj pokliče svakin-
jo Terezijo, ona bo že vse vedela.
Ona mi tudi sedaj veliko
poamga. Razmišljati sem pričela
šele med potjo v Ljubljano.
Operirali so me že isti dan,
operacija je trajala od 17. do 23.
ure. Skupaj z mano so operirali
še bolnika iz Nove Gorice. Pred
operacijo, ki jo v kliničnem cen-
tru, na nefrološki kliniki, op-
ravljajo že rutinsko, niti ni bilo
časa za paniko. Sploh ne vem,
kdaj so me uspavali. Ko sem se
zbudila, je bilo prvo moje vpra-
šanje, ali nova ledvica dela. In je
delala. Veselje je bilo nepopisno.
Sedaj živim, kolikor se da nor-
malno, brez posebnih omejitev,
te mi narekuje le sladkorna bo-
lezen. Čeprav od presaditve ni
minilo veliko časa, je občutek
dober, kot da sem se vnovič ro-
dila," je v svoji zgodbo o odpo-
vedi ledvic povedala Marija
Milberger.
Marija ne more povedati, kako
je hvaležna, da je dobila novo
ledvico, čeprav jo včasih nehote
prešinejo misli o tem, da je mo-
ral nekdo umreti, da lahko ona
živi. To ni enostavno. Kot mar-
sikoga pred njo je tudi njo zani-
malo, od koga je dobila ledvico,
pa ji niso povedali. Kar pa zade-
va kartico o darovanju organov,
je prepričana, da bi si jo moral
vsak urediti že za življenja, ker
bi potem ob smrti odpadle šte-
vilne dileme oziroma težki te-
nutki za svojce, ko naj bi se, ko
so že nekoga izgubili, še odločali
o darovanju njegovih organov.
Je pa tudi res, da dokler se ne bo
dalo organov kupiti, smo lahko
mirni, da bo potekalo vse po
načelih etike in morale, je
prepričana Marija.
Marija je hvaleža vsem, ki so ji
stali ob strani v času njene bo-
lezni, ki so skupaj z njo čakali
na novo ledvico. To so
predvsem vsi njeni domači,
sosedje, posebej še družina
Črešnik, osebje dializnega od-
delka ptujske bolnišnice in nef-
rološke klinike v Ljubljani.
MG
Anketp o cfai-ovanfu
Samo Strelec: "Pravzaprav še
ne vem, zakaj še nimam izkazni-
ce Sem darovalec. Če bi me obis-
kal kateri od aktivistov RK, bi
jo zagotovo že imel in se tako
priključil tej humani pobudi,
ker mislim, da če lahko moj or-
gan komu pomaga podaljšati
življenje, potem je to smiselno
narediti."
Boris Miočinovič: "Če bi
transplantacija bila moja edina
rešitev, bi upal, da se bo vendar-
le pojavil oziroma našel darova-
lec. Bil bi mu neizmerno hva-
ležen. Brez slabe vesti in z
olajšanjem bi sprejel transplan-
tacijo. Od skupnosti ni moč le
zahtevati, ampak moramo skup-
nosti solidarno tudi prispevati.
Zato je pripravljenost podariti
organ etični temelj moje pravice
upati in pričakovati, da bi mi
zdravniki ob morebitni potrebi
pomagali tudi s presaditvijo or-
gana, ki naj bi mi rešil življenje.
Vem, da bi bil, če bi to bilo
potrebno, organa lahko deležen
tudi brez moje pripravljenosti
biti darovalec. To je stvar medi-
cinske etike in srečnega nakl-
jučja. Vendar pa bi mi bila ta-
krat kot potencialnemu daroval-
cu vest čista in mirna in hva-
ležnost še globlja."
Aleš Gačnik: "Odnos do daro-
vanja organov in presajanja or-
ganov je kulturno in religiozno
pogojen. Priča nam o splošno-
nazorskih, civilizacijskih in
etičnih vprašanjih, ki se kažejo
skozi naš odnos do življenja in
smrti. Če bi bilo potrebno, bi bil
pripravljen že v času svojega
življenja darovati del organov
svojim najdražjim, po smrti pa
tudi vsem drugim. S tem bi
omogočil simbolno novo rojstvo
nekomu, ki ga žal ne bom nikoli
spoznal. Darovanje organov je
visoko civilizacijsko in etično
dejanje, ki ga pravilno dojameš
šele takrat, ko nekdo izmed tvo-
jih najbližjih čaka na umetno
presaditev."
Marija Velikonja: "Podpiram
to humano dejanje, čeprav se mi
včasih zdi čudno, zakaj imajo
ljudje takšen odnos do darovan-
ja organov po smrti. Za izkazni-
co darovalca se bom tudi sama
odločila."
Miša Novak: "Darovanje or-
ganov po smrti je predvsem ve-
liko humano dejanje, ki bi mo-
ralo imeti pri nas več podpore.
Nisem pa za darovanje organov
v raziskovalne namene. Vsakdo
bi moral misliti na to, da bi
postal darovalec, saj nikoli ne
veš, kdaj boš takšno pomoč (to-
rej organ darovalca) tudi sam
potreboval. Vodilo pri vsem tem
naj bo predvsem zavest o pleme-
nitosti in o tem, da s tem rešuješ
življenje."
MG
tednik - Četrtek, 6. maj 1999
f v. i	"ftiMIIMn-'ftr-ffliitii"? ilTiliii^iiSlifa
13
PO NJ^IH KRAilH
PTUJ / Z LOKALNIMI VODNIKI NA OGLED ZANIMIVOSTI
Ptuiiani radi spoinO'
vajo svoie mesto
Ptujski lokalni vodniki so prejšnjo soboto, 24. aprila,
Ptujčane povabili na ogled novosti v ptujskih Termah,
tretjega mitreja na Bregu in razstave Dobrote slovens-
kih kmetij.
To je bilo že osmo njihovo po-
vabilo za brezplačen ogled
mestnih in drugih zanimivosti
ob svetovnem dnevu turističnih
vodnikov, ki ga sicer praznuje-
mo vsako leto od leta 1991 dalje
21. februarja. Letos so se zaradi
pustnih prireditev in drugih ak-
tivnosti odločili za poznejše ak-
tivnosti. Letošnje so izpeljali s
pomočjo Obdravskega zavoda
za veterinarstvo in živinorejo
Ptuj s svetovalno službo,
ptujskih Term, Pokrajinskega
muzeja in podjetja Ptujske ve-
dute. Ptujčani oziroma vsi tisti,
ki imajo mesto radi, so tudi
letošnje vabilo lepo sprejeli. Pod
vodstvom turistične vodnice
Irene Bezjak iz podjetja Ptujske
vedute so spoznali del bogate
zgodovine iz rimskega Ptuja na
Zgornji Hajdini oziroma Bregu,
kjer se je lepo ohranil tretji mit-
rej na območju nekdanje Fortu-
nine četrti, kjer so živeli najbo-
gatejši meščani rimskega Ptuja.
Tretji mitrej na Bregu je bil od-
krit leta 1913, prvi, na Spodnji
Hajdini, pa pred sto leti. V ta
namen bodo v Ptuju letošnjo je-
sen potekale bogate aktivnosti.
Med ogledom term je ude-
ležence sobotnega srečanja na-
jbolj zanimalo, kako se bodo te
razvijale v bodoče in ali bo golf
igrišče odprto 25. maja, kot na-
povedujejo njegovi investitorji.
MG
Med ogledom lil. mitreja na Bregu Foto: Črtomir Goznik
POLENSAK / GASILCI SO PRAZNOVALI
Poiastili sv. Florjana
Tako kot v številnih drugih krajih so tudi gasilci občine Dornava v nedeljo proslavili sv.
Florjana, zaščitnika gasilcev. Gasilci so se zbrali pri sveti maši v farni cerkvi na Po-
lenšaku, sledilo pa je družabno srečanje.
V občini Dornava imajo štiri
prostovoljna gasilska društva, v
katerih je vključeno okrog 180
gasilcev in gasilk, imajo pa tudi
obetaven gasilski podmladek.
Franc Šegula, župan občine
Dornava, se je gasilcem zahvalil
za humano delo, ki ga opravlja-
jo, ter poudaril, da bi moralo
biti tudi več družabnih srečanj.
Ivan Starčič, poveljnik GZ
občine Dornava, je povedal, da
jih čaka veliko dela: skrbeti mo-
rajo za čim boljšo strokovno us-
posobljenost članov, v nekaterih
društvih bi morali posodobiti
opremo, gradili pa bodo tudi nov
gasilski dom v Domavi.
MS
Dornavski gasilci so počastili svojega zavetnika
DORNAVA / LOVCI SKRBIJO ZA "OZELENITEV " KRAJEV
Ob spomeniku posadili tiso
Člani lovskega društva Dornava - Polenšak so pred kratkim opazili, da se je ob spomeni-
ku žrtvam iz I. svetovne vojne na eni strani posušila tisa, ki je bila častitljive starosti. Na
manjši slovesnosti so posadili novo drevo, prav tako tiso. Predsedniku društva Janku Va-
lenku Je simbolično pomagal pri saditvi drevesa tudi dornavski župan Franc Šegula.
V jamo so zanamcem v spomin
položili še steklenico s tolarji in
svojimi podpisi. Upajo, da bo
tudi ta tisa rasta vsaj tako dolgo,
kot je prešnja, ki naj bi bila stara
okrog sedemdeset let.
Ker lovci v Dornavi in na Po-
lenšaku želijo pomagati pri ure-
janju okolja, so lani zasadili in
ozelenili opuščeno gramoznico.
Čeprav jim je nekdo sadike ta-
koj populil in poškodoval, jim je
delo uspelo - danes je namreč v
nekdanji gramoznici prav pri-
jetno. Tudi v prihodnje imajo
člani lovskega društva načrte za
lepo in urejeno okolico.
MS
dornavski župan Franc Šegula in lovci si želijo, da bi
Posajena tisa lepo rasla
SV. JURIJ / PROSLAVILI TRETJI KRAJEVNI PRAZNIK
Jurjevi dnevi '99
z Jurjevo nedeljo so se mi-
nuli konec tedna v krajevni
skupnosti Sv. Jurij v Slo-
venskih goricah iztekli tra-
dicionalni Jurjevi dnevi.
Od petka, 16., do nedelje,
25. aprila, so se v počastitev
tretjega krajevnega prazni-
ka zvrstile številne kultur-
ne, športne in druge prire-
ditve, prizadevni organiza-
toiji pa so pripravili še ok-
roglo mizo o kmetijstvu in
denacionalizaciji	ter
razstavo Zveze društev upo-
kojencev občine Lenart in
domačih društev.
Začetki oživljanja starih
običajev pri Sv. Juriju, med ka-
tere uvrščamo tudi nedeljski
sprevod konjenikov z zelenim
Jurijem in blagoslovom konj,
segajo v leto 1995, prvi pa so se z
obujanjem tradicije spopadli v
krajevnem turističnem društvu.
Jurjevi dnevi so z leti dobili
nove vsebine in tako postali na-
jvečja etnografska prireditev v
kraju, zato je na njih iz leta v
leto več obiskovalcev.
Zgodovina navaja, da je bila
med 11. in 14. stoletjem v Slo-
venskih goricah ogrska meja. V
času viteštva in križarskih vojn
naj bi bil še posebej priljubljen
prav svetnik sv. Jurij, zato neka-
teri zgodovinarji domnevajo, da
je v Slovenskih goricah toliko
krajev poimenovanih po sv. Ju-
riju (Sv. Jurij, Jurij, Juršinci, Ju-
rovski Dol, Jurjevci, Jurski Vrh,
Jurjevski Dol....). Jurjevanje, ko
sv. Jurij kot pomlad dokončno
premaga zimo, poznajo tudi v
drugih predelih Slovenije, Jur-
jeve dni pa imajo samo pri Sv.
Juriju. Letošnji, tretji, so poleg
pohoda z imenom Spoznajmo
svoj kraj po krajevni skupnosti,
ki ga je pripravilo novousta-
novljeno turistično društvo
Dediščina, prinesli še zanimivo
razstavo izdelkov ročnih spret-
nosti upokojencev, okroglo
mizo o kmetijstvu in denaciona-
lizaciji, premierno uprizoritev
Partljičeve komedije Moj ata -
socialistični kulak ter seveda
povorko konjev in konjskih
vpreg z blagoslovom na Jurjevo
nedeljo.
Osrednja proslava v počasitev
praznika krajevne skupnosti Sv.
Jurij je bila minuli petek, 23. ap-
rila. Slovesnost v kulturnem
domu sta popestrila nastopa
plesne skupine tamkajšnjega
kulturnega društva in folklorna
skupina Jurovčan. Zbrane sta
pozdravila predsednik sveta KS
Jože Škrlec in lenarški župan
Ivan Vogrin, ki je med drugim
dejal, da je bil Sv. Jurij vedno
kraj prijaznih in izvirnih ljudi.
Jurjevanje je označil kot izvirno
in iz leta v leto boljšo prireditev.
Proslava pa je bila obenem tudi
priložnost, na kateri so najzas-
luženjšim krajanom podelili
priznanja. Jurijev srebrnik sta
letos prejela Rudolf Tetičkovič
in duhovnik Alojz Antolin,
priznanja sveta pa še Jožica
Andrejč, Danica Simič, Roman
Črnčec, Ivan Divjak, Ivan Bau-
man in Henrik Kerenc. Prvič
letos so na proslavi podelili tudi
priznanja in medalje vino-
gradnikom lani ustanovljenega
vinogradniškega društva Sv. Ju-
rij. Na društvenem ocenjevanju,
ki je bilo v začetku meseca, je
pet vinogradnikov za svoja vina
prejelo priznanja, osem bronas-
te medalje, pet srebrne in trije
najžlahtnejše, zlate medalje.
Obiskovalci so lahko vina
pokušali na Jurjevo nedeljo na
stojnici vinogradnikov, ki so se
jim pridruževale tudi gospodin-
je z izbranimi kulinaričnimi
dobrotami. Žal je bilo obojega v
primerjavi s pestro ponudbo
kiča tudi pri Sv. Juriju premalo.
Jurjevi dnevi so svoj vrhunec
doživeli na Jurjevo nedeljo, ko
je godba na pihala navsezgodaj
zaigrala budnico. V cerkvi sv.
Jurija, ki se prvič omenja že leta
1388, je bila slovesna maša. Na
osrednjem prireditvenem pros-
toru je nastopila še plesna sku-
pina kulturnega društva, proti
poldnevu pa se je pričel blago-
slov s sprevodom več kot 56
konjev in konjskih vpreg. Po-
vorko je vodil Venčeslav Toplak
s svojim osem let starim
žrebcem Nerom, ki mu je sledil
zeleni Jurij. Prireditve so se
končale popoldan z družabnim
srečanjem s skupino Prerod.
Anemari Kekec
Priznanja KS Sveti Jurij sta podelila Jože Škrlec in lenarški
župan Ivan Vogrin
V povorki konj pri Svetem Juriju ni manjkal niti zeleni Jurij,
sicer pa je letos sprevod štel blizu 60 konj
ZAMENCI / VANDALI ZAZGALI AVTOBUSNO HIŠICO
Nepridipravi znova na delu
Na območju občine Dornava
so v zadnjem času vse pogos-
tejši vandaiski dogodki, ko
neznanci uničujejo prometno
signalizacijo in druge objekte.
V petek popoldne so zažgali
lično urejeno leseno avtobus-
no hišico v Žamencih. Ognjeni
zublji so v nekaj minutah
"požrli" brunarico. Policisti
predvidevajo, da to počnejo
mlajše osebe, vendar storilcev
zaenkrat še niso izsledili.
Kdorkoli že to počne, se ne za-
veda, da s tem povzroča veliko
škodo in s svojim početjem
spravlja druge v nevarnost, saj
mnogokrat naključni tuji vozni-
ki sledijo prometni singalizaciji
in se nanjo zanesejo, in če jo
nepridipravi poškodujejo ali na-
menoma spremenijo njeno spo-
ročilo, povzročijo lahko tudi
smrtno nevarnost. V omenje-
nem primeru pa bodo morali
potniki pač čakati avtobus na
dežju. Bo mogoče kdaj moker
tudi povzročitelj požara?
Fotozapis:
Marifa Slodnjak
Avtobusna hišica je zgorela v nekaj minutah; ostala je samo
kritina
14
četrtek, 6. maj 1999 - TEDNI|{|

PISE: ING. MIRAN GLUSIC / ^ V VRTU * V VRTU *
Mri v ivetoiem maju
Odcvetele so prve vrtne cvetlice, znanilke pomladi, odcvetelo je tudi
sadno drevje in tako je sklenjeno začetno obdobje pomladi, ki je bilo
še kar ugodno. Pričenja se najlepši in najprijetnejši mesec v letu - cve-
toči maj, ko v vrtu zacveto še okrasne trajnice s celostno podobo
omamne in dehteče se prebujene pomladi.
V SADNEM VRTU so ja-
gode najbolj cenjen in pril-
jubljen sadež, zato je njiho-
vo pridelovanje tako razžirjeno, da jih je
mogoče najti skoraj v vsakem vrtu. Razširjenost
njihovega pridelovanja niti ni presenetljiva, saj v
prid pridelovanju govore mnoge koristi tega
žlahtnega in okusnega sadeža in njene lastnos-
ti, da ni prezahtevna rastlina glede pridelovalnih
pogojev. Jagode lahko gojimo na prostem, v
rastlinjaku, če pa nimamo zemlje, pa kot
lončnico na balkonih. Jagodna rastlina od vseh
sadnih rastlin najprej zarodi. Jeseni posajene
naslednjo pomlad že obiramo. Jagode so tudi
sadne rastline, ki za razliko od vseh drugih ob
dodatni negi v ogrevanih rastlinjakih dajo letno
več pridelkov in jih je mogoče pridelovati brez
presledka v vseh letnih časih.
Jagode uspevajo v bogatih humoznih lahkih
in srednje težkih tleh. V vrtu z njimi kolobarimo
na različnih gredicah. Jagodni nasadi si ne
smejo slediti na isti površini, nekaj let pred sa-
jenjem na gredi ne bi smeli gojiti krompirja, pa-
radižnika in krizantem. Razmnožujemo jih s
pomočjo pritlik tako da vršiček zagrebemo v
cvetlični lonček, napolnjen s substratom ali
kompostovko, in ko se je pritlika vkoreničila, jo
ločimo od matične rastline ter jo posadimo na
stalno mesto. Sorte jagod, ki ne razvijajo pritlik,
razmnožujemo z delitvijo koreninskih grmov.
Od bolezni sta najpogostejši rdeča listna pega-
vost ter siva plesen, od škodljivcev pa jagodna
pršica in nematode. V deževnih obdobjih, kot je
bila do sedaj letošnja pomlad, ali če je nasad na
vlažni legi, potem je skoraj neizogibna okužba
jagodnega listja s pegami, ki so lahko toliko šte-
vilne, da se listje posuši, rastlina pa oslabi do
odmiranja. Manj je vlage na listju, to pa je, če
nasad ni zapleveljen ter če smo ga pozimi do-
bro očistili okuženega in odmrlega listja, manj
bo tudi bolezni. V presledkih okrog dva do tri
tedne in v odvisnosti od prirastka novega listja
ter pogostnosti padavin škropimo jagodnjak z
bakrovimi pripravki - kaptanom ali dithanom.
Da preprečimo okužbe jagodnjaka s sivo ple-
snijo, ga škropimo v začetku cvetenja, med
njim in kmalu po njem z euparenom, benomi-
lom ali ronilanom. Jagodna pršica se najbolj
širi, če smo sadike prenesli iz okuženega nasa-
da. Za škropljenje uporabimo običajne insekti-
cide, pri uporabi katerih smo skrajno pozorni na
karenčno dobo pripravka in fazo razvoja jagod.
Enako je z zaščito pred nematodami. To so ni-
taste, tanke, do dva milimetra dolge gliste, ki
sesajo rastlinski sok iz korenine. Najboljša
zaščita pred tem škodljivcem je kolobarjenje ali
razkuževanje zemlje z basamidom.
OKRASNI VRT smo v jeseni in zgodaj spom-
ladi s presajanjem, podsajanjem ali sajenjem
drevnin, okrasnih grmovnic in trajnic spreminja-
li in dopolnjevali njegovo razporeditev, kar
mora biti naša stalnica, da bo okrasni vrt zmeraj
pester, privlačen in mikaven v vsakem obdobju.
Na poti k negovanemu in urejenemu zelenemu
okolju pa vrtnarja često spremljajo tudi tegobe,
ko nekatere rastline po zasaditvah kljub skrbni
negi in vzgoji hirajo in kočno odmro. Preden se
odločimo za ponovno zasaditev, do podrob-
nosti proučimo in ugotovimo vzroke za neu-
spešnost in šele tedaj ponovimo sajenje. Naj-
pogostejši vzroki za sadilno neuspešnost so
lahko: slaba sadika s slabo razvitimi koreninami
ali nadzemnimi organi, slabo pripravljena tla,
neprimerno posajena rastlina, preveč poškodo-
! vane korenine pri izkopu v drevesnici, maloma-
I ren prenos sadike do sadilnega kraja, po-
; manjkljiv pregled sadike pri dobavi na kužne
I bolezni korenin in ali morebiti sadika nima
poškodb iz drevesnice zaradi pretirane upora-
be herbicidov v njej in še mnogo drugih.
V ZELENJAVNEM VRTU je setev in sajenje
večine vrst vrtnin že končana. Gredice z
najzgodnješimi pridelki zelenjave se celo že
praznijo, na njihovo mesto pa sejemo in zasaja-
mo nove vrste vrtnin. Čeprav je zaradi pestrosti
vrst vrtnin in njihove različno dolge rastne dobe
težko slediti pravilnemu kolobarjenju in usklaje-
vati priporočene mešane setve in sosedstvo
vrtnin, pa je vendarle potrebno za uspešno pri-
delovanje vrtnin, za obilne in kakovostne ter
zdrave pridelke, na drugi strani pa zaradi ohra-
nitve rodovitnosti vrtne zemlje pri vsaki ponovni
posaditvi upoštevati priporočilo po kolobarju.
Kolobarjenje je pri vrtninah potrebno že iz razlo-
ga različne rabe vrtne zemlje. Zaradi plitvejših
ali globljih korenin te različno obremenijo tla po
globini, medtem ko se pri enostranski rabi tal ta
utrdijo, kar ima za posledico manjše pridelke,
prekomerno okužbo s talnimi in rastlinskimi
škodljivci in boleznimi in večjo zapleveljenost. Z
mešanimi posevki vrtnin dosežemo bolj zdrav
razvoj vrtnin, ker se z navzočnosjto enih izkl-
jučujejo možne okužbe s škodljivci ali bolezni-
mi. V mešanih setvah se zboljšata kakovost,
okus in vonj pridelkov, o čemer se lahko pre-
pričamo na nekaj naslednjih preizkušenih pri-
merih: peteršilj izboljša okus in vonj para-
dižniku, krompir je okusnejši, če vmes raste ne-
kaj rastlin hrena, kumine ali poprove mete; ku-
mare in solate so okusnejše, če vmes posadi-
mo zelišče šetraj. Pri razporeditvi posevkov in
nasadov vrtnin moramo biti pozorni na takšno
razporeditev, v kateri se ti med seboj ne bodo
zasenčevali.
Miran Glušič, ing. agr.
Krvodajalci
20. APRIL - Bolfenk Pokrivač, Sodinci 34, Ivan Petek,
Žabjak 54, Jože Slodnjak. Moškanjci 37, Klavdija Čelan,
Cirkovce 24, Srečko Kosec, Draženci 22, Drago Furek.
Draženci 87/a, Anton Kmetec, Apače 224, Dušan Kolma-
nič, Draženska 18, Ptuj, Bojan Mere, Soviče 12, Branimir
Avguštin, Stopno 14/a, Robert Bezjak, Bukovci 168,
Radko Hojak, Volkmerjeva c. 28, Ruj, Ivan Milošič, Ja-
blovec 5d'a, Miran Gajser, Kajuhova 11, Ruj, Alojz
Milošič, Jadranska 7, Ruj, Branko Vajskopf, Ul. 25. mcya
3, Ruj, Robert Merlak, Cučkova ul. 9, Kidričevo, Živko
Lazič, Ul. 25. maja 5, Ptuj, Milan Drevenšek, Lovrenc na
Dravskem polju 6, Janko Vindiš, Rujska Gora 3, Janko
Fras, Flegeričeva 1, Ruj, Robert Kodrič, Stojnci 42, Stan-
ko Kovačec, Zrkovska c. 184/a, Maribor, Ivan Lebar, Po-
lenšak 29, Lovro Rap, Laporska c. 13, Andrej Kac, Prep-
olje 77, Vera Sakelšek, Videm 10.
22. APRIL - Dragan Lukič, Mali Brebrovnik 6, Branko
Drakšič, Drakšl 16, Vlado Prapotnik, Mihovci 31, Branko
Goršič, Dolga lesa 8^ Drago Rizman, Frankovičeva ul. 2,
Ruj, Metka Kouter, Zupečja vas 1/g, Janko Notersberg,
Hrastovec 130, Jože Vidovič, Dravinjski Vrh 55, Srečko
Kosec, Rimska ploščad 15, Ruj, Miran Kozoderc, Pod-
lože 3, Jože Kampl, Zg. Hajdina 104/č, Dušan Menoni,
Lovrenc na Dravskem polju 1, Danijel Soršak, Draženci
35/c, Martin Leskovar^Zabjak7, Drago Smolinger, Golo-
bova 8, Ruj, Marija Skrjanec, Ul. 5. prekomorske 15,
Ruj, Imer Brojaj, Ob Dravi 3, Ptuj, Vera Inkret, Kraigher-
jeva 21, Ruj, Alojz Zoreč, Minoritski trg 4, Ruj, Janez
Mlinarič, Nova vas pri Markovcih. Dušan Fridl, Lancova
vas 22, Jožef Svenšek, Kicar 54, Anton Peršuh, Tmovec
4/a, Ivan Škvorc, Sodinci 55, Jožef Rajh, Apače 294,
Radko Rodošek, Ranjsko 23, Jože Muzek, Muretinci 57,
Milan Kelc, Gruškovec 101/a, Stane Trstenjak, UI.B.
Kraigherja 18, Kidričevo, Antonija Štebih, Potrčeva 42,
Ruj, Zvonko Kolar, Apače 188, Bojan Gimerlajt, Tomaž
16,	Jože Majcen, Vičanci 11, Radovan Mesarič, Slape
17,	Bojan Verdenik, Krčevina pri Vurbergu. Bogdan Kerle,
Ob železnici 4, Kidričevo, Matija Kouter, Župečja vas 1/g,
Anton Danko, Potrčeva 40, Ruj, Branko Zaje, Kajuhova
11, Kidričevo, Vlado Zajko, Nadole 13, Bogdan Kelenc,
Cunkovci 12, Ivica Koietnik, Ul. 5. prekomorske 5, Ruj,
Drago Sedmak, Kvedrova 4, Ruj, Slavko Princi, Kajuho-
va 11, Kidričevo, Kristina Žgeč, Kraigherjeva 21, Ruj,
Bojan Krajnc, Zg. Hajdina 7/d, Anton Leskovar, Lovrenc
na Dravskem polju 1, Oorde Panzelovič, Tovarniška c. 3,
Kidričevo, Daniel Roškar, Gorišnica 146, Stanko Soršak,
Lovrenc na Dravskem polju 5, Daniel Vrtačnik, Markovci
7, Anton Mohori<o, Trnovec 11, Ivan Bilanovič, Selška
cesta 11, Ruj, Boris GorišeK, Skrblje 3/a, Vlado
Potočnik, Vičava 29, Avgu^in Ros, Ranjsko 7, Danica
Leben, PodvincI 42, Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj, Ne-
venka Maruh, Žnidaričevo nabrežje, Ruj, Franc Galun,
Majšperi< 83, Dragica Leskovar, Giri(ovce 60/g, Marjan
Bezjak, Grajena 51, Marjan Anderiič, Trgovišče 25/b,
Marjan Toplak, Mladinska 4, Kidričevo, Andrej Gotob,
Domava 136, Branko Eržen, Slovenski trg 7, Ruj, Bojan
Horvat, Rimska pl. 16, Ruj, Zoran Bilič, Ul. 25. maja 3,
Ruj, Maks Kostanjevec, Pobrežje 98/b, Jožef Širec, Na-
dole 33, Janez Feguš. Mejna cesta 4, Ruj, Anton Vučina,
Grajena 26, Vili Pečnik, Marjeta na Dravskem polju, Voja
Veličkovič, Potrčeva 48, Ruj, Jure Koren, Nova ulica 13,
Jožica Lovrec, Zlatoličje 36, Franc Turt<, Kacova 9, Pra-
gersko, Miran Zavec. C. na Žavcerja 34. Kamnica.
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KUN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI
DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 223. NAD
Zclirolf, družina in
duševno zdravie
84. nadaljevanje
Družina in
disocialni sindrom -
nad. in konec
Navežirao se na razmišljanje
od zadnjič, ko smo omenili,
da so mnogi otroci onemo-
gočeni pri razvoju svoje oseb-
nosti zaradi tega, ker nekateri
starši vidijo v pojavu otroko-
vih potreb in želja nekaj obre-
menjujočega in motečega ter
reagirajo nanje celo sovražno.
Zaradi lega ostanejo te otro-
kove potrebe in želje neiz-
polnjene. V posebno hudih
primerih, ko je otroku
otežkočeno uveljavljanje kon-
struktivne agresije in lastnega
Jaza, pride do resnih motenj
osebnosti sploh. Otrok reagira
namreč na vse, kar ga skuša
oropati lastnega Jaza, s stra-
hom, ki dobi sčasoma iracio-
nalni značaj. Praksa nam
kaže, da se Človek tega strahu
pozneje zaveda, vendar zaradi
mehanizma izrinitve iz zave-
sti ne ve več vzrokov zanj. Da
bi se znebil strahu, prične kot
neke vrste psihično obrambo
uporabljati destruktivno agre-
sijo. Moč destruktivne agresi-
je pri tem ustreza količini
strahu, pred katerim taka ose-
ba beži.
Z drugimi besedami: de-
struktivna agresija je posledi-
ca motenega razvoja človeko-
vega Jaza, pri čemer tak razvoj
ni nikakršno zgolj individual-
no dogajanje, pač pa je posle-
dica zavestne in podzavestne
dinamike skupine, v kateri je
nekdaj posameznik živel ali še
živi, v prvi vrsti družine. Pri
tem pa destruktivna agresija
ni samo rezultat odtujenosti
oziroma izguba avtonomnosti
in identitete, pač pa pomeni
hkrati posebno obliko t.i.
obrambnega reagiranja, ki naj
prepreči še globljo regresijo
Jaza oziroma njegov popolni
zlom (Knight, 1953). Z njo si
skuša človek zgraditi ne-
kakšen "fasadni Jaz"(Ammon,
1973). Kobal pa je leta 1976
definiral disocialnost kot
"potrjevanje samega sebe na
negativen način" in tudi to
lahko razumemo v enakem
smislu kot prej omenjena av-
torja.
Dejstvo, da je simptom oz.
patološko vedenje pogosto
edina oblika, v kateri taka ose-
ba doživi sebe in svet kot ek-
sistentne in resnične, to je, da
ji daje "določeno občutje last-
nega Jaza", nam je dobro zna-
no pri psihozah in lahko po
teh razlagah velja tudi za diso-
cialno vedenje in disocialne
osebnosti.
Realno možnost za psihodi-
namsko orientirano terapijo
pa odpira stališče, da je disoci-
alno vedenje poskus - resda
patološke - reintegracije Jaza.
Naslednjič pa še nekaj o
zdravljenju zakonskih in
družinskih konfliktov.
mag. Bojan ŠInico
BODO POSLANCI PRISlUENI SPREMENITI SEDANJI ZAKON O
VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR
i^preiMmbe eoIimo o wlii¥oh?
Ali lahko ugotovitev Ustav-
nega sodišča, da je na pred-
hodnem zakonodajnem refe-
rendumu zmagal večinski vo-
lilni sistem, prisili poslance,
da spremenijo sedanji zakon o
volitvah v državni zbor? Pre-
den bom navedel odgovore z
da in ne na zapisano
vprašanje, menim, da bi bilo
koristno navesti nekaj
splošnih pojmov o volilnih
sistemih, nekaj o našem vodil-
nem zakonu in prizadevanjih
za njegovo spremembo ter
predstaviti odločbo št. U-I-
12/97 US (Ur. l.RS, št. 82/98),
njen odmev v javnosti itd.
• Ustava in zakon o volitvah
v državni zbor
V 80. členu ustave Republike
Slovenije iz leta 1991 je med
drugim določeno, da volilni sis-
tem ureja zakon, ki ga sprejme
državni zbor (v nadaljevanju
skrajšano DZ) z dvotretjinsko
večino glasov vseh poslancev.
Sedanji zakon o volitvah v DZ
iz leta 1992 temelji na t.i. pro-
porcionalnem volilnem siste-
mu, ki zagotavlja v parlamentu
sorazmerno politično plural-
nost. Tako so npr. v našem par-
lamentu sedaj poslanci iz sed-
mih strank.
Po tem sistemu so poslanci
voljeni v volilnih enotah. Glas,
ki ga volivec da kandidatu na
strankarski listi, je upoštevan
tudi kot glas za stranko in ta
glede na število dobljenih gla-
sov dobi sorazmerno število
poslancev. Po t.i. večinskem vo-
lilnem sistemu pa je izvoljen za
poslanca tisti, ki dobi največ
glasov v volilni enoti. Po t.i.
dvokrožnem večinskem siste-
mu je npr. izmed treh kandida-
tov izvoljen za poslanca v
prvem krogu tisti kandidat, ki
dobi najmanj en glas več od po-
lovice vseh veljavno oddanih
glasov. Če se to ni zgodilo, pa
pride še do drugega kroga voli-
tev, v katerem tekmujeta naju-
spešnejša kandidata iz prvega
kroga. Sedaj zmaga tisti, ki
dobi več glasov v volilni enoti.
Večinski volilni sistem ubija
politično pluralnost in nareku-
je oblikovanje predvolilnih
koalicij, tako da volivci že vna-
prej vedo, kdo bo vodil vlado,
če bo zmagala ta ali ona koalici-
ja. Majhne stranke pri samos-
tojnem nastopanju nimajo-
možnosti, da bi njihovi kandi-
dati bili izvoljeni.
Več o posameznih volilnih
sistemih bo prikazano v refe-
rendumskih vprašanjih za 8.
XII. 1996 izveden predhodni
zakonodajni referendum.
•	Prizadevanja za uvedbo
enega izmed poznanih volil-
nih sistemov s pomočjo pred-
hodnega zakonodajnega refe-
renduma
Ker se politične stranke v
našem DZ leta 1996 niso mogle
dogovoriti, ali naj za volitve
poslancev ostane dosedanji pro-
porcionalni volilni sistem ali pa
naj se uzakoni večinski oz.
mešani volilni sistem, so s
I pomočjo predhodnega zakono-
I dajnega referenduma (v nadal-
1 jevanju bom za omenjeni refe-
rendum uporabil okrajšavo
PZR) poizkušale ugotoviti vol-
jo volivcev. Da bodo bralci tega
članka lažje razumeli, zakaj so
politične stranke za dosego uza-
konitve vsaka svojega volilnega
sistema za volitve poslancev
zahtevale razpis PZR, je potreb-
no navesti najvažnejše določbe
o tem referendumu in odločbe
ustavnega sodišča (US), ki so v
zvezi z njim.
•	Predpisi o PZR in odločbe
ustavnega sodišča
Nekaj določb o PZR vsebuje
90. člen ustave RS, več pa čl. 9
do 17, 23. in 25. zakona o refe-
rendumu in ljudski iniciativi
(skrajšano ZRLI), ki je bil
večkrat spremenjen in dopoln-
jen (od DZ sprejeti tekst ZRLI
glej v Ur. 1. RS št. 15/94, 38/96).
Posamezni členi ZRLI in posa-
mezni akti DZ, ki so v zvezi z
ZRLI, kot npr. odlok o razpisu
PZR za volitve v DZ, so bili
večkrat predmet ocene ustav-
nosti in zakonitosti US in to je
posamezne člene ZRLI in dru-
ge akte DZ spremenilo, odpra-
vilo, tolmačilo (glej odločbe
US, objavljene v Ur.l. RS št.
13/95, 34/96, 43/96, 51/96,
57/96, 82/98). Vsebine vseh
omenjenih določb ZRLI in
odločb US v tem članku ne bora
navajal, ker menim, da to za
širši krog bralcev ne bi bilo po-
trebno in zanimivo, kajti tisti;
ki jih ta problematika posebej
zanima, bodo lahko to sno\
sami prečitali v omenjenili
uradnih listih. Mnogo bralcev
pa bo, tako vsaj misli, zanimale
naslednje vprašanje:
•	Kaj je PZR
To je takšen referendum, ni
katerem se volivci vnaprej iz
javljajo o vprašanjih, še predel
bodo urejena z zakonom. Tak(
so se npr. izjavljali tudi o bodo
čem volilnem sistemu za volit
ve v DZ, o čemer bom še pisal i
nadaljevanju tega članka.
•	Kdo lahko poda predloj
ali pa zahtevo za razpis PZR
Predlog za razpis PZR lahk(
da vsak poslanec, in če DZ nje
gov predlog sprejme, potem D/
razpiše PZR na svojo pobude
Zahtevo za razpis PZR, ki ji
DZ mora upoštevati, pa lahk
vložijo najmanj ena tretjin
poslancev, državni svet al
40.000 volivcev. Pobudo voliv
cem za vložitev zahteve za ra2
pis PZR lahko da vsak volive
politična stranka ali drug
združenje državljanov. Pobud
mora vsebovati jasno vprašanj'
ki naj bo predmet PZR, in mor
biti podprta s podpisi najmai
200 volivcev (glej čl. 11, 12, 1:
14 ZRLI).
•	Kdaj je odločitev na PZl
sprejeta
V skladu z določbo v 90. čleD
ustave je v 23. členu ZRL
določeno, da je na referendum
odločitev sprejeta, če zanjo gli
suje večina volivcev, ki so gl'
sovali.
•	Ali je DZ vezan na iS
PZR
Državni zbor je vezan na iz'
referenduma in mora pri spr
jemanju zakona upošteva
odločitev, sprejeto na PZR (gl
90. člen ustave in 25. čl«
ZRLI).
Nadaljevanje prihodnjič
Mirko Kostanjeve
rEDNIK - Četrtek, 6. maj 1999
15
OD roo IN TAM
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Varstvo vinske Me
pri vinsiii trti je lioličina pridello in predvsem livaliteta v
velilii meri odvisna od zdravstvenega stanja grozdja. Ker pa
je uporaba pesticidov (z eiiološliega vidiiia) vsalio leto
vedno bolj omejena, je še kako pomembno, da poznamo
prve znake (simptome) okužbe. Pomembno je tudi, da škro-
pimo v natančno določenem roku, saj je vsako naknadno
zdravljenje okuženih in obolelih nasadov z vidika ekologije
nesprejemljivo, ker moramo takrat posegati po močnejših
pripravkih. V veliki meri pa je število škropljenj odvisno od
vremenskih razmer.
V letu 1998 pojav peronospore -
vsaj primarne okužbe - ni bil izra-
zit. Nekoliko močneje se je pojavi-
la v juliju, ko je padlo mnogo pa-
davin. Za primarno (prvo) okužbo
peronospore morajo biti izpolnje-
ni naslednji pogoji:
-	v nekaj dneh mora biti tempe-
ratura nad 11 stopinj C
-	pasti mora vsaj 10 mm dežja
-	listi vinske trte morajo imeti
premera vsaj 2 do 3 cm ali mladice
dolge 10 cm
-	pasti morajo intenzivne pada-
vine, da razpršijo trose na liste
Do sekundarnih okužb pa pride,
če je zmnožek med temperaturo
in časom, ko je listje mokro, vsaj
50 stopinj ur. O roku prvega
škropljenja nas obvešča prognos-
tična služba v javnih občilih, in-
formacije pa je mogoče dobiti tudi
na telefonskem odzivniku številka
9823, lahko pa se ravnamo po pra-
vilu, da prvič škropimo proti pe-
ronospori, ko so mladice dolge 40
cm.
Z oidijem (pepelasta plesen) pa
smo v lanskem letu imeli kar ne-
kaj težav, posebej proti koncu juli-
ja in v začetku avgusta. Najnevar-
nejša obdobja za pojav pepelaste
plesni so, ko so razlike med
dnevno in nočno temperaturo
majhne ter ko je relativna zračna
vlaga visoka z visokimi tempera-
turami (optimalna temperatura za
razvoj glive je 25 - 28 stopinj
Celzija). To je najpogosteje v juli-
ju.
PRIPOROČILO
PROGRAMA
ZAŠČITE VINSKE
TRTE
1. škropljenje - mladice dolge
5 do 12 cm
Če nismo opravili spomla-
danskega škropljenja (z oljnimi
pripravki) in smo opazili, da nam
mladice zelo neenakomerno od-
ganjajo (laški rizling), je verjet-
nost napada akarinoze. V tem^pri-
meru priporočamo uporabo thio-
dana v 0,2% konc., če pa imamo
probleme še z rdečo sadno pršico
(rdeči pajek), pa priporočamo
uporabo akaricida, npr. pinorona
v 0,15% konc,. ortusa 0,05%,
acarstina 0,15% konc. ali demita-
na 0,2% konc. Dodamo še žveple-
ni pripravek v 0,3% konc. ali ka-
rathane v 0,08% konc. Tudi ti
pripravki deloma delujejo proti
akarinozi. V vinogradih, kjer ima-
mo probleme z oidijem, v tem
času priporočamo uporabo siste-
mika. Če imamo težave s črno pe-
gavostjo (Phonopisis) vinske trte,
predvsem na sortah laški rizling,
šipon, rizvanec (bele rozge), damo
prednost folpetu ali euparenu, pri
zaščiti proti peronospori pa mu-
kalu, ki vsebuje folpet.
2.	škropljenje - mladice dolge
30 cm
Ko so mladice dolge 30 cm in
pade več kot 10 mm padavin, je
prva nevarnost napada peronos-
pore vinske trte. Do sedaj, če nis-
mo imeli drugih napadov, ni
potrebno škropiti.
Peronospora: dithane M 45
0,25% konc., antracol 0,2% konc.,
folpet 0,25% konc., polyram DF
0,25% konc. ali folpan 50 WP
0,25% konc.
Oidij: karathane 0,05% konc.,
pepelin 0,3% konc., cosan 0,3%
konc., thiovit 0,3% konc., microt-
hiol 0,3% konc. ali kumulus 0,3%
konc. Če uporabimo karathane,
ne smemo prekoračiti koncentra-
cij, saj zelo hitro povzroči ožige.
3.	škropljenje - tik pred cve-
tenjem
Priporočamo uporabo siste-
mičnih fungicidov; te uporablja-
mo največ dva do tri krat v sezoni,
če nismo imeli močnejših napa-
dov. Po možnosti bi tudi te
pripravke v sezoni menjavali zara-
di pojava rezistence (odpornosti).
Velikokrat se pojavi vprašanje, ali
bi škropili v cvet. Škropljenje v
cvet je nujno, kadar se cvetenje za-
radi slabega vremena zavleče.
Peronospora: sandofan 0,125%
konc., mikal 0,4% konc., ridomil
MZ 0,3% konc., antracol combi
0,3% konc., acrobat MZ 0,25%
konc., aviso DF 0,25% konc.(de-
luje tudi proti oidiju), quadris
0,075% konc. ali caltan 0,25%
konc. Pri uporabi mikala moramo
škropiti trikrat zapovrstjo.
Oidij: topas 100 EC 0,025%
konc., folicur 250 EC 0,03% konc.,
tilt 250 EC 0,015% konc., rubigan
0,2% konc., systhane 12 E 0,025%
konc., quadris 0,075% konc. ali
stroby WG 0,02% konc. Sistemi-
kom dodamo še enega od kon-
taktnih žveplenih pripravkov.
4.	škropljenje- takoj po cve-
tenju
Takoj po cvetenju škropimo z is-
timi pripravki kot pred cveten-
jem.
5.	škropljenje - v fazi razvoja
kabrnikov
V fazi razvoja kabrnikov preide-
mo na kontaktne fungicide, pres-
ledek med škropljenji ne sme biti
daljši od 10 do 12 dni.
Peronospora: dithane M 45
0,25% konc., antracol 0,2% konc.,
folpet 0,25% konc., polyram DF
0,25% konc. ali folpan 50 WP
0,25% konc.
Oidij: karathane 0,05% konc.,
pepelin 0,3% konc., cosan 0,3%
konc., thiovit 0,3% konc., microt-
hiol 0,3% konc. ali kumulus 0,3%
konc.
6.	škropljenje - julij
Proti peronospori preidemo na
bakrene pripravke. Priporočamo
uporabo kombiniranih bakrenih
pripravkov: bakreni antracol 0,4%
konc., bakreni dithane 0,4%
konc., bakreni euparen 0,4%
konc. ali Bakreni folpet 0,4%
konc.
Oidij: karathane 0,05% konc.,
pepelin 0,3% konc., cosan 0,3
konc., thiovit 0,3% konc., microt-
hiol 0,3% konc. ali kumulus 0,3%
konc.
Opozorilo: Če smo se odločili,
da opravimo prvo vršičkanje že
proti koncu junija, priporočamo
takrat uporabo kombiniranih
bakrenih pripravkov, po tem
škropljenju pa moramo uporabiti
sistemični fungici ali pa polsiste-
mičnega (antracol combi), ker
pričakujemo intenzivno rast za-
listnikov in kontaktni fungicidi
ne delujejo dobro. Posebno je to
pomembno, če se kasneje
odločimo za odstranjevanje listja
v coni grozdja, ker takrat potrebu-
jemo v zgornjem delu habitusa
zdravo listno površino.
7. škropljenje - v drugi polo-
vici julija in avgusta
V drugi polovici julija in avgusta
škropimo po potrebi!!!
Proti peronospori priporočamo
uporabo čistih bakrenih
pripravkov. Letni vnos čistega
bakra v tla je po uredbi omejen na
3 kg/ha letno: kupropin 0,5%
konc., cuprablau Z 0,4% konc.,
Champion 0,3% konc., kocide
0,2% konc., kupro 190 SC 0,5%
konc., ramin 0,5% konc. ali bor-
dojska brozga 1% konc.
Oidij: karathane 0,05% konc.,
pepelin 0,3% konc., cosan 0,3%
konc., thiovit 0,3% konc., microt-
hiol 0,3% konc. ali kumulus 0,3%
konc.
Proti botritisu (gnilobi) škropi-
mo načeloma enkrat, tik preden se
jagode sklenejo, če pa smo se
odločili za drugo škropljenje, ga
opravimo v času mehčanja jagod.
Uporabimo lahko naslednje
pripravke: ronilan 0,1% konc., su-
milex 0,1% konc., folicur-euparen
ali mythos 0,25% konc. ali switch
0,05% konc.
Poudariti velja, da vsi pripravki
proti grozdni gnilobi ne delujejo
stoodstotno, pomembna so
predvsem zelena dela ter ne preti-
rano gnojenje z dušikom. V pos-
kusih se je na sorti renski rizling
izredno lepo pokazal poskus od-
stranjevanja listja v coni grozdja,
kjer je bilo bistveno manj botriti-
sa in odpadanja grozdov - botriti-
sa na pecljih.
Proti škodljivcem načeloma ne
škropimo, razen če je napoved fi-
topatolaške službe, da je nalet me-
tuljčkov grozdnih sukačev velik.
Grozdni sukači imajo pri nas dva
rodova letno. Prvi let metuljčkov
je v fazi razvoja kabrnikov - takoj
po cvetenju (beli zapredki), drugi
rod oz. nalet metuljčkov pa je v
drugi polovici julija. Proti temu
rodu načeloma škropimo vsako
leto, saj metuljčki odlagajo jajčeca
v grozdiče in s tem povzročijo ve-
liko škodo, saj nam lahko posa-
mezna gosenica uniči 2 do 3
grozde: sreldan 40 EC 0,125%
konc., zolone 0,25% konc., mimic
SC 0,06% konc. ali basudin WP 40
0,2% konc.
Andrej Rebernišek, ing.agr.
GRUSKOVEC/ NEZADOVOLJNA KRAJANKA TEREZIJA BREC
Na/pre/ cesfa,
sedal fudi zdrtnrie
Se pred leti je mimo hiše Terezije Brec v Gruškovcu 27, v
haloškem koncu občine Gorišnica, vodila blatna kolovozna
pot, danes pa je to občinska cesta, prevozna z avtomobilom.
In zakaj omenjamo cesto, ki jo še tamkajšnji krajani bolj
slabo poznajo in mnogi zanjo sploh ne vedo? Makadamska
cesta je namreč trn v peti domačinki, njena štiriletna
zgodba pa je polna zapletov, nesoglasij z gorišniško občino
in prepirov s sosedi.
Enkrat je Breceva že pisala na
, občino, pa ni dobila dogovora,
prejela je le obvestilo, v katerem je
J bilo zapisano, da mora odstraniti
_ grmičevje in drevesa s ceste ter
, tako drugim občanom omogočiti
' dostop do njihovih parcel. Če tega
■	ne bo storila, je pisalo v obvestilu,
pod katerim se je podpisal
' gorišniški župan, bo občina na
' stroške lastnika poiskala izvajalca,
' l^i bo opravil ta dela. Breceva je
■	bila prepričana, da njena sadna
' (Irevesa (pretežno so to slive) ne
' kotijo nikogar, še posebej pa ne
5 tistega, ki se bolj poredko pelje po
> tej cesti. Ko je bila zdoma, so ji
drevesa in grmičevje porezali, ve-
3 levje pa pustili kar v travi ob cesti,
ij Ner leži še danes. Nekaj škode ji je
bilo prav gotovo storjeno, Breceva
pa pravi, da so jo oškodovali za
precej litrov sliv, škodo pa so ji
povzročili še s širjenjem ceste in
zdaj naj bi bila v nevarnosti tudi
njena hiša.
»Ni jim bilo dosti, da so mi
uničili slive, pa so šli še nad cesto
in mi že malo podkopali hišo, v
kateri živita še moja dva sinova.
Hiša se mi zaradi tega lahko
poruši, kdo bo pa potem odgovar-
jal za to?« se sprašuje Breceva, ki
se je obrnila na nas, da nam pove o
svojih križih in težavah, poveza-
nih z vsakodnevnim življenjem v
Halozah. Poleg stare hiše sta ji si-
nova pomagala sezidati manjši
prizidek, ki jo je stal dosti denarja,
sedaj pa se boji, da ji bodo uničili
še tisto malo, kar je z leti pri-
varčevala.
Ogorčena krajanka Gruškovca je
prepričana, da so ji uničili del nje-
nega lastništva, saj drevesa niso
rasla na občinski zemlji, zato od
občine zahteva, da ji za storjeno
škodo povrne odškodnino v višini
milijon tolarjev.
Ko smo o tem »cestnem« proble-
mu iz Gruškovca povprašali na
občini, nam kaj veliko niso odgo-
vorili. Župan Slavko Visenjak je
le dejal, da ve za vse te težave z
občanko, ki se vlečejo že vsaj štiri
leta, vendar na občini morajo de-
lati v skladu s pravilnikom, po ka-
terem morajo biti vse ceste proste,
torej normalno prevozne. Če
lastnik tega sam ne naredi, je
občina primorana za to najeti iz-
vajalca in v primeru Breceve je
bilo to vsekakor potrebno. O
kakršnikoli nastali škodi pri
omenjenih delih gorišniški župan
ni govoril, saj kakih posebnih
uradnih zapisov o tem na občini
najbrž sploh nimajo.
Kdo ima v tem primeru prav, je
seveda težko reči; lastnica zago-
varja svojo plat, občina pa dela po
pravilih dobrega gospodarja.
Breceva računa na odškodnino,
zato se bo ponovno poskušala obr-
niti na odgovorne v občini, če pa
njeni zahtevi ne bo ugodeno, pa
pravi, da na sodišče zagotovo ne
bo šla, bo pa ubrala drugo pot.
V gorišniški in sosednjih
občinah je podobnih, sicer omem-
be vrednih težav s cestami verjet-
no še dosti več, pa vsaj nekatere z
razumnim dogovorom poskušajo
razrešiti. Zato je lahko verjeti, da
tudi v primeru Breceve obstaja
kaka trezna rešitev, ki bo za večne
čase zgladila spore in prerekanja
zaradi nekaj metrov blatne
haloške ceste.
T. Mohorko
Brec iz Gruškovca pravi: »Naj mi dajo odškodnino
^ "le pustijo pri miru.«	Foto: TM
STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE
SVETUJEJO
Toplotna zašiita ravnih sfreh
Nadaljevanje iz prejšnje številke
SANACIJA SLABO
TOPLOTNO
IZOLIRANE
RAVNE STREHE -
PLUS STREHA
Večina starih zgradb nima
takšne toplotne zaščite, kot se
danes zahteva za novogradnje.
"Obrnjena" streha je tako zelo pri-
merna za sanacijo toplotno slabo
izoliranih streh, ki imajo običajno
tudi dotrajano hidroizolacijo. V
tem primeru odstranimo na strehi
vse sloje do hidroizolacije, to po
potrebi dopolnimo ali pa jo od-
stranimo in izdelamo na novo. Pri
tem je potrebno paziti, da ne
preobremenimo strešne kon-
strukcije. Če je obtežba zaščite s
prodcem, ki znaša okrog 85
kg/m2, prevelika, potem lahko
uporabimo posebne plošče iz ek-
strudiranega polistirena. Te so iz-
delane na pero in utor in imajo
zgoraj plast iz cementne prevleke.
Teža teh plošč znaša 25 kg/m2 in
so delno pohodne (niso primerne
za terase). Prednost teh plošč je
tudi v tem, da je višina
nadgradnje nad hidroizolacijo z
njimi nižja in tako lažje rešujemo
detajle zaključkov ravnih streh.
Na robovih in višinskih prehodih
mora biti ekstrudirani polistiren
zaščiten pred ultravijolčnim se-
vanjem in plošče zavarovane pred
direktnim udarom vetra.
Bojan Grobovšek,
univ.dipUng.
Energetskosvetovalna pisarna na Ptuju, Mestni trgi, tel. 778
516, je odprta za brezplačno svetovanje občanom vsak ponedel-
jek in sredo od 16 do Svetovanje je namenjeno učinkovi-
ti rabi energije v gospodinjstvih. To je pomoč vsem, ki namera-
vajo oplemenititi svoj denar z vlaganjem v učinkovito rabo
energije. Z izboljšanjem toplotne zaščite zgradb, uporabe so-
dobnejših ogrevalnih naprav in večjo uporabo obnovljivih virov
energije prispevate k varovanju okolja, zmanjševanju stroškov
za energijo in izboljšanju bivalnih razmer.
Svetovalec vas lahko tudi obišče na objektu in po svetovanju vam
pošljemo domov poročilo o nasvetu. V ENSVET pisarnah si lahko
občani ogledajo tudi razpoložljivo strokovno literaturo.
UUTOMER / 3.TEKMOVALNI DAN ZA KASAČE
Meri lobeli - velika zmogo-
valka prvomajskih dirk
Na dobro pripravljenih, že tradicionalnih prvomajskih dirkah
v Ljutomeru je to nedeljo nastopilo 81 kasačev. Toplo
pomladno vreme je presenetljivo dobro vplivalo tudi na le-
narške kasače, ki so z Nike Lobelom Boštjana Špindleija do-
segli že drugo zmago letos ter bili še trikrat na nagrajenih
mestih. V osrednji dirki tekmovalnega dne je slavila odlična
kobila Meri Lobeli, ki jo je vodil Mirko Babič iz Ljutomera.
Sicer pa je ljutomerski klub slavil kar šestkrat, po enkrat pa
so zmagali Mariborčani in Lenarčani.
Rezultati dirk: 1. dirka, avtos-
tart za 3-letne kasače, 1600 m,
zaslužek do 50 tisoč SIT: 1. Les-
com (B. Plečko,Maribor) 1:20,7,
2.Risa Red (F. Puhar, Ljutomer)
1:20,9 in 3. Fonda AS (S. Sla-
vič,Ljutomer) 1:22,1, 2. dirka,
avtostart za 3-4-letne kasače,
1600 m, zaslužek do 130 tisoč
SIT: 1. Div MS (M. Slavič, Ljuto-
mer) 1:20,2, 2. Marli Somolli (J.
Šepetavc, Posavje Krško) 1:21,4
in 3. Arabela (V. Žnidarič, Ljuto-
mer) 1:21,5; 3. dirka, avtostart za
3-12-letne kasače, 1600 m, zas-
lužek do 250 tisoč SIT: 1. Apri-
cot (M. Šonaja, Ljutomer) 1:19,3,
2. Afrodita (D. Oražem, Ljubljana
Stožice) 1:20,0 in 3. Bonney M (F.
Lovrenčič, Ljutomer) 1:20,5; 4.
dirka, avtostart za 3-12-letne
kasače, 1600 m, zaslužek do 400
tisoč SIT: 1. Nike Lobel (B.
Špindler, Slovenske gorice)
1:19,5, 2. Indos MS (M. Slavič,
Ljutomer) 1:20,1 in 3. Aramis (S.
Mikša,Slovenske gorice) 1:20,7; 5.
dirka, avtostart za 3-12-letne
kasače, 1600 m, zaslužek do 600
tisoč SIT: 1. Amigo (B. Heric,
Ljutomer) 1:18,9, 2. Labamba (A.
Špindler, Ljutomer) 1:19,0 in 3.
Mister Lobeli (Ja. Sagaj, Ljuto-
mer) 1:19,3; 6. dirka, avtostart za
3-12-letne kasače, 1600 m, zas-
lužek do 1 milijon SIT: 1. Dali (J.
Sagaj, Ljutomer) 1:17,3, 2. Lepi B
(L. Gorjanc, Brdo) 1:17,4 in 3.
Frick (V. Marinšek, Komenda)
1:17,7; 7. dirka, avtostart za 3-12-
letne kasače, 1600 m: I. Meri Lo-
beli (M. Babič, Ljutomer) 1:18,4,
2. Doris MS (A. Marinšek, Ko-
menda) 1:18,5 in 3. Bukefalos (V.
Maletič, Šentjernej) 1:18,8; 8. dir-
ka, avtostart za 3-12-letne
uvožene kasače, 1600 m: 1. Ben-
jamin C Lee (J. Makoter, Ljuto-
mer) 1:16,7, 2. Fedele Poker (W.
Loderer, Ljutomer) 1:17,8 in 3.
Soulman (D. Oražem, Ljutomer)
1:18,0.
Naslednje kasaške dirke bodo v
nedeljo, 9. maja, v Ljubljani na hi-
podromu Stožice.
M.Toš
16
četrtek, 6. maj 1999- TEDNIK
f'	5
PTUJ / BUDNICA NA PRVOMAJSKO JUTRO
Pihalni orkester dela
tudi za prvi maj
Ptujski pihalni orkester - kot tudi številne druge mestne in
vaške godbe - je "delal" tudi na prvi maj, praznik dela. S tra-
dicionalno prvomajsko budnico je prispeval k prazničnemu
utripu mesta in okolice.
45 godbenikov je pričelo igrati
ob šesti uri zjutraj in končalo ob
trinajstih. Po obhodu ptujskih
ulic in trgov so obiskali še Zago-
jiče v sosednji občini Gorišnica,
kjer so bili tudi lani, ko so
zaigrali ob 10-letnici prve za-
sebne trgovine na Ptujskem
Marte Modlic. Med potjo so se
večkrat tudi ustavili, prijazni
gostitelji pa so jim postregli s
praznično malico. Kot že toliko-
krat doslej je ob tem stekel po-
govor o tem, da bi mesto lahko s
promenadnimi koncerti oboga-
tilo sicer skromno ptujsko
nedeljsko dogajanje. Ker v glas-
benem paviljonu v Ljudskem
vrtu ne morejo igrati, saj je pre-
majhen, bi bil idealen prostor za
to mestni park ali pa opuščena
poletna terasa pri bivši kavarni
Evropa. Godbeniki so za to,
mesto pa se o tem še ni odločilo.
MG
Ptujski pihalni orkester je tudi letos zaigral prvomajsko budnico Ptujčanom.
Foto: Črtomir Goznik
JERUZALEM / TRADICIONALNO PRAZNOVANJE
L maj se vedno praznik dela
Jeruzalem je tradicionalno zbirališče Ormožanov ob 1.
maju, prazniku dela. Tudi letos so se množično odzvali pova-
bilu Svobodnih sindikatov Slovenije, ki so bili organizator
srečanja. Ob številnih problemih delavcev, ki jih je iz leta v
leto več, jim je bilo tokrat vsaj vreme naklonjeno. To je do-
kaz, da ima delavce vsaj bog rad, če jih nihče drugi ne mara,
je dejala slavnostna govornica Vekoslava Krašovec, sekretar-
ka Območne organizacije ZSSS Podravja.
Že v ranih jutranjih urah so
se posamezniki in skupine peš
ali s kolesi odpravili proti Jeru-
zalemu. Dopoldanska sloves-
nost se je pričela tradicionalno s
pihalnim orkestrom glasbene
šole Ormož, ki je zaigral de-
lavsko himno Internacionalo.
Nato so zapela dekleta iz
dekliškega pevskega zbora Oka-
rina pod vodstvom Klaudije
Zorjan Škrjanec. Slavnostna go-
vornica Vekoslava Krašovec je
poudarila, da naj bi s praznikom
dela počastili delavca za njegovo
opravljeno delo. Na žalost pa so
ravno v teh prazničnih dneh do-
bili obvestila o novih odpustih,
disciplinskih postopkih in šika-
niranju delavcev. Pomanjkanje
razvojne strategije Slovenije, kj
ne sledi interesom delavcev, bc
povzročila še dodatni pritisk
nanj. V Svobodnih sindikati!,
Podravja opozarjajo, da brezpo.
selnost, brezpravnost in sočasno
poslušnost ne morejo trajati dol.
go.
Pihalni orkester je nato s svo.
jim promenadnim prvomajskim
koncertom razpihal skrbi in sla-
bo voljo. Posebna atrakcija s«
bile ormoške mažoretke, še po.
sebej tiste najmanjše v modrem,
Za popoldanski zabavni del je
poskrbelo gostišče Jeruzalem
Vinka Brenholca z dobro hrano
in pijačo. Igrala sta dva ansam-
bla, Prepih iz Senovega in Utrip
iz Ormoža.
Mlaj na Jeruzalemu je bil to-
krat zaradi lanskoletne tragične
nesreče samo simboličen, veliko
manjši kot običajno. Kljub pre-
povedi so ga tudi letos tik pred
dežjem preplezali. Nekaj pa jt
manjkalo - tradicionalne rdeči
nageljne na prsih bi letos zamai
iskali. Dežne kaplje so zredčili
obiskovalce. Prireditev se j(
zaključila mirno, brez lanskolet
nemu podobnega vsesplošnegi
pretepa, čeravno se je med obis
kovalci šušljajo, da bo letos sle
dilo maščevanje.
Maida Frid
Nagradno turIstUno vprašanje
v tem mesecu se bo pričelo ocvet-
ličenje Ptuja. V mestnem jedru bodo
na okenske police in balkone postavi-
li več tisoč cvetlic. Začetek turistične
sezone pa naj bi tudi letos obeležili
svečano, z nekaterimi prireditvami.
Maja bo svečano odprto tudi ptujsko
golt igrišče, eno najlepših v Sloveni-
ji-
Na predzadnji fotografiji je bila cer-
kev Sv. Lovrenca. Nagrado bo prejel
Karel Pavlič iz Lovrenca 1. Čestita-
mo!
Cerkev na današnji fotografiji sodi
med mnoge, ki sta jih v hribovitem pre-
delu v okolic Ptuja ustanovila dva sa-
mostanska redova, v Ptuju sicer pri-
sotna že od 13. stoletja naprej. Po de-
litvi dednega premoženja Gospodov
Ptujskih je ozemlje, na katerem stoji
cerkev na fotografiji, z listino, izdano v
Gradcu 3. decembra 1461, pripadlo
dominkancem. Temeljni kamen, veli-
ke, lepe, v italijanskem slogu pozidane
cerkve je 18. junija 1654 položil Ber-
nard Maurisich, mestni župnik v Celju.
Glavni oltar je bil postavljen leta 1671.
Vsako leto v to cerkev prihajajo na za-
obljubno romanje verniki iz župnije sv.
Martina na Hajdini. Ta župnija ima v
danes predstavljeni ceri<vi oltar sv. Ane
še IZ časov, ko je v teh krajih razsajala
kuga. Poslopje, v katerem sta danes ^
župnišče in minoritski samostan, je i
bilo pozidano leta 1753. Po ukinitvi do-!
minikanskega samostana leta 1786 in ;
odhodu doiTiinikancev iz Ptuja je cer-!
kev najprej prešla pod verskoskladno
vlastelinstvo Turnišče, ko pa je le-tega
kupil grof Adolf Schonberg, je cerkev
4. novembra leta 1826 brezplačno pre-
pustil ptujskim minoritom. Minoriti so
od novega lastnika odkupili tudi vrt in i
poslopje za samostan in župnišče.
Odgovore pričakujemo v uredništvu
Tednika, Raičeva ulica 6, Ptuj, do 14.
maja. Nagrada za pravilen odgovor so'
vstopnice za kopanje v ptujskih Ter- j
mah, majica in katalog turistične;
ponudbe Ptuja in okolice.
Foto: Črtomir Goznik
NAGRADNO TURiS i iČNO VPRAŠANJE
Katera cerkev je na fotografiji?
Ime in priimek:...............................................................
Naslov:...........................................................................
tednik - četrtek, 6. maj 1999
17

PTUJ / PREDLOG ZA DRUŽINSKI SPOMLADANSKI IZLET
Angleški park in dvorei
Turnišie v ravnini pri Ptuju
Lepi spomladanski dnevi
vabijo v naravo. Pogosto
obsedimo doma pred televi-
zorji in računalniki zato,
ker ne vemo kam, za daljše
in dražje izlete pa nam ja
zmanjkalo denarja. Pot pod
noge. Za družinski sprehod
po sobotnem ali nedelj-
skem kosilu predlagamo to-
krat pot, ki vodi do graščine
Turnišče.
Tisti, ki živite na levem bregu,
prečkajte Dravo po novem mos-
tu za pešce in kolesarje. Napoti-
te se dalje po desnem robu jeze-
ra, po nabrežini ali makedamski
cesti, ki pelje vzporedno z njo.
Za čistilno napravo in Semenar-
no se desno odcepi pot, ki pelje
naravnost proti parku in gradu
Turnišče. Najprej boste preko
manjšega novega mostu
prečkali Studenčnico. Takoj za
mostom, na desni strani, stoji
lepo obnovljen mlin družine
Lenartič. Njihov dedek je bil
mlinar. Kot zanimivost naj po-
vem, da so pred vojno na Stu-
denčnici delovali kar štirje.
Med njivami pelje pot na-
ravnost proti zeleni meji dreves.
Najprej boste naleteli na idi-
ličen potoček sredi gozda. Ne-
koliko naprej se na desni strani
nahaja enonadstropen dvorec
Turnišče s tlorisom v obliki
črke H. Pod njim je zaraščen,
idiličen ribnik, okoli katerega
pelje pot skozi gozd. Lovci so
namestili tablo, s katero opozar-
jajo, da je to področje gnezdišče
rac. Okoli dvorca se razprostira
angleški park z mogočnimi dre-
vesi, ki ga je dal že leta 1827 ure-
diti takratni lastnik grof Adolf
Schonfeld. V parku je urejeno
tudi igrišče za otroke. Ni zgolj
naključje, da lahko na poti proti
dvorcu srečate tudi konje. Že
zadnji lastnik, baron Lippit, je
po letu 1884 ustanovil znameni-
to konjušnico, ki se je ponašala z
vrhunskimi konji. Tradicija, ki
je bila v povojnem času za nekaj
let prekinjena, saj so konjušnico
kot sled kapitalizma ukinili, se
nadaljuje s Konjeniškim klu-
bom Turnišče.
Opisano pot so pred kratkim
pod vodstvom vzgojiteljic opra-
vili tudi predšolski otroci. Do-
mov so se vrnili z vlakom. Vsto-
pili so na hajdinski železniški
postaji. Pot boste zmogli tudi vi
in vaši otroci, če ne peš, pa vsaj s
kolesom.
Maida Fridl
Studenčnica, kot jo "srečate" na poti na Turnišče
Dvorec Turnišče, bakrorez iz Vischerjeve knjige gradov, ok.
1681
Okoli zaraščenega ribnika, kjer je gnezdišče rac, pelje pot
Kratka zgodovina dvorca Turnišče
Prvič se omenja 1441. leta, ko je po smrti Friderika
Ptujskega prešel v roke njegove sestre grofice Schaun-
berg. Takrat je bila to preprosta, morda celo lesena stavba,
a jo je V 16. stoletju zamenjala zidana. Za časa turške ne-
varnosti so jo utrdili z obzidjem in vogalnimi stolpiči. Grof
Thurn je dal okoli leta 1680 pozidati dvorec, pravo galerijo
stolpičev s čebulastimi strehami - dobesedno Turnišče. S
kasnejšimi prezidavami je stavba dobila današnjo podobo,
manj estetsko, toda bolj praktično za vzdrževanje. Zadnji
lastniki do leta 1945 so bili baroni VVarren-Lippit. Med leto-
ma 1953 in 1980 je bila v nacionaliziranem dvorcu polje-
delska živinorejska šola z internatom. Stavba je nato propa-
dala in leta 1987 je ostrešje, ki so ga kasneje obnovili, uničil
požar. (Vir: Ivan Stopar, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji
- Območje Maribora in Ptuja, Ljubljana, 1990)
ORMOŽ / ZLATA POROKA ZAKONCEV ŽNIDARIČ
Po petdesetih letih ponovno "da"
v soboto, 17. aprila, sta se v ormoškem gradu po petdesetih le-
tih skupnega življenja ponovno poročila Alojz in Angela Žni-
darič iz Mihoveev.
Prvič sta sklenila zakonsko
zvezo 17. aprila 1949 v
Križevcih pri Ljutomeru. V za-
konu se jima je rodilo pet otrok,
štiri hčerke in sin. Njuno po-
tomstvo šteje tudi deset vnukov
in dve pravnukinji. Alojz Žni-
darič, rojen v Iljaševcih pri Lju-
tomeru, je družino preživljal
kot delavec, nazadnje pri Kme-
tijskem kombinatu v Ormožu.
Kot hobi ga že iz mladosti
spremlja urjenje konj za kasaške
dirke. Še vedno nobena dirka v
Ljutomeru ne mine brez njego-
ve prisotnosti. Žena Angela, ro-
jena Smodiš, po rodu iz
Bučečovcev, je gospodinjila in
skrbela za otroke. Še vedno ji je
vrtnarjenje v veliko veselje.
Obilo zdravja in iskrene čestit-
ke tudi iz uredništva Radio-
Tednika.
Maida Fridl
Foto: Hozyan
18
četrtek, 6. maj 1999 - tednik
^roDiNTm
BOC / 1 7. PRVOMAJSKO SINDIKALNO SREČANJE
v
Proslavljalo vei kot 6000 Stafertev
Območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov za Podra-
vje in Celje sta tudi letos 1. maja pripravili tradicionalno
prvomajsko sindikalno srečanje na Boču. I\a 17. srečanju,
ki je potekalo v lepem in sončnem, pa na čase tudi rahlo
deževnem vremenu, se je po oceni organizatorjev tokrat
zbralo več kot 6000 obiskovalcev iz podravske in celjske re-
gije, pa tudi iz drugih krajev Slovenije.
Ob 11. uri so pričeli kulturni
program, v katerem je izstopal
pihalni orkester DPD Svoboda
Slovenska Bistrica. Slavnostni
govornik je bil letos predsednik
Sindikata kemijske, nekovinske
in gumarske industrije Sloveni-
je Janez Justin, povezovalec pa
Dušan Detiček, sekretar v
območni organizaciji ZSSS za
Podravje.
Po prižigu simboličnega ognja
je bilo veliko tovariško srečanje
z narodnozabavnim ansamblom
Ribič iz Rogaške Slatine, smeh
(in posmeh) je med obiskovalci
žela gospodinjska pomočnica
Trezika od Negove, planinsko
društvo Poljčane je pripravilo
bogat srečolov, na športnem
igrišču pa so se v odbojki pome-
rile ženske in moške ekipe. Za
tiste, ki jim je zmanjkalo jedače
in pijače, je po zmernih cenah
poskrbel najemnik planinskega
doma na Boču Mirko Ivanuš.
Se to: pretežni del obiskoval-
cev je svoje železne konjičke
pustil v Poljčanah in se na Boč
odpravil peš. Tisti, ki so se hote-
li pripeljati z avtomobilom do
koče, pa so tarnali zaradi parkir-
nine, ki so jo pobirali člani pla-
ninskega društva - 500 tolarjev
po avtomobilu. In nekdo jih je
na travnikih pod planinsko
kočo naštel več kot 2000 ...
M.Ozmec
Pod Bočem se je tokrat zbralo več kot 6000 obiskovalcev iz
Podravja in celjske regije.	Foto: M.Ozmec
KIDRIČEVO / PRVOMAJSKO SREČANJE V DELAVSKEM NASELJU
Park mladosti gostil staro in mlado
v občini Kidričevo so letos
pripravili prvomajsko sreča-
nje na pobudo Združene lis-
te skupaj z kidričevsko
občino, sindikati in društvi.
Tokrat so se zbrali v Parku
mladosti, kjer so okoli 15.30
ob zvokih godbe na pihala
Taluma postavili majsko
drevo. Po 18. uri, ko se je
zbralo že okoli 400 obisko-
valcev, je zbrane pozdravila
pobudnica srečanja Marta
Pinterič, prvomajskim čes-
titkam in pozdravom pa seje
pridružil tudi Franc Rajh,
predsednik Društva upoko-
jencev Kidričevo.
Praznično srečanje so nadalje-
vali s športnimi aktivnostmi in
kulturnim program, v katerem
so zbrane veselili plesalci folk-
lorne skupine iz Cirkovc,
priključili pa so se jim še mladi
glasbeniki ter šolarji iz
Kidričevega in okolice, ljudske
pevke iz Kidričevega ter kanta-
vtor Vito Mlinarič iz Kidričeve-
ga. Osrednja proslava se je
pričela ob 19. uri, ko je zbrane
nagovoril kidričevski župan
Alojz Šprah, slavnostni govor-
nik pa je bil varuh človekovih
pravic Ivo Bizjak, ki se je iz Cer-
kelj na Gorenjskem do Majšper-
ka pripeljal s kolesom. Po
programu so prižgali prvo-
majski kres in se ob njem veseli-
li pozno v noč z ansamblom Fo-
rum mladih iz Kidričevega.
-OM
Zbrane je nagovoril Ivo
Bizjak, varuh človekovih
pravic
V kidričevskem Parku mladosti so zaplesali tudi folkloristi iz
Cirkovc.	Foto: M.Ozmec
V življenju štejejo
dejanja prosto-
voljnega dela
To so poudarili udeleženci mladinskega prostovoljnega dela
treh generacij na prvem brigadirskem prazniku, ki so ga
proslavili v gasilskem domu v Kicarju v torek, 27. aprila. S
tem so položili temelje vsakoletnemu praznovanju nekdan-
jih brigadirjev mladinskih delovnih brigad in drugih ude-
ležencev prostovoljnega dela pri obnovi domovine, saj se
bodo odslej srečevali vsako leto 27. aprila prav v Kicarju.
Brigadirjem treh generacij je govoril podžupan MO Ervin
Hojker
Prvo brigadirsko praznovanje
se je pričelo že po 9. uri na
domačiji Jožeta Lacka v Novi
vasi pri Ptuju, od koder je po os-
rednji slovesnosti ob dnevu
upora krenila na tretji pohod po
poteh upora in prostovoljnega
dela kolona blizu 200 pohodni-
kov. Spotoma so se ustavili ob
spominskem obeležju slovenje-
goriške čete in ob Lackovi
rojstni hiši, pohodnike pa so s
svežimi pijačami pričakali tudi
družini Franca Spraha iz Kicar-
ja in Franca Frajnkoviča iz Bu-
dine.
Z zastavo in harmonikarjem
Ivanom Goričanom na čelu so
okoli enajste ure prispeli na Ki-
car, kjer se je v dvorani gasilske-
ga doma pričela osrednja sloves-
nost ob prvem brigadirskem
prazniku. Zapeli so pevci
moškega zbora Komunalnega
podjetja Ptuj, ki ga vodi Jože
Drnikovič, spomin na nekdanja
brigadirska leta in povojno gra-
ditev domovine pa je orisal
podžupan mestne občine Ptuj
Ervin Hojker. V kulturnem
programu so nastopili učenci
OŠ Ljudski vrt in Olga Kostan-
jevec iz Nove vasi, članica kul-
turnega društva Rogoznica.
Brigadirji treh generacij so
praznično popoldne preživeli
ob prijetnem obujanju spomi-
nov na brigadirska leta svoje
mladosti od leta 1945 do
današnjih dni. Pri tem so znova
ugotavljali, da je prostovoljno
delo mlade plemenitilo in jih
tovariško združevalo.
Časa mladinskih delovnih bri-
gad in prispevka mladih genera-
cij pri obnovi in graditvi domo-
vine ni mogoče izbrisati in zata-
jiti, zato jih tudi zgodovina ne
more in ne sme zamolčati. Na
širšem ptujskem območju, kjer
so se mladi delali na MDA Ha-
loze in pozneje Slovenske gorice
od leta 1976 do 1990, na to še
posebej ne bi smeli pozabiti, saj
je po zaslugi mladih pritekla
voda v marsikatero vas.
M.Ozmec
Zadnji čas spet na veliko razp-
ravljajo o združevanju (oziroma
"priljučevanju") Slovenske ljudske
stranke in Slovenskih krščanskili
demokratov. Pogovori o nujnosti
večjega sodelovanja (in povezo-
vanja) obeh desnih "ljudskiln
strank" pravzaprav potekajo že
tako rekoč od njihovega nastanka,
vendar z različnimi poudarki in
različnimi ambicijami. Eden najbolj
zagretih pobudnikov združevanja
je bil prvi predsednik Slovenske
kmečke zveze (predhodnice se-
danje Slovenske ljudske stranke)
Ivan Oman. Vendar pa preostali
del stranke in zlasti brata Podobnik
za te Omanove ideje niso kazali ni-
kakršnega dejanskega nav-
dušenja. Zaradi tega se je Oman
tudi razšel s SLS in se priključil Slo-
venskim krščanskim demokratom,
kjer pa njegovih idej tudi niso brez-
rezervno podpirali. Seveda so po-
govori o sodelovanju in združevan-
ju potekali povsem drugače tedaj,
ko so krščanski demokrati zavze-
mali vodilno pozicijo v bloku des-
nih strank, kot zdaj, ko je krščans-
ka demokracija v izrazitem upa-
danju in ko tudi Slovenska ljudska
stranka čuti marsikatero negativno
oosledico svojega vladanja in
azhajanja z blokom pomladnih
^>trank.
Nobena od obeh strank pravza-
av ni v blestečem položaju, vsaki
i njih pa predstavlja direktno
konkurenco predvsem "bratska"
Janševa Socialdemokratska stran-
ka. V takšnih razmerah se v obeh
strankah najbrž zavedajo, da bi
lahko slab vtis v marsičem popravi-
li z združitveno formulo in neka-
kšnim novim "starim" programom,
ki bi ponovno (vsaj za nekaj časa,
predvsem pa za volitve) potolažil in
pritegnil tudi nezadovoljneže.
BOJ ZA VODITEUSTVO
Vendar "integracija" še zdaleč ne
poteka brez zapletov in proble-
mov. Zatika se pri (novem) imenu
stranke, pa pri vprašanju, kako naj
bi se stranki združili. Seveda je
zelo pomembno, v bistvu najpo-
membnejše ter najbolj problema-
tično in sporno, kdo naj bi novo
stranko vodil. Časi, ko je Lojze Pe-
terle v imenu "višjili interesov
združevanja med SKD in SLS" po-
nujal tudi svojo glavo in se odrekal
svoji predsedniški poziciji, so
očitno neponovljivi. Ravno tako si
je težko predstavljati, da bi se iider
SLS Marjan Podobnik kar tako od-
rekel svoji vodilni poziciji. Posledi-
ca tega so ideje, da naj bi o "kad-
rovski strukturi" in načinu vodenja
stranke razpravljali šele na koncu
povezovalnega procesa, kar je se-
veda slabo in očiten poskus zasil-
nega izhoda iz očitnih zagat.
Poskus združevanja SLS in SKD
pomeni nadaljevanje "profiliranja"
političnega prostora, ki se je začelo
pred nekaj leti - najprej z razpadom
Demosa, ki je lahko združeval raz-
norodne stranke le dotlej, dokler je
šlo za realizacijo nekaterih najpo-
membnejših političnih in nacional-
nih ciljev, kot sta bila prevzem
oblasti in osamosvojitev. Potem je
prišlo do združevanja bolj levosre-
dinskih strank (Slovenske demo-
kratične zveze. Socialistične stran-
ke itd.) z Liberalno demokracijo
Slovenije. Za najnovejši povezoval-
ni zagon naj bi bilo krivo uvajanje
večinskega volilnega sistema, v ka-
terem se slabo piše majhnim in ne-
povezanim strankam. Nekateri
opazovalci celo menijo, da čaka
slaba usoda celo glavnega po-
budnika večinskega sistema Ja-
neza Janšo in njegovo stranko, še
zlasti če bi res nastala nova zveza
med SLS in SKD. Janša sicer še
vedno računa na "tradicionalno"
zavezništvo pomladnih strank, to
pa, kot se je pokazalo po zadnjih
volitvah, ni nujno trdno in vselej
predvidljivo. Poseben problem je
tudi to, da Janševa stranka s svo-
jim imenom (in formalnim progra-
mom) bolj sodi na levo kot pa na
desno, kjer zdaj trdovratno vztraja.
Janša hkrati z gnusom zavrača
vsako misel na večje sodelovanje
ali celo povezovanje s Pahorjevo
Združeno listo, kar je v bistvu z nje-
gove strani pošteno.
"NARAVNI ZAVEZNIKI"
IN "REZERVE"
Na levosredinskem polu ni čutiti
kakšnih posebnih premikov ali
želja po drugačnih oblikah sodelo-
vanja in povezovanja. LDS, ki v
"skrajnem primeru" ne nasprotje
večinskemu sistemu, se očitno še
vedno zanaša na svojo dosedanjo
relativno večino in vlogo povezo-
valca različnih političnih opcij na
Slovenskem. V bistvu so v največji
zagati pri Pahorjevi Združeni listi,
vendar pa ni znamenj, da bi se
tega zares tudi zavedali. Namesto
da bi bili nosilci idej o (stvarnem)
novem povezovanju na levici, se
zapletajo v različna "sanjarjenja" in
'Vizije", ki z realnostjo nimajo
kakšne ravno otipljive zveze. Z Li-
beralno demokracijo se zapletajo v
neproduktivne polemike o tem,
kdo je čigav "naravni zaveznik".
Programski vodja ZLSD dr. Lukšič
je v nedavnem intervjuju za Slo-
vensko panoramo dejal, da se je
ZLSD dolgo obnašala, kot da gre
za naravno zavezništvo z LDS. V
času njegovega mandata in man-
data Boruta Pahorja pa naj bi
zrahljali to utrjeno predstavo o na-
ravnem zavezništvu, "saj si ne mo-
remo privoščiti, da smo rezerva, ki
jo lahko LDS porabi po potrebi".
Problem torej ni v "zavezništvu",
ampak v poziciji ZLSD in v tem, ko-
liko (in kako) se sama zaveda svo-
jega poslanstva in svojih prioritet.
"Rezervna vloga" ZLSD torej ni
predvsem vprašanje LDS, ampak
same Združene liste in njenega od-
nosa do LDS in vseh drugih
partnerjev. Vsekakor pa še ni moč
govoriti o novi kvaliteti zgolj z
bežanjem od "naravnega zavez-
ništva", ki ga sicer "nasprotniki" z
druge polovice slovenske politične
scene pojmujejo kot samoumevno
in normalno. Vsekakor pa je tudi
res, da LDS s svojo nepredvidlji-
vostjo in samovščeno samoza-
dostnostjo v marsičem in mar-
sikdaj megli položaj v slovenski po-
litiki.
V naslednjih mesecih bodo pod
pretvezo boja za 'Visoke cilje" pote-
kale povsem "pritlehne" igre bitke
za ohranjanje in pridobivanje mest
na najpomembnejših strankarskih
stolčkih. Še posebej napeto bo v
SLS in SKD. Ivan Oman se boji, da
do združitve SLS in SKD ne bo
prišlo ravno zaradi tega, ker se
strankarski veljaki ne bodo mogli
uskladiti o tem, kdo naj bi vodil
novo stranko. Oman sicer upa
(vendar je skeptik), da bosta se-
danja predsednika "zmogla toliko
modrosti, da bosta vedela, da
mora biti predsednik nekdo tretji,
ne pa da bi se šli kakšno
sopredsednikovanje. Če hočejo
imeti močno stranko, potem ne
sme biti niti tega niti kakšnega iz-
meničnega predsednikovanja, ker
bi to povzročilo konflikte. Najboljše
bi bilo najti nekega tretjega člove-
ka. Pa ne koga iz vrha strank, še
takšnega ne, ki je blizu vrha, ker bi
to lahko vodilo v čudne situacije ..."
Ivan Oman misli, da bi bil lahko
odličen predsednik nove stranke
sedanji guverner Banke Slovenije
dr. France Arhar. "Mislim, da bi bil
sprejemljiv za obe strani. Pošten-
jak, velik poštenjak. V domačen
kraju ga imajo ljudje radi /.../ Arhaf
bi bil lahko tudi odličen predsednik
vlade."
Janez Janša je pred bližnjih
kongresom svoje stranke napove-
dal, da se bo na kandidatni listi za
predsednika Socialdemokratske
stranke Slovenije znašlo več kandi-
datov. Vendar pa to še zdaleč ne
pomeni, da bi bilo njegovo na-
daljnje predsednikovanje v tel
stranki ogroženo.
Slovenska panorama piše, da
naj bi se po nekaterih napovedi"
na čelo levega političnega bloka
na naslednjih volitvah, decembf^
2000, povzpel sam predsednik d''
žave Milan Kučan. "Čeprav g^®
skoraj za neverjetno zgodbo, je"
njej kar nekaj soli. Namreč, edini
lahko zajame tako imenovane 'pl^
vajoče' glasove desnih volivcev, j®
na levici res samo Milan Kuča''
Vztrajanje Janše in desnice P''
dvokrožnem večinskem sistemu
popolni personalizaciji gre najb"'
v prid sedanjemu predsedniku
žave," piše Slovenska panorama
Jak Kopriv<^
tednik - četrtek, 6. maj 1999
19
OD TOD IN TAM
POKLICNA IN TEHNIŠKA STROJNA ŠOLA PTUJ
f 2 let sodelovanju z
Oaimler-Chrysler
POPOLNITEV SESTAVKA IZ PREJŠNJEGA TEDNIKA
v prejšnjem Tedniku je bil objavljen članek z gornjim naslov-
om-, ki govori o svečanosti, ki je bila v petek, 23. aprila, v pros-
torih avtomobilskega salona MERCEDES Dominko. /motilo
me je, ker je članek po svoji vsebini in dejstvih zelo skromen in
ne prikazuje resnične pomembnosti tega dogodka. Ker menim,
da je potrebno bralce Tednika podrobneje informirati o zgodo-
vini sodelovanja oz. donatorstva med družbo Daimler-Chrys-
ler, firmo MERCEDES Dominko in Poklicno in tehniško
strojno šolo in ker kronologijo sodelovanja kar dobro poznam,
sem se odločil napisati ta članek.
Začetek sodelovanja sega v
leto 1987, ko nam je tovarna, ta-
krat še z imenom Daimler-Benz
AG iz Stuttgarta, podarila prve
učne modele. To so bili deli av-
tomobila, kot npr.: avtomatski
in ročni menjalnik, sprednja in
zadnja obesa, kremi gonili itd.
Ob uradnem prevzemu podarje-
nih učnih modelov smo v šoli
pripravili manjšo slovesnost, ki
so se je udeležili tudi predstav-
niki tovarne Daimler-Benz AG,
med njimi g. Block in lastnik
firme MERCEDES Dominko g.
Dominko. Takrat so nas pred-
stavniki te velike in slovite to-
varne avtomobilov iz Unter-
turkheima, predmestja Stutt-
garta, ki je nastala iz združenih
delavnic očetov prvih avtomo-
bilov Karla Benza in Gottlieba
Daimlerja leta 1926, prvič obi-
skali na Ptuju. Seveda se je so-
delovanje nadaljevalo, tovarna
nas je občasno obdarila z
učnimi modeli, kompletnimi
motorji in delovnimi sredstvi za
potrebe učne avtomehanične
delavnice in poučevanje pred-
meta tehnologija. Gospod Block
nas je obiskal še večkrat, tudi te-
daj, ko je Poklicna in tehniška
strojna šolo praznovala 25- (1.
1992) in 30-letnico šole in 120-
letnico obrtnega izobraževanja
na Ptuju 1. 1997. In vedno je
poskrbel, da je bila naša šola bo-
gatejša še za nekaj dragocenih
učil za izobraževanje avtomeha-
nikov in drugih.
Seveda pa nam tovarna, od
lani z imenom Daimler-Chrys-
ler, ni pomagala samo s sestav-
nimi deli svojih avtomobilov,
prirejenimi za učenje, šolala je
tudi naše učitelje. Leta 1994 je
bil tri mesece na šolanju v
Nemčiji tudi naš učitelj prak-
tičnega pouka. Bogate izkušnje
in znanja, ki si jih je pridobil v
tovarni Daimler-Chrysler,
lahko prenaša sedaj na naše va-
jence in dijake.
Danes uporabljamo v šolski
avtomehanični delavnici za
učne namene več motorjev Mer-
cedes-Benz, dvigalo za avtomo-
bile in še veliko drugih avtomo-
bilskih sklopov in delov, vse da-
rila tovarne Daimler-Chrysler.
Tudi učilnica za pouk tehnolo-
gije je polna učnih modelov, ve-
liko tudi takšnih, ki simulirajo
resnično delovanje posameznih
sklopov avtomobila in motorja.
Pouk s pomočjo teh učnih mo-
delov je kvalitetnejši, bolj ra-
zumljiv in vajenci oz. dijaki
imajo možnost spoznati
tehnično in tehnološko vrhun-
ske sestavne dele avtomobila. K
vsemu temu lahko prištejemo
tudi veliko tehnične literature
in slikovnega gradiva taiste sve-
tovno znane znamke avtomobi-
lov.
In vrhunec vsega je podarjen
avtomobil Mercedes Benz, na
katerem se bodo lahko učili naši
dijaki in vajenci. Res čudovito
darilo.
Za vsa darila se lahko zahvali-
mo tovarni Daimler-Chrysler in
gospodu Blocku, ki odhaja sedaj
v pokoj. Na njegovem delovnem
mestu ga bo zamenjal g. Multz.
Seveda pa imamo srečo, da ima-
mo na Ptuju podjetje MERCE-
DES Dominko, katerega lastnik
g. Dominko nam je pomagal na-
vezati prve stike in jih ohranjati
ves čas. Spoštovanja vreden je
njegov odnos do izobraževanja
in občutek za povezavo šole s
podjetji in obratno, ki je pri nas
še bolj šibak. To dokazuje z de-
janji in to se razbere tudi v
enem od njegovih odgovorov v
intervjuju v Zborniku, ki je bil
izdan ob 30-letnici Poklicne in
strojne šole in 120-letnici po-
klicnega izobraževanja na Ptu-
ju, kjer pravi: "Zelo sem vesel, da
mi je uspelo povezati SC Ptuj in
seveda Poklicno in tehniško strojno
šolo z enim največjih proizvajalcev
avtomobilov na svetu. Veseli me,
da je firma Mercedes-Benz dala
učne pripomočke, s katerimi na šoli
lepo ravnajo in ki seveda služijo
učiteljem in učencem pri učnem
procesu, čeprav so nekateri že
mogoče nekoliko zastareli. Želim,
da bi tudi drugi obrtniki po svojih
močeh prispevali kakšen učni mo-
del za šolo, saj skoraj ni avtomobil-
ske stroke, ki na Ptuju ne bi bila
zastopana."
Z zgornjimi stavki, iz katerih
se lahko vsi nekaj naučimo,
zaključujem svoj sestavek.
NikoŽuraj
MARIBi«fr?'SKOFIJSKI ZBOR O MLADINI
Upoh prihodnost /e zate!
Mariborska dvorana Tabor je bila prejšnji torek, 27. aprila,
prizorišče množičnega shoda mladih iz vse Slovenije. Shod je
predstavljal zaključek škofijskega zbora o mladini, ki je v Ma-
riboru potekal žc od nedelje. Že na prvem posvetu o zasnovi
mariborskega Škofijskega zbora o mladini je bilo namreč
sklenjeno, naj zbor ne bo zgolj dogodek delegatov in diskutan-
tov, temveč dogodek, ki ga bodo mladi vzeli za svojega. Od tod
tudi ideja za shod. ki je bil hkrati vseslovensko predsinodalne-
ga značaja.
Mladina se je začela zbirati že
okrog devete ure. Do uradnega
začetka je za dobro razpoloženje
skrbela skupina Spoznanje iz
Ptuja. Mlade je naučila tudi
himno shoda s pomenljivim
naslovom: Upaj, prihodnost je
Zate! Po dobri un prepevanja in
razposajenega smeha se je shod
^udi uradno začel. Odprli so ga
Ogledni gostje s svojimi pozdra-
in dobrimi željami, vmes pa
bilo slišati še marsikatero
Vzpodbudno besedo. Poročilu
tajnika ŠZ, ki je predstavil nekaj
^niernic ŠKM ter shoda, so sle-
delavnice in forumi pod
^kupnim naslovom Ujeti prihod-
nost.
Na osrednjem prizorišču so se
^■■edstavili mladi iz župnije Val-
^cas iz Madrida. Pričevali so o
kako se v župniji vzpostavi
Ugreza mladih, ki se aktivno tru-
' ^Mo za bližnjega in vstopajo v
I proti drogi. Istočasno je v
S ^^ranskih prostorih potekalo še
j ^^dem forumov. Mladi so raz-
''^^šljali o izzivih animatorskega
^^"ostovoljnega dela, delu z otro-
I ' ^n mladimi z drugačnimi po-
trebami, pomembnosti kulture
mladih, prvih korakih mladin-
skih centrov, glasbi v cerkvi,
udejstvovanju mladih v politiki
in kako bolje spoznati namen in
govorico medijev. Vsi forumi so
bili zelo dobro obiskani. Pone-
kod za vse zainteresirane ni bilo
niti dovolj prostora.
Po kosilu, ki so si ga ude-
leženci zvečine prinesli s seboj,
nekaj pa je bilo mogoče kupiti
tudi na stojnicah pred dvorano,
je sledila monodrama Gregorja
Čušina, člana katoliškega gleda-
lišča iz Maribora, popoldne pa
je potekal mini festival. Predsta-
vili so se gimnazija Antona
Martina Slomška, skavti, pote-
kala je kantavtorska delavnica...
S tem pa dneva še ni bilo ko-
nec. Sledilo je še prijetno prese-
nečenje: sveta maša, ki jo je da-
roval mariborski škof Franc
Kramberger. Bila je drugačna,
kot smo je vajeni: bila je rezul-
tat želja, pričakovanj, interesov
in hotenj mladih. S pesmijo, be-
sedo in kretnjo so mladi pred-
stavili svoje poglede na svet in
vse to povsem nevsiljivo
vključili v mašo. Zato je lahko
vsak posameznik v njej našel
kanček sebe. Dan se je zaključil
s kratkim koncertom Aleksan-
dra Mežka, ki je še enkrat več
dokazal, da še ni za staro šaro.
Mladi so skupaj sestavili tudi
sporočilo za javnost, v katerem
izražajo ogorčenje nad dogajanji
v bivši skupni državi ter igno-
rantskim obnašanjem pristojnih
ministrstev. Shoda se namreč ni
udeležil nobeden od predstavni-
kov s strani ministrstva, ki so
bili povabljeni. Poslali niso niti
opravičila. Toliko o bontonu!?
Mateja Muršec
OD TOD IH TAM
SRimšaoBDRAVim
Spomlathaski iveHOai
sejem
Turistično društvo Središče ob
Dravi vas vabi na spomladanski
cvetlični sejem, ki bo v soboto, 8.
maja, od 8. ure na trgu v Središču
ob Dravi.	(mf)
GRADIŠiEm
fradithnalno Ifresovanje
V petek, 30. aprila, zvečer so se
mladi in večno mladi l^ajani
srečali na Gradišču ter sloipaj
prižgali tradicionalni največji kres v
domačem ioaju. V kulturnem pro-
gramu večera je sodelovala godba
na pihala ter ženski pev^ zbor
Središče ob Dravi. Za pijačo in
jedačo so poskrbeli domači gos-
tinci.	(mf)
GIMNAZIJA PTUJ / PROJEKT GIMNAZIJCEV
"Govorijo angleško - kako
pa se prehranjujejo?"
v četrtek, 22. aprila, je 2. e razred ptujske gimnazije predstavil
projekt "They speak English - what do they eat?" Projekt je vo-
dila razredničarka Aleksandra Pal, profesorica angleškega je-
zika, s spodbudami iz Anglije in Irske pa je pomagala Liza
McAtackney, lektorica angleškega jezika na ptujski gimnaziji.
Predstavitev projekta je bila
plod dela, ki je potekalo nekaj
mesecev. Dijaki so predstavili
tradicionalen angleški zajtrk,
pripravo angleškega čaja, torto
"sreče", angleška zelišča in
začimbe in pogovor z Lizo
McAtackney, ki je poskrbela, da
so bili rezultati projekta re-
snično "angleški".
V projektu so dijaki in profe-
sorji uresničevali načela dveh
pristopov, ki se razlikujeta od
običajnega poučevanja ang-
leškega jezika, in sicer na
učenca osredinjen pristop in
prodjetniški pristop k učenju.
Oba učence spodbujata, da sami
dajejo pobude, se pogajajo in
spreminjajo odločitve. S tem
razvijajo veščine in sposobnosti,
ki jim bodo v življenju koristile.
Učijo se drug od drugega, si
poiščejo literaturo, spoznavajo,
na katerih področjih so tako
močni, da lahko pomagajo dru-
gim, in na katerih področjih
morajo sami iskati pomoč.
Predstavitve v avli ptujske
gimnazije so se udeležili starši
in učitelji dijakov, ki so s pred-
stavitvijo poželi veliko uspeha.
M.C.
DORNAVA
Pred praznikom postavili maisko drevo
Skoraj v vseh slovenskih
krajih so v petek postavili maj-
ska drevesa. Kot lahko vidimo
na fotografiji, je to precej
zahtevno delo. Pri delu imajo
poseben sistem, ki je pri pos-
tavljanju drevesa zelo pomem-
ben. V fotografski objektiv smo
ujelipostavljanje drevesa vDor-
navi.
Fotozapis:
Marija Slodnjak
Pri postavljanju majskega drevesa je sodelovalo več močnih moških.
KIDRIČEVO / S ČETRTE SEJE
OBČINSKEGA SVETA
Sprejeli obiinski proraiun
Pred prvomajskimi prazniki so se v ponedeljek, 26.
aprila, na 4. redni seji sestali člani sveta občine Ki-
dričevo. Po krajši razpravi so končno sprejeli odlok o
zaključnem računu proračuna občine za minulo leto
1998, ki je imel dobrih 520 milijonov prihodkov, do-
brih 382 milijonov odhodkov in dobrih 138 milijonov
presežka dohodkov.
Dopolnjenega s pripombami in amandmaji so do-
končno sprejeli tudi letošnji občinski proračun, ki pred-
videva dobrih 450 milijonov tolarjev skupnih prihod-
kov. Z nekaterimi pripombami in v glavnem z vsemi
predloženimi amandmaji so brez posebnih težav sprejeli
novi statut Občine Kidričevo in poslovnik občinskega
sveta.
V nadaljevanju so ustanovili 5-člansko komisijo za in-
formiranje, ki bo pod predsedstvom Vlada Forbicija
odslej skrbela za nadaljnje izhajanje občinskega glasila
Ravno polje. Zatem so razpravljali o ustanovitvi skup-
nega občinskega odbora za dvorane in odbora za poko-
pališča. Menili so namreč, da je smotrno skrbeti za vse
dvorane in pokopališča na nivoju celotne občine. Spre-
jeli so sklep o razširitvi odbora za šport in rekreacijo s 3
na 5 članov. Ob koncu pa je bilo zelo pestro pri
vprašanjih in pobudah svetnikov, saj so ti imeli kup pri-
pomb in vprašanj, največ glede funkcionarskih plač in
■prejemkov.
-OM
MARKOVCI / S SEJE
OBČINSKEGA SVETA
Podžupan je
Frani Kostanjeva
člani sveta občine Markovci so na 7. red-
ni seji v četrtek, 29. aprila, uvodoma potrdi-
li zapisnika 5. in 6. redne seje. Podrobneje
so se posvetili osnutku občinskega pro-
računa za leto 1999 ter ga dopolnili s pri-
pombami in programi posameznih odbo-
rov. Ob koncu pa so se strinjali, da bodo v
letošnjem letu imeli v proračunu dobrih
393 milijonov prihodkov in prav toliko od-
hodkov.
V nadaljevanju so razpravljali o osnutku
odloka o pokopališkem redu in pogrebnih
svečanostih ter o vsebini pravilnika o meri-
lih za oddajanje, pripravo in vzdrževanje
grobov, vendar bodo vse to potrdili na eni
naslednjih sej. Po prvem, neuspelem poiz-
kusu pa so tokrat vendarle izvolili podžupa-
na občine. To funkcijo bo odslej opravljal
Franc Kostanj evec, član Liberalne demo-
kracije Slovenije, doma v Stojncih 149.
Markovski podžupan je rojen 26. februarja,
1950, pri občinskem svetu pa sicer vodi Od-
bor za infrastrukturo in je član komisije za
zaščito in reševanje.
-OM
20
četrtek, 6. maj 1999 - TEDNIK
f»0 MA5IH KRAJIH
PLES / ODPRTO PRVENSTVO AVSTRIJE
Daniela in Jernej slavila v Unzu
Plesalca plesnega kluba Pingi Maribor, Mariborčanka Danie-
la Pekič in Ptujčan Jernej Brenbolc, sta si na odprtem
prvenstvu Avstrije v standardnih in latinskoameriških plesih,
ki je potekalo 24. in 25. aprila, priplesala zmago v stand-
ardnih plesih in 8. mesto v latinskoameriških.
Na mednarodnem tekmovanju
v Linzu je sodelovalo 280 plesnih
parov iz 13 držav v starostnih ka-
tegorijah pionirji (do 11 let), mla-
dinci (12-15 let) in starejši mla-
dinci 06-18 let). Tekma je po-
membna zaradi tega, ker se rezul-
tati pri mladincih in starejših
mladincih upoštevajo na medna-
rodni lestvici IDSF. Tekmo je so-
dilo sedem mednarodnih sodni-
kov iz šestih držav.
Uspeh mladih plesalcev je toli-
ko pomembnejši tudi zaradi tega,
ker Daniela in Jernej plešeta sku-
paj od avgusta 1998 in sta v tem
kratkem času dosegla že nmoge
vidne rezultate: 10. mesto na
odprtem prvenstvu Dunaja v
standardnih plesih, 6. mesto na
rating tiu-nirju v standardnih ple-
sih 1998, 4. mesto na državnem
prvenstvu v standardnih plesih
1998, 24. aprila sta na odprtem
prvenstvu Slovenije v Izoli dose-
gla 5. mesto v standardnih in 8. v
latinskoameriških plesih ter sla-
vila osebno zmago, saj jima je to
uspelo kljub Danielinim hudim
bolečinam v vratu, zaradi katerih
nista mogla odplesati vseh plesov
do konca.
Stroški, ki nastanejo ob poto-
vanju na tekme v tujino, so izred-
no visoki in z manjšo pomočjo
kluba jih krijejo starši sami. Ob
tej priložnosti se plesalca zahval-
jujeta vsem, ki so jima priskočili
na pomoč in brez katerih bi bila
udeležba na tekmovanjih skoraj-
da nemogoča. Uspešnost mladega
plesnega para je seveda pogojena
tudi s prizadevnim delom njunih
trenerjev Alenke in Branka Bo-
haka.
Irena Mihallnec
Plesalca Daniela in Jernej sta v Avstriji zmagala v stand-
ardnih plesih
KOLESARSTVO
Uspel prvomajski maraton
Lepo, sončno prvomajsko jutro je v Rogoznico, kjer je bil start
kolesarskega maratona po Slovenskih goricah, privabilo oko-
li 160 kolesaijev rekreativcev iz vse Slovenije. Organizatorji,
člani kolesarskega kluba "Frenk", so bili prijetno presenečeni
nad tako velikim številom udeležencev.
Kolesarji so se zbrali na
ploščadi pred cerkvijo, od koder
so po pozdravu organizatorja in
kratkem nagovoru v spremstvu
spremljevalnih vozil krenili na 75
oziroma 20 km dolgo pot po Slo-
venskih goricah. Na progi, ki je
bila označena s talnimi oznakami
in smerokazi, na kritičnih točkah
pa so bili redarji, ni bilo nobenih
zapletov. Najhitrejši so za 75 km
dolgo pot potrebovali nekaj manj
kot dve uri. Na cilju so ude-
leženci maratona dobili spomin-
sko medaljo in zasluženo malico.
Najštevilnejša ekipa - Radenska -
je prejela pokal pokrovitelja, pod-
jetja "Kolo". Tri reliefne podobe
kurenta pa je podaril znani ptuj-
ski slikar naivec Boris Žohar.
Posebna zahvala velja ptujski
godbi na pihala pod vodstvom
prof. Antona Horvata, ki je s
svojo prisotnostjo pos^bela za
pravo prvomajsko praznično
vzdušje.
S.P.
PTUJ / IZOBRAŽEVANJE TAJNIC
o spreiemaniu
protokolarnih obiskov
v poročni dvorani mestne občine Ptuj je 8. aprila potekal se-
minar Kaj moram vedeti o sprejemanju protokolarnih obi-
skov, ki so se ga poleg tajnic mestne občine Ptuj udeležile tudi
tajnice drugih občin, podjetij in organizacij. Udeleženk je bilo
28. Seminar sta organizirala mestna občina Ptuj in Društvo
tajnic Ptuj in okolice, izvajalo pa podjetje Elita, d.o.o.,
Ljubljana pod vodstvom Klare Ramovš. Seminar je vodila
Nadja Flajs.
Iz analize ankete, ki so ju ude-
leženke izpolnile po seminarju, je
Klara Ramovš zapisala tele sklep-
ne misli: "Na Ptuju smo sklenile
še en uspešen izobraževalni dan.
Temo, ki smo jo izbrali za
letošnje srečanje, so udeleženke
izjemno lepo sprejele, kar doka-
zujejo tudi ocene v anketi in de-
javno sodelovanja na seminarju.
Menim, da je bil letošnji prostor,
poročna dvorana, zelo primeren,
saj razporeditev stolov v obliki
črke U omogoča večjo
sproščenost udeleženk in prist-
nejši stik z voditeljico seminarja.
Med predlaganimi temami za pri-
hodnje leto je "zmagala" tema o
govorništvu, sama pa sem raz-
mišljala, da bi tajnicam naslednje
leto ponudili tu^ temo o sodob-
nem delu v pisarni."
Strokovno izobraževanje tajnii
je danes nujno. Ni dovolj biti d&
ber, biti moraš drugačen, nepo
snemljiv. To je prava konku
renčna prednost, a jo lahko naj
demo le v sebi. Na vsa vprašanja
ki si jih pogosto postavljamo: ka
lahko storim za svoj osebni ii
strokovni razvoj, kako naj ustvai
jalno delujem v svetu informacij
kako naj uravnotežim delovno i]
zasebno življenje, na čem naj gr^
dim svojo vizijo uspeha, kako n^
obvladujem negotovo prihodnos
... bomo poiskale odgovorne skd
paj na naših izobraževalnih dn«
vih.
Zora Pliberš^
Foto: Kos
PREJELI SMO
Vragolije
občinskih
svetnikov z
Ravnega polja
človek ne ve, ali bi se smejal ali
jokal. Minili so štirje meseci od iz-
volitve na Ravnem polju, minila je
ena izredna in štiri redne seje in
seveda še več velikih in malih ses-
tankov skupinic. Dovolj, da so se
spoznali in prepoznali. Tudi ta,
zadnja seja, se je začela s sitno in
isto pobudo svetnika ZLSD, da bi
na pn/o točko dnevnega reda
umestili vprašanja in pobude. To-
krat je celo napisal pismo kole-
gom svetnikom in tako dodatno
obrazložil svojo sitnost. Gladko so
ga zavrnili z rezultatom 15:2. Pn/a
točka dnevnega reda je tako bila -
zaključni račun proračuna za
1998. leto.
Svetniki so morali prisluhniti še
sitni svetnici ZLSD in opazki
Računskega sodišča RS, ki je pre-
teklo leto (ne-pošteno) opravilo re-
vizijo in ugotovilo vrsto nepravil-
nosti. Užaljeni, ponovno izvoljeni
svetniki, ki to seveda ne bi bili, če
bi dovolili nepravilnosti, so rekli
NE in zaključni račun potrdili z re-
zultatom 15:2. Slišati je bilo lahno
valovanje zraka na melodijo: Kaj
nam pa morejo, morejo, morejo ...
Nato so "poslanske skupine"
družno pohvalile županov predlog
proračuna za 1999 in seveda
županov predlog, da zavrnejo vse
predloge svetnikov ZLSD. Najbolj
ne-umen je bil tisti predlog svetni-
ka ZLSD, da se nameni več sred-
stev za šolo v naravi. Ta predlog je
bil tako ne-umen, da ga je zavrnil
celo ravnatelj osnovne šole, trdeč,
da je vzgojno, če starši sami
plačujejo za tako šolo. Temu sta-
lišču je pritegnil Zeleni svetnik in
pritrdil, da naj socialo rešujejo dru-
gje. Da bi lahko r^umeli predlog
svetnika ZLSD drugače, na primer
za več znanja s šolo v naravi, je
bilo že preveč naporno. Tako je bil
na skupno veselje sprejet tudi pro-
račun z rezultatom 15:2. Še naprej
pa je zvenelo: ... morejo, morejo,
morejo...
Občina mora imeti svoj statut.
Osnovna dilema je bila, ali uzako-
niti samoupravo ali samo-upravo.
Potem ko je komisija iz svetnikov
pripravila predlog statuta za sa-
moupravo, so svetniki LDS, SDS,
SLS pripravili amandmaje, jih
vložili tik pred obravnavo tega gra-
diva na samo sejo in takoj odločili
o njihovem sprejemu. Seveda so
se odločili za samo-upravo in zma-
gali z enakim rezultatom. Po volji
in potrebah svetnikov bodo lahko
brez težav določili območje in
člane krajevnih odborov. Še na-
prej bo lahko funkcionirala samo-
uprava.
Svetniki so si nato vzeli zaslužer
odmor. V odmoru je svetnik SDS
sicer predsednik komisije, ki r
uspela s svojim predlogom
odločitev komentiral na nasledt^
način: V njihovi vasi tako no6
nihče nič delati prostovoljno. R
tem se v njihovi vasi tudi razlikuj^
jo od sosednje vasi iz sosednj
občine. Krajevni odbori pa p
mnenju svetnikov LDS /ti nosij
prosvetiteljsko luč/ morajo delal
ker so svetniki in župan izvoljei
za odločanje, ne pa za delo. Z
delo ni mogoče ljudi izvoliti, o ter
se le odloča. Sprememba lastnf
ga mišljenja je seveda upravičen
in zato mora biti naš statut dn
gačen od tistega v sosedn
občini. Povsem slučajno pa j
župan "pozabil", da so že mese
pred zadnjo sejo zoprni svetnil
ZLSD vložili svoje amandmaji
Zato pa je bilo slišati napev: ... ni
nam ne morejo, morejo, morejo.
Po odmoru je sledila oosrednj
točka dnevnega reda, imenoval
komisij za dvorane in pokopališ6
Razprava je postala duhovno b(
gata in svetniki so sklenili, daj
najbolje, da župan ti dve toS
umakne z dnevnega reda.
Končno je prišla na vrsto točU
Vprašanja in pobude. To je bii
priložnost za svetnika ZLSD, i
pred državnim praznikom (da
upora) postavi vprašanje, kdf
kdaj in kako vzdržuje spominsK
obeležje, ki ga je na črno postavil
SLS, pa to in še kako drugo ot>
ležje deluje zanemerjeno. I*'
vprašanje svetnik ZLSD ni dol
I odgovora. Zato si je za nesraH
I nost še privoščil, da sam prvi sp"
j govori o pomenu bližnjih praz^
kov. Pritegnil je še svetnik SPS
pozval vse tiste svetnike, če '
imajo državne zastave, naj jih if
besijo. Tako se je približal kon<
I najpomembnejše seje svetniK<
Ravnega polja. Oglasil se je še^
mostojni svetnik, ki je debele ^
ure vneto molčal, in povabil'
! pijačo - zapitek predvolilne kan|
i anje. V odgovor se je slišalo
! "Nič nam ne morejo, morejo,"
j smo vesel..."
Zapisal
Vojteh Rajher z Ravnega po'
velikega travna 1999
PRAGERSKO / 1. REVIJA UUDSKIH PEVCEV IN GODCEV OBČIN SLOV BISTRICA IN OPLOTNICA
PredsitKvIimio bogastvo ljudskega izroiila
Ohranjanfe ljudskega pevskega
izročila je v občinah Slovenska Bistri-
ca in Oplotnica nadvse bogato. To do-
kazuje kar dvajset pevskih in instru-
mentalnih skupin, ki gojijo domačo
pesem ter glasbo. Da bi vsaj enkrat let-
no pokazali širšemu občinstvui, kaj so
uspeli iztrgati pozabi, sta se Sklad RS
za ljubiteljsko kulturno dejavnost
območne izpostave Slovenska Bistrica
in ZKD Slovenska Bistrica odločila,
da organizirata prvo revijo ljudskih
pevcev in godcev občin Slovenska Bi-
strica in Oplotnica. Potekala bo na
Pragerskem v petek, 7. maja, zvečer v
tamkajšnjem domu kulture.	|
Ljudski pevci in godci se sicer že tradi-
cionalno srečujejo prvo junijsko nedeljo
na Šmartnem na Pohorju, vendar je to j
območno srečanje, kjer vse domače sku-
pine ne morejo sodelovati, zato je to
letošnje prvo občinsko srečanje toliko !
pomembnejše.
Srečanje bo pričela najstarejša sloven-
ska pihalna godba iz Frajhajma, v nadal-
jevanju pa se bodo predstavili: ljudske
pevke KUD Tinje, ljudski pevci DPD
Svoboda Pragersko, Štirje revni KUD
Oplotnica, ljudske pevke KUD Gaj Zg.
Polskava, ljudski pevci FD Košuta
Poljčane, Venčeseljske ljudske pevke,
Vaberški fantje KUD Šmartno na Po-
horju, ljudski pevci iz Kontna KUD
Oplotnica, ljudski pevci s Pohorja DPD
Svoboda Slovenska Bistrica, ljudske
I pevke iz Ložnice pri Makolah, ljudske
; pevke KUD Kebelj, ljudske pevke KUD
I Janko Živko Poljčane, ljudske pevke
: AKŽ Oplotnica, ljudski pevci DPD Svo-
; bode Slovenska Bistrica, ljudske pevke
KUD Laporje, ljudske pevke Društva
kmetic Črešnjevec, ljudski pevci KUD
Leskovec - Stari log, ljudske pevke
KUD Šmartno na Pohorju in instru-
mentalni sestav FD Košuta Poljčane.
Vida Topolovec
tednik - četrtek, 6. maj 1999
23
24
četrtek, 6. maj 1999 - TEDNIK
tednik - četrtek, 6. maj 1999
25

CIRKULANE / STARO ŽUPNIŠČE IN CERKEV SV. KATARINE PROPADATA
Na hišni številki 69 že dalga ni nikogar
l2i opuščen župnijski dom v fari sv. Barbare v Cirkulanah so
že bili narejeni načrti obnove in ponovne nastanitve, vendar
se je ideja o ureditvi komune za zdravljenje odvisnosti skup-
nosti Srečanje pokazala za temu okolju preveč tujo. Ostalo je
le pri idejah in praznem upanju, od takrat (tega je že blizu
šest let) pa sta župnišče in cerkev sv. Katarine ob potoku Beli
pozabljena in prepuščena času, ki jima ne prizanaša. Njuna
zunanjost in še najbolj notranjost sta zelo uničeni in kličeta
po obnovi. Vendar v župniji in občini ni nikogar, ki bi vedel,
kaj storiti z njima in od kod vzeti denar za njuno obnovo. Vsaj
cerkev bi sanirali, če bi imeli to možnost, pravi farni župnik
in završki dekan Emil Drev, kajti zanjo bi lahko dejali, da je
mati cerkva na tem območju, saj je bila ravno tu nekdaj prva
haloška cerkvena uprava.
Cerkev sv. Katarine je iz 15.
stoletja in je bila v 16. stoletju
obdana s taborskim obzidjem, v
15. stoletje pa segajo tudi
začetki župnije, ki je takrat že
imela župnišče, cerkev in poko-
pališče. Dekan Emil Drev pri-
poveduje, da je bila nekdanja
poznoromanska cerkev sv. Ka-
tarine ob potoku Bela, a jo je
poškodoval potres in 30 let so
Haložali hodili dolgo pot do
borlske grajske kapele. Borlski
grof Johann se je v 17. stoletju
lotil gradnje cerkve, vendar ne
na starih temeljih, temveč je
gradil cerkev pri kapelici sv.
Barbare (zdajšnja župnijska cer-
kev). Sv. Katarino so pozneje
prezidali in naredili še manjšo
cerkev, a je med vojno izgubila
svoj pomen, saj so jo z gradnjo
in • prezidavami spremenili v
prosvetno dvorano. V zgradbi se
je zamenjalo kar nekaj lastni-
kov, po vojni jo je uporabljala
celo zadruga, po dokončni dena-
cionalizaciji je pripadla ŠD Par-
tizan, danes pa je njen lastnik
občina Ptuj. Ta je nikoli ni upo-
rabljala, temveč jo je dala v na-
jem domači osnovni šoli, ki je
poslopje dolga leta uporabljala
za telovadnico. O tem še danes
priča tam zapuščeno že dotra-
jano telovadno orodje. Stavba ni
nikoli več bila uporabljena v
cerkvene namene, na njeno cer-
kveno zgodovino spominja
najstarejši ohranjeni del - stolp,
sicer nekoliko manjši kot ob
nastanku.
Še dolgo potem so ob Beli upo-
rabljali staro župnišče, po prese-
litvi v novo ob župnijski cerkvi
pa so tudi to poslopje čisto za-
pustili in sedaj pravzaprav ne
služi več nikomur; edina zna-
menitost je njegova častitljiva
letnica.
PRVA HALOŠKA
CERKVENA
UPRAVA
Za opuščeni zgradbi tudi
letošnja pomlad ni prinesla
ničesar dobrega, saj v mirnem
kotičku, obdanem z zelenjem
trave in starodavnih mogočnih
dreves, še naprej samevata in
čakata, da se ju bo vendarle kdo
spomnil. Naključnih obiskoval-
cev se tam znajde bolj malo, ne-
kaj pa jih le želijprodajajoči
zgradbi pogledati od blizu.
Tako kot mi, ki nas je tja vodila
radovednost, ali je v starem
župnišču morda ostalo še kaj
"dragocenega". Pa so nepri-
dipravi že pred leti od tam od-
nesli vse, kar je še imelo
vrednost, ostali so le kupi stare-
ga, a žal že dotrajanega pohištva,
kupi papirja in navlake. Okna
so skoraj vsa razbita, vrata so
ukradli ali pa so tik pred propa-
dom, stopnice se pogrezajo,
stropovi odpadajo, streha pre-
pušča, tu sta gospodarja samo
veter in dež. Mnogi domačini so
žalostni ob pogledu na propada-
jočo dragocenost kraja, ki ji
nihče ne more ali pa ne želi po-
magati. Vse skupaj pa je velika
sramota kraju, ki se ponaša z na-
ravnimi lepotami in ima smelo
zastavljene cilje v turizmu.
V šestindvajsetletnem vodenju
fare pri sv. Barbari v Cirkulanah
je dekan Emil Drev navajen že
vsega dobrega in hudega, kar s
sabo nosi življenje v Halozah.
Tudi vsa njegova prizadevanja
za obnovo župnijskega doma in
cerkvice so naletela na gluha
ušesa in obljube, iz vsega pa se
vsaj do danes ni izcimilo nič
oprijemljivega. Dekan Drev pri-
poveduje, da je zgodovina stare-
ga župnijskega doma in nekdan-
je cerkvice sv. Katarine bogata
in da tega bogastva ne bi smeli
kar tako pozabiti. Vse do vojne
so v cerkvici še imeli maše, pri-
rejali so poročne slovesnosti,
med vojno je cerkev dobila
prizidek v obliki črke L in
domačini so si prostor vzeli za
kulturno dvorano. Čeprav so
prostor v župnišču še dolgo po
vojni uporabljali za veroučno
učilnico, so potem menili, da bi
vendarle bilo bolje, če bi nov
župnijski dom zgradili ob farni
cerkvi, saj bi obnova starega
poslopja stala prav toliko, če ne
še več.
»Precej let nismo imeli pravih
načrtov, kaj pravzaprav narediti
s starim župniščem. Zgradba je
bila lepo obnovljena in bi lahko
koristila marsikomu, nismo pa
je želeli prodati. Seveda smo bili
pripravljeni narediti najemne
pogodbe, če bi se za to pokazalo
več interesa. Do tega nikoli ni
prišlo, pred osmimi leti pa se je
za staro župnišče ponujala na-
jboljša rešitev doslej. V mislih
imam projekt Karitasove komu-
ne za zdravljenje odvisnosti, ki
bi terapevtski skupnosti v tem
okolju lahko omogočila prijetno
bivanje in zdravljenje. Kljub
temu da smo imeli v naši škofiji
pripravljena vsa dovoljenja in
dokumente, so načrte prekrižala
ljudska nasprotovanja, temu pa
žal nismo bili kos. Projekt je v
sebi nosil veliko humanitarnos-
ti in mnogi se takrat niti zaveda-
li niso, da bi kraj s prvo slo-
vensko komuno marsikaj prido-
bil, pa se je kasneje vse skupaj
ponesrečilo. Nikoli pri tem ni
bilo nobenega vsiljevanja, danes
pa lahko mirno trdim, da je nes-
reča s projektom psihično vpli-
vala na razvoj zgradbe, ki je do
danes zelo propadla in bi jo
težko sploh še komu ponudili.
Zal so zgradbo večkrat oropali,
ukradli so celo dragocena
vhodna vrata, pa smo jih potem
našli in jih hranimo na varnem
mestu. V župniji smo se nekaj
časa še trudili, da bi se lotili vsaj
manjših obnov, pa za to nismo
imeli nikoli dovolj sredstev.
Obe zgradbi smo le malo zaščiti-
li, vendar čas in leta prinašata
svoje, temu pa nismo več kos.«
Ob koncu tisočletja v Cirkula-
nah ne vidijo prave namem-
bnosti za obe zgradbi, ki sta v
zadnjih letih zelo propadli, pa
tudi nekdanja krajevna skup-
nost in zdajšnja gorišniška
občina za obnovo nista dali no-
bene pobude. Nekateri člani
občinskega sveta s haloškega
konca, med njimi Jožef Kline,
so prepričani, da bi morali raz-
mišljati o obnovi in ohranitvi
obeh haloških spomenikov.
Vendar samo z dobro voljo in
zagnanostjo ne bodo našli
rešitve. Boljših časov za žup-
nijski zgradbi torej še ni videti,
dekan Drev pa bi bil seveda ve-
sel, če bi se z župniščem in cer-
kvijo vendarle kaj zgodilo, samo
da ne bi propadla in tako poti-
homa odšla v pozabo.
Tatjana Mohorko
Dekan Emil Drev. Foto: TM
Notranjost župnijskega doma je popolnoma izropana in uničena.
Opuščen župnijski dom je na zunaj videti še kar dobro.
Cerkveni obredi v cirkulanski cerkvi sv. Katarine so sedaj že
pretelost
26
četrtek, 6. maj 1999 - TEDNIK
ZA KRATMK CAS
V glasbi so zelo pomembne ideje, In ;
ko se te ujamejo v celoto raznih ele- I
mentov, nastane pesem, ki nam je v
osnovi všeč ali pa ne. Pri glasbi je
dobro to, da ima vsak svoj okus in se
tako lahko tudi sam odloči o
všečnosti neke pesmi.
LENNY Ki^VITZ je do sedaj posnel že
pet velikih plošč in z zadnje z naslov-
om 5 nam je postregel že s tremi hiti:
If You Can't Say No, I Belong to You in
Fly Away. Odličen kitarist in pevec je
zapel čutno balado THINKING OF YOU
ttt^ ki ima dokaj realno besedi-
lo, v glasbi pa se nežno prepletajo
akustični ročk, pop in tudi soul.
Nemški band LIOUIDO je doživel v os-
rednji Evropi svoj trenutek slave s ko-
madom Narcotic. Band je brez pomis-
lekov izdal dmgi komad DOUBLEDEC-
KER ttt, v katerem preizkušajo
tudi novo pevko. Komad ni glasbeno
dovršen ter ni dovolj prodoren.
Tri popularne skupine britanske indie
ročk scene trkajo na vrata lestvic z no-
vostmi: 111 Wishes - TERRORVISI-
ON, Shower your Love - KULA SHA-
KER in Pick a Part Thafs New - STE-
REOPHONICS.
Nemški igralec in pevec OLI P. je od-
pel doma dve veliki uspešnici: Flug-
zeuge Im Bauch in I Wish. Talentirani
pevec prepeva hitrejšo r & b skladbo
DER 7. SINN ^z albuma Mein Tag.
GERI HALLIVVELL je svojo pevsko pot
začela pri "začimbicah" - skupini Spi-
ce Giris. Prvi solo projekt razigrane
GERI nosi naslov LOOK AT ME
in je vesela funky, groovy in r & b
skladba.
Za leto 1999 sta najavljena dva velika
"come-backa" na glasbeno sceno.
Kralj pop glasbe Michael Jackson pod
producenstvom odličnega Davida
Fosterja končuje snemanje nove pe-
smi This is Our Time. Super skupina
70. THE JACKSONS pa se vrača s
starim hitom CAN YOU FEEL IT
tt^ ki ima malo sodobneje obde-
lan zvok.
Ameriški D.J. MOBY je obiskovalce
diskotek spravljal v delirij s komadom
Go. Glasbena založba Mute je Mobyju
ponovno dala proste roke in dokaz
njegovega potenciala je njegov novi
komad RUN ON
Prihodnjič bom opisal kup novih ple-
snih novosti, tokrat pa sem se odločil,
da vam predstavim tri najbolj nena-
vadne nove komade z naslovi: Flowerz
- ARMAND VAN HELDEN & ROLAND
CLARK, Badder Badder Schwing -
FREDDY FRESH & FATBOY SUM in
RedAlert-BASEMENTJAXX.
Ameriška skupina ALL 4 ONE je po
mega hitu I Svvear malo zaspala, ven-
dar je ves čas snemala glasbo in tako
so fantje v ZDA končno izdali novi al-
bum On And On. Izvrsten vokalni kvar-
tet se je ponovno izkazal s soul har-
monijo ONE SUMMER NIGHT
)K)K)k)K v kateri boste slišali moč
večglasnega petja ter vriiunsko bese-
dilo avtorice Dionne VVarren.
MYA je simpatična temnopolta najst-
nica, ki je na glasbeno sceno stopila s
Prasom Michelom, ko je prepevala v
komadu Ghetto Supastar. Mlada MYA
poje pesem MY FIRST NIGHT WITH
YOU ^Nel^ Gre za tipično ameriško
soul balado z močnim besedilom.
Ameriška igralka inpevkaBRANDYje
še zmeraj pri vrhu Biliboardove lestvi-
ce s skladbo Angel of Mine, ki so jo v
originalu prepevale članice ženskega
tria Eternal. BRANDY prepeva živl-
jenjsko soul skladbo ALMOST DOE-
ciral Babyface.
Irska skupina VVESTLIFE ima za ma-
nagerja znanega Ronana Keatinga,
glavnega pevca skupine Boyzone.
Nova fantovska skupina prepeva z
občutkom popevko SVVEAR IT AGAIN
)K)K)K)K)K ki jo lahko ocenim kot
skladno pop balado.
V aprilu so se na policah s ploščami
pojavili tile albumi: Echo - TOM PETTY
& THE HEARTBREAKERS, I Am -
NAS, Rides - REEF, Finally - BLACK-
STREET, Equaily Cursed And Blessed
-	CATATONIA, Biography of Reinhold
Messener - BEN FOLDS FIVE, No Time
Like the Future - INCOGNITO, Toona-
ge - CARTOONS, Come to my House -
CHAKA KHAN, The Middle of Novvhere
-	ORBITAL, Greatest Hits - SWV, Eye
to Eye - SCORPIONS, Bury the Hat-
chet - THE CRANBERRIES, Raingods
with Zippos - FISH, His Definitive
Greatest Hits - BB KING, Mule Varia-
tions - TOM VVAITS, Rhythm & Blues -
ROBERT PALMER, 4.99 - DIE FAN-
TASTISCHEN 4...
David Breznik
MISLI UČENČEV
O VAROVANJU
OKOUA
-	Ljudje bi lahko bolj ohranjali
svoje okolje in ga ščitili - pa niso
dovolj pametni.
Zvonko, 8.r.
-	Lepo bi bilo, če bi vsak človek
nesel smeti v koš, ne pa jih kar
vrgel na tla ali v potok.
Andreja, 8.r.
-	SOS za našo Zemljo! Pomagaj-
te vsi!
Marijica, 8.r.
-	Zemlja je naš dom, zato je ne
smemo onesnaževati, ampak mo-
ramo skrbeti zanjo.
Robi, 8.r.
-	Zemlja je edini planet, na kate-
rem je življenje, zato jo moramo
še posebej spoštovati in je ne one-
snaževati. Zemlja je vir življenja.
LUJZEK
Dober den vsoki den! Preživeli
smo l.-majniške praznike in
vstopli za marsikoga v najlepši
mesec v leti. Vse cveti in vse se
veseli novega življenja. To ovok-
rot nas je malo žfi toča obiskala.
Provijo, da bo za stu dni mlode
mela. Naj ji tota mladina
pocrka. Provijo pa tudi, pred-
vsem vinogradniki, da bi tudi
ena vredik toča na širšem
območji vinogrodniško krizo
vsaj malo rešla in vinske zaloge
v kleteh spila. Jaz pa tak provim:
Ne zovite vraga, ki de itak še
sam prihitro priša in vniča, kaj
se vničti more!
Provijo pa ženske, da je toča
tudi dobra zadeva, seveda ob
provem cajti in priložnosti.
Pravzaprav maj o ženske rade
samo dve toči in en dežek. Kaj se
pod tem skrivle, si lehko sami
pretolmačUe, da ne bi jaz preveč
pameten ali vulgaren izpadna.
Pa še to vam naj povem, da je
naš sosid Juža že negda prava,
da je rmjboljši moški tisti, ki se
podnevi tak delovno obnoša kak
junec, ponoči pa je živahen kak
bikec.
Ker smo glih že pri bikih, vam
naj povem, da bo jutri, v petek,
7. majnika, ob 10. vuri na Ptuj i
pri Obdrovskem zavodi za veter-
inarstvo in živinorejo redno
letno ocenjevonje bikov in goveje
moškosti nasploh. Mija z Mico
sma že sklenila, da si boma toto
prireditev oglednola, če glih mi
provi, da sen jaz že med junce
zapisani.
Vojne na Balkani še neje
kunec. Provijo, ke se bo kumer
prav še začela v obliki tretje sve-
tovne vojne in to v glovnem po
zaslugi trmastega Mihševiča, ki
kak provi Žajfovič svojo ljudstvo
v propad pa žajfhici pela. Mija z
Mico imava v Srbiji nekaj dobri
prijotelov, ki drgačik mislijo,
kak jihov šef, pa toga ne vujplejo
na glos povedati. Nato pa ruši in
podira pač v glovnem zato, da
bodo meli potli kaj novega gra-
diti in na ruševinah postaviti
novo domovino z boj demok-
ratično ureditvijo. Tudi moja
Mica se do mene zodje cajte boj
demokratično in manj diktator-
sko obnoša. Včosik sen se lehko
samo pod mizo brona, zodje ca-
jte pa že lehko okoli voglov letin.
Pa srečno in dobro se mejte.
Vas vse po vrsti lepo podavlja
LUJZEK
Sandi, 8.r.
-	Zemlja nam daje veselje, po-
gum, voljo do dela - daje nam
zdravje.
Zlatka, 8.r.
-	Zemlja nam pomeni vse; če ne
bi bilo Zemlje, ne bi bilo nas.
Silva, 6.r.
-	Očistimo Zemljo, da nam bo
lahko dala zdravo pijačo in hrano.
Dani, 6.r.
-	Zemlja ni smetnjak, da bi van-
jo metali smeti. Zemlja je naš
dom, zato je ne imičujte!
Peter, 6.r.
-	Trudim se, da mečem odpadke
v koš.
Albina, 6.r.
-	Če uničuješ Zemljo, uničuješ
samega sebe.
Darko, 6.r.
-	Opazila sem, da so v Halozah
nekateri ljudje še nekulturni; raz-
ne kovinske in druge odpadke od-
lagajo v gozdovih in jarkih. Ne
odlagajte smeti v naravo, saj jo s
tem tmičujete!
Suzana, 6.r.
-	Zemlja je naš dom, zato jo va-
rujmo!
Damjan, 6.r.
OŠ Leskovec
MOJA MAMICA
Moji mamici je ime Lidija, piše
se Rozman. Prej se je pisala Fe-
mec, rodila se je meseca junija.
Stara je enaintrideset let. Rada si
oblači črne puloverje in črna kri-
la. Ima kratke rjave lase, barva oči
je zelena. Najrajši se "šminka" s
temno rdečo in roza šminko. Nosi
črne čevlje brez pet. Ima rdeč lak
za nohte. Je zelo prijazna in dosti
dela. Včasih se tudi razjezi nad
mojo sestro Barbaro. V službi je
natakarica in ima veliko dela.
Dela pri moji babici in pri dedi ju.
Doma pospravlja, sesa, lika, seve-
da največkrat pomagava medve s
sestro. V prostem času samo bere,
bere, bere in zaliva rože ter se z
njimi največ pol tu-e pogovarja Z
mano je dosti časa, ampak pri Bar-
bari je vedno bolj dolgo. Rada ima
rdečo in črno barvo. Najrajši je
rake, ker je po horoskopu tudi
sama rak. Pije pa limonado. Ne
mara nečistoče, "šlamparij" in al-
kohola. Želi si, da bi bila račtmo-
vodkinja in medicinska sestra. Jaz
ji želim, da bi se ji ta želja ure-
sničila in da se ne bi spremenila.
Vse mamice so nekaj posebnega!
Katarina Rozman, 3.b,
OŠ Breg
POUE SANJA
Polje sanja
pod belo mehko puhasto odejo,
snežinke bele so jo natkale,
da bo zemljo grelo.
Polje sanja pod belo puhasto
odejo,
da zemlja bo počila,
novih si moči nabrala,
da bo v novem letu
vsem bogato kruha dala.
Vsem ljubezen v novem letu
bogato bo vrnila,
a mnogim bo počitek dala,
v sebi jih za večno bo pokrila.
Učenci OŠ Gorišnica
PISANO
Ne vem, ali sem že omenila:
SOVRAŽIM RASIZEM!!! Nekoč
sem gledala neki film na A kana-
lu. Tako me je razjezil, da sem se v
svojem besu morala potolažiti s
pisanjem.
Ne morem in NE morem razu-
meti, kako lahko nekdo loči člove-
ka po barvi KOŽE.!? (Kot pravi
Kreslin "KATERA KOŽA NAJ-
BOLJ DIŠI?"...) Jaz ne morem za-
vohati razlike, veliko ljudi pa
očitno še vedno ima privohe. Mis-
lim, da moraš nekoga najprej
spoznati ali poznati, da si lahko
ustvariš nmenje o nfem.
Prosim vas. Če že Bog obstaja,
potem je zagotovo moral vedeti,
zakaj nas je ustvaril različne.
Mogoče nas je hotel preizkusiti,
ali imamo dovolj raztmia, mi ljud-
je, da nas te majhne razlike ne mo-
tijo, pa je, zgleda, zopet "v temo
brcnil".
Res je, da ima vsaka stvar dobro
in slabo plat, a ne spregledam, kaj
je v razlikah tako slabega. Dokler
so bili filmi samo črno-beli, so bili
bolj dolgočasni, kot pa so barvni.
Če že vsi (ali pa vsaj večina) raje
gledamo barvne filme, zakaj po-
tem ne gledamo radi pisanega sve-
ta, našega doma in sebe, prebival-
ce tega planeta? Vse skupaj je eno
samo vprašanje, ki pa nima odgo-
vora.
Ljudje, ki ne marajo samo na zu-
naj drugačnih ljudi, so navadni
strahopetci. Kar takoj se ustrašijo
in poskušajo zbežati. Na žalost
"bežijo" na vse načine. Ne samo da
jim iz ust, ki so tako lepe rožnate,
leti plaz grdih zmerljivk, tudi z
nasiljem se branijo. In to je naj-
bolj kritično pri vsej stvari. Zbira-
jo se v skupine (po domače horde)
in pod vocktvom nekega primitiv-
ca psihično in fizično imičujejo te
"dnigačneže". Se sploh ne čudim,
da belcu v Harlemu takoj odfi-či
glava ali da je vedno več črnskih
rapperjev, ki v svojih tekstih na
vso moč preklinjajo belce, in da je
nasploh veliko ljudi, ki se borijo
proti rasizmu. Žakaj sploh rasi-
zem obstaja? Vse skupaj smo si iz-
mislili mi ljudje in s tem samo
sebi delamo slabo, čeprav ponava-
di za svojo rit kar dobro poskrbi-
mo. Vsak od nas je O.K., sosed pa
ima vedno neko pomanjkljivost,
če je to drugačen izgled, pa tako
ali tako ne more biti naš sosed.
Ha, ha.
Norci! Vsi smo tako prekleto
neumni. Boli me, če vidim, da
neki otrok ne sme peči potičk v
peskovniku, ker je njegov ati iz
Afrike. To je kriminalec! Tisti be-
lec, ki je že posilil pet otrok, pre-
tovoril na kile heroina in v pro-
metni nesreči, ki jo je povzročil,
poskrbel za smrt mlade družine,
... ja, tisti pa je čisto "okolju prija-
zen".
Vem, da sem rahlo utrgana, ker
zdaj tu nekaj pišem, česar mogoče
sploh ne bo nihče prebral, in se
razburjam nad stvarmi, ki jih ne
bom nikoli mogla spremeniti Ho-
tela sem le povedati, da življenje
ni pravično. Lahko bi bilo, pa si
drug drugemu škodujemo. Vsak
ima pravico gledati na stvari, ki se
dogajajo, kot pač sam želi, a samo
dokler s tem ne poškoduje svojega
bližnjega, tako fizično kot psi-
hično. Luknja v duši boli bolj kot
tista v glavi, z njo moraš živeti, če
hočeš ali nočeš. Finta je v tem, da
smo vsi drugačni. Vsak je samo
svoja oseba in je tak, kot pač je.
Včasih se pač najdemo posamez-
niki, ki se borijo za tisti lepi okro-
gli znak PEACE, ampak tudi tisti
so v družbi postavljeni na stranski
tir. Mogoče so res za na stran;
hočejo spremeniti ljudi, a jih je
lahko še ne vem koliko, pa tega ne
bodo nikoli uspeli. Kar se Janezek
nauči, to Janez zna. Mi smo ljudje,
tisto "popolno" bitje, ki naj bi vse
delalo z raziunom, pa se vendarle
pogosto obnašamo kot lisice, ki se
borijo za kos mrhovine, le da je v
našem življenju ta mrhovina
oblast. Patetično je, da imamo
znanstvenike, psihologe in ne
vem koga še, ki se sprehaja po naši
duši, jo raziskuje in nam razlaga,
kaj je z nami narobe. Kaj ti bodo
oni pomagali! Sami si moramo, če
hočemo kdaj v sebi doseči tisti
okrogel znak PEACE. Mogoče
moramo samo odpreti vrata, skozi
katera že stoletja ni posijalo son-
ce, in najti pot, po kateri bomo
rešili vse probleme, ter jo preho-
dili skupaj - vsi, kot prijatelji.
Maja Toš
ZAJCI V
RAZREDU
V ponedeljek, 12. aprila, sem v
šolo prinesel mladiče in zajkljo.
Ko se je začel predmet spoznavan-
je narave, sva s prijateljem zajce
opisala in povedala, da zelo spret-
no skačejo. Jedo ječmen, zelje, ko-
renje, seno, peso, kolerabo in pije-
jo vodo. Zajklja ima mladiče tri-
krat do štirikrat na leto. Povedala
sva tudi veliko drugih zanimivos-
ti. V knjigi smo si mdi nekaj pre-
brali o zajcih in rešili učni list.
Med malico smo zajce nahranili
in jih dali iz škatle, da so lahko te-
kali po razredu. Mi smo jih opazo-
vali in posnemali. Dali smo jim pa
tudi imena: Tekač, Kepica,
Kepček. Bili so rjave, bele in sive
barve. Po pouku smo jih nesli ven
na travo, da so se najedli.
Ta dan mi je bil všeč, ker smo
imeli pri pouku družbo in ker
imam rad živali.
Matej Pal, 4.r.,
OŠSela
tednik - četrtek, 6. maj 1999
29
šport
NOGOMET
FINALNO SREČANJE ZA
POKAL MNZ PTUJ
aluminij - drava 0:2
/0:0/
STRELEC. 0:1 Čeh /52 iz 11m/, 0:2 Čeh /89/
ALUtyilNIJ: Mulec, Gorše, Vidovič /od 35. Ko-
drič/, Žolek /od 46. M. Bezjak/, Kaisesberger,
Sambolec, Perkovič, Rozman, Z. Bezjak, Her-
tiš, Dončec /od 70. Gomboc/.
DRAVA: Zver, Fridauer, S. Golob, Šket, A.
Vršič, T. Vršič, Emeršič, Toplak /od 78. Mezna-
rič/, Pučko, Čeh, Korez.
Nogometaši Aluminija in Drave so v pn/em final-
nem srečanju za pokal MNZ Ruj prikazali dokaj
kakovosten nogomet. Domačini so nastopili v os-
labljeni sestavi, pa tudi gostje niso bili kompletni.
V prvem polčasu je bila igra enakovredna, s pri-
ložnostjo na obeh straneh. V drugem delu igre je
prišla do izraza večja izkušenost Rujčanov, ki so
bili nekoliko boljši nasprotnik in so to seveda znali
izkoristiti ter si pred povratnim srečanjem na Ruju,
ki naj bi bilo 12. maja, priigrali lepo prednost, kar
jim daje veliko upanja v končni uspeh tega tekmo-
vanja.
Danilo Klajnšek
2. SLOVENSKA LIGA
Rezultati tekem 24. kroga: Aluminij - Nafta 4:1,
Jadran Šepič - Drava 2:0, Goriške opekarne - Dra-
vograd 2:2, Zagorje - Ferot. Pohorje 1:0, Ban - Ta-
b9r Sežana 5:2, Factor - SJovan Slavija 1:1, Šentjur
- Železničar 1:2, Esotech Šmartno - Rudar Trbovlje
2:0.
1.DRAVOGRAD	24 14 7 3 52:20 49
2.	FEROT POHORJE 24 14 5 5 47:29 47
3.	TABOR SEŽANA 24 13 5 6 44:29 44
4.	ESOTECH ŠMARTNO 24 12 7 5 39:24 43
5.	ALUMINIJ	24 11 8 5 41:28 41
6.	ŽELEZNIČAR	24 10 9 5 44:22 39
Z.ZAGORJE 24 11 5 8 40:34 38
8.	DRAVA	24 8 8 8 34:32 32
9.	ŠENTJUR	24 8 6 10 30:34 30
10.NAFA	24 8 6 10 28:34 30
11.	GORIŠKE OPEKARNE 24 8 6 10 33:40 30
12.	ELAN	24 8 6 10 37:49 30
13.	JADRAN ŠEPIČ 24 7 4 13 24:37 25
14.	FACTOR	24 4 9 11 21:36 21
15.	SLOVAN SLAVIJA 24 4 5 15 23:48 17
16.	RUDAR TRBOVLJE 24 2 4 18 8:49 10
Razpored tekem 25. kroga v nedeljo, 9. maja:
Slovan Slavija - Aluminij, Drava - Factor, Esotech
Šmartno^- Goriške opekarna Rudar Trbovlje -
Šentjur, Železničar - Jadran Šepič, Nafta - Elan,
Tabor Sežana - Zagorje, Ferot. Pohorje - Dravo-
grad.
aluminij - njkfta 4:1
/1:1/
STRELCI: 0:1 Šabjan /26/, 1:1 Emeršič /28/,
2:1 Kolar /56/, 3:1 Emeršič /66/, 4:1 Perkovič
/89/.
ALUMINIJ: Lampreht, Gorše, Vidovič, Žolek,
Kancler, Hertiš /Koren/, Perkovič, Rozman /Z.
Bezjak/, Emeršič /Dončec/, Kolar, Hojnik.
Nogometaši Aluminija so končno zaigrali v kom-
pletni sestavi in z veliko optimizma pričakali Nafto.
Srečanje je bilo zelo živahno, vendar je zvečine
potekalo med obema kazenskima prostoroma.
Gostje iz Lendave so se dobro branili in svoje pri-
ložnosti iskali v hitrih nasprotnih napadih. V 26. mi-
nuti so nepričakovano povedli. Toda veselje gos-
tov je bilo kratkotrajno, saj so domači že v nas-
lednjem napadu izenačili.
Drugi polčas je bil popolnoma v znamenju
domačih. Ti so preko Kolarja hitro povedli in si ust-
varjali številne priložnosti. V 66. minuti sta najlepšo
akcijo izvedla Hojnik in Emeršič. V predzadnji mi-
nuti srečanja pa je piko na i postavil še Perkovič in
samo potrdil dobro igro nogometašev Aluminija,
ki so po dveh sušnih krogih povsem zasluženo
premagali lendavsko Nafto.
jjidrjkn šepič - drava
2:0 /2:0/
STRELEC: 1:0 Klarica /10/, 2:0 Klarica /32/
DRAVA: Zver, Fridauer, Golob, Šket, A. Vršič,
T- Vršič, Emeršič /Habjanič/, Toplak, Pučko,
Ceh, Korez /Beqak/.
No^metaši ptujske Drave so v srečanju z Jadra-
nom Sepičem ostali praznih rok. Domača ekipa, ki
se krčevito bori za obstanek med drugoligaši, je
Dila toljša v pn/em polčasu, ko so izkoristili svoje
priložnosti in dosegli dva zadetka. V zadnjih tren-
J^kih prvega polčasa so domači ostali še brez izkl-
jučenega igralca Kompare.
V drugem delu igre so bili boljši ptujski nogome-
^ši, imeli nekaj priložnosti, vendar pa niso uspeli
^atresti mreže domačega vratarja. Tako bodo nno-
S'	poiskati v nedeljo na Ruju, ko
^do gostili ekipo Factorja iz Ljubljane.
Danilo Klajnšek
SNL - SEVER
Rezultati 20. kroga: Pobrežje - Gerečja vas 1:3,
Hajdina - Kungota 3:0, Usnjar - Paloma Šega 1:1,
Unior Zreče - Kovinar 0:0, MM Brunšvik - TI M
Laško 1:0, Montavar Rogoza - Dravinja 9:0, Mons
CIaudius - Starše 1:0.
1.	MONTAVAR ROGOZA 20 15 2 3 46:17 47
2.	PALOMA ŠEGA 20 10 9 1 42:19 39
3.	USNJAR	20 9 6 5 35:27 33
4.	STARŠE	20 8 8 4 36:18 32
5.	TIM LAŠKO	20 9 4 7 30:25 28
6.	DRAVINJA	20 8 4 8 29:25 28
7.	HAJDINA	20 6 9 5 27:26 27
8.	UNIOR ZREČE 20 5 10 5 25:19 25
9.	POBREŽJE	20 7 4 9 28:33 25
10.	MM BRUNŠVIK 20 6 5 9 22:36 23
11.	KOVINAR	20 5 7 8 20:23 22
12.	GEREČJA VAS 20 6 1 13 25:40 19
13.M0NSCLAUDIUS	20 5 3 12 29:54 18
14.	KUNGOTA	20 3 4 13 20:52 13
hajdina - kungota 3:0
/0:0/
STRELCI: 1:0 Mlakar /50/, 2:0 Bauman /81/,
3:0 Smrke /90/
HAJDINA: Brodnjak, Rimele /Metličar/, Mla-
kar, M. Krajnc, VrabI, Bauman, Ladinek, Mlina-
rič, R. Krajnc, Vrbanec /Smrke/, Bedrač, Šala-
mun.
Nogometaši Hajdine še naprej igrajo dobro in
pridno nabirajo točke. Tokrat so gostili
zadnjeuvrščeno Kungoto in jo premagali
predvsem z boljšo igro v drugem polčasu, ko so
zraven treh zadetkov zamudili še veliko število pri-
ložnosti, da bi izdatneje napolnili mrežo gostu-
jočega vratarja. Zmaga domačih nogometašev je
povsem zaslužena.
Danilo Klajnšek
pobrežje - gerečja KOS
1:3 /1:2/
STRELCI: 0:1 Kaučevič /5/, 0:2 Kaučevič /12/,
1:2 Štraus /26. iz 11 m/, 1:3 Perko /88/.
GEREČJA VAS: Mulec, Kaisesberger, Slaček,
Krajnc, Zaišek, Škrjanec, Lečnik, Turk /Vindiš/,
Kaučevič/Sijanec/, Perko, Pacher, Pungračič.
Zmaga v Mariboru z ekipo Pobrežja je izredno
pomembna za nogometaše Gerečje vasi, ki se bo-
rijo za obstanek med tretjeligašl. Kljub temu da so
nastopili oslabljeni, so ponovili dobro igro, ki so jo
pokazali že proti vodeči Rogozi v preteklem krogu.
Peter Kaučevič je do 12. minute dosegel dva za-
detka za Gerečjo vas in to je pomenilo zanesljivo
vodstvo in upanje v končni upeh. Domači so sicer
rezultat znižali v 26. minuti iz enajstmetrovke, ven-
dar so bili tokrat nogometaši Gerečje vasi zbrani in
predvsem boljši ter na koncu zasluženo zmagali.
Ponovno pa so bili neuspešni pri strelu iz enajstih
metrov, saj bi potem lahko zmaga bila višja. V nas-
lednjem krogu se bosta v Gerečji vasi v lokalnem
derbiju pomerila Gerečja vas in Hajdina.
Danilo Klajnšek
MNZ PTUJ - L RAZRED
Rezultati 17. kroga: Bistrica - Slovenja vas 3:0,
Gorišnica - Videm 5:1, Pragersko - Stojnci 0:2,
Dornava - Eltehšop R. 3:2, Središče - Boč 11:2,
Ormož - Polskava 4:1.
1.	STOJNCI	17 11 1 5 29:26 34
2.	ORMOŽ	17 10 3 4 42:21 33
3.	BISTRICA	17 9 5 3 44:20 32
4 SREDIŠČE (-1) 17 9 2 6 49:39 27
5.	VIDEM	17 5 7 5 33:29 22
6.	DORNAVA	17 5 7 5 28:26 22
7.	SLOVENJA VAS 17 6 4 7 27:30 22
8.	GORIŠNICA	17 6 3 8 30:35 21
9.	ELTEHŠOP ROG. 17 6 3 8 28:33 21
10.	PRAGERSKO 17 4 6 7 25:32 18
11.	BOČ	17 5 3 9 23:44 18
12.	POLSKAVA	17 2 4 10 13:36 10
Razpored tekem 18. kroga: v soboto, 8. maja:
ob 16.30 Polskava - Središče, Boč - Dornava, El-
tehšop R. - Pragersko; v nedeljo, 9. maja, ob 10.30
Videm - Bistrica; ob 16.30 Slovenja vas - Ormož,
Stojnci - Gorišnica.
MNZ PTUJ - IL RAZRED
Rezultati 13. kroga: Hajdoše - Markovci 1:0, Le-
skovec - Zavrč 6:2, Grajena - Podvinci 2:1, Apače
- Tržeč 0:4, Lovrenc - Bukovci 1:1.
1.	MARKOVCI	13 9 1 3 33:13 28
2.	GRAJENA	13 9 2 2 34:15 29
3.	HAJDOŠE	13 6 5 2 27:15 23
4 TRŽEČ 13 7 1 5 23:21 22
5.	PAGO LESKOVEC	13	6	2	5	41:28	19
6.	LOVRENC (-1)	13	4	6 3 24:17	17
7.	APAČE	13	4	5 4 22:29	17
8.	ZAVRČ	13	3	3 7 18:35	12
9.	BUKOVCI	13	2	3 8 18:25	9
10.	PODVINCI	13 O 2 11 12:50 2
Razpored tekem 14. kroga: v soboto, 8. maja,
ob 16.30 Tržeč - Grajena; v nedeljo, 9. maja, ob
10.30 Markovci - Lovrenc, Zavrč - Hajdoše, ob
16.30 Bukovci - Apače, Podvinci - Leskovec.
ROKOMET / ANDOR - VELIKA NEDEUA 28:27 /14:14/
Veliki Nedelji ni uspelo
VELIKA NEDELJA: Belšak 4, R. Mesarec 2, Trofenik 2, Kokol, Potočnjak 1, Kumer 1, Bez
jak 6, Planine 7, Belec, Pisar, A. Mesarec 4, Šoštarič 2.
Rokometaši Velike Nedelje so v Hrpeljah proti
domačemu Andorju izgubili tudi drugo kvalifika-
cijsko srečanje za uvrstitev v 1. slovensko roko-
metno ligo. Po domačem porazu je bilo upanja o
končnem uspehu ali vsaj tretjem, odločilnem
srečanju, zelo malo.
Toda gostje se niso predali. I^a v prvem polčasu
je bila zelo razburljiva. V deseti minuti srečanja so
vodili z 5:3, nato pa je bil rezultat kar osenikrat
izenačen in z neodločenim izidom se je končal tudi
prvi polčas.
V drugem polčasu je bilo enako do 43. minute,
ko so domači povedli za dva zadetka. Toda gostje
se še vedno niso predali, saj so vedeli, kaj bi jim
prmesei moreoitm uspen. i^oori ave nunuti prea
koncem so domači povedli s tremi zadetki pred-
nosti in kazalo je, da je vsega konec. Toda potem
so ostali na igrišču s samo tremi igralci in gostu-
joči rokometaši so to izkoristili ter usf)eli rezultat
znižati na samo zadetek zaostanka. Veliko pri-
ložnost za izenačenje je samo tri sekunde pred
koncem zamudil A. Mesarec, saj je njegov strel
domači vratar ubranil in tako omogočil, da bodo
rokometaši Andorju tudi v naslednji sezoni igrali
med prvoligaši. Rokometašem Velike Nedelje pa
ostaja slaba tolažba, da so bili zelo blizu prve slo-
venske rokometne lige.
Danilo Klajnšek
JUDO / GORISNICANI TRETJI V PORTOROŽU
Aktivni doma in na tujem
Na državnem prvenstvu članov in članic v Portorožu so bili
tekmovalci Judo kluba Gorišnica ekipno zelo uspešni, saj so
bili s tremi medaljami na tretjem mestu za ekipama Impola in
Ivo Reya iz Celja. Izkazali pa so se tudi na pasovnem prvenst-
vu v Murski Soboti.
V Portorožu Damjan Petek v
kategoriji do 100 kg ni bil niti za
trenutek ogrožen in je naslov naj-
boljšega v državi osvojil že sed-
mič. Naslov viceprvaka Slovenije
je v kategoriji nad 100 kg osvojil
Miran Plošenjak. Veliko borbe-
nosti in zbranosti je pokazal Mar-
ko Petek, ki se je na tekmovanju
poškodoval in kljub odsvetovanju
zdravnika borbe nadaljeval, dose-
gel še dve zmagi in osvojil tretje
mesto.
V soboto, 24. aprila, pa je v Mur-
ski Soboti potekalo člansko
prvenstvo po pasovih. Od sedmih
tekmovalcev iz gorišniškega judo
.kluba jih je kar šest osvojilo vidne
uvrstitve. V svojih kategorijah in
barvah pasu so dosegli naslednje
uvrstitve: prvo mesto in višji pas
si je priboril Matjaž Bolcar^ dni-
go sta bila Bojan Purger in Sašo
Majerič, tretja Luka Bezjak in
Miran Plošenjak, peti pa je bil
Boštjan Vinkovič.
V Avstriji je za kadetsko repre-
zentanco prvič nastopil Sandi
Nemec in kljub svoji mladosti in
nastopu v višji kategoriji dosegel
eno zmago.
Isti dan je Damjan Petek ubra-
nil čast slovenskega j uda na poka-
lu evropskih prvakov, kot je v Slo-
venski Bistrici za ekipo Impola
premagal trenutno enega naj-
boljših judoistov Jugoslavije Dra-
gana Pantiča, tretjega z evropske-
ga prvenstva in svetovnega štu-
dentskega prvaka v absolutni ka-
tegoriji.
Damjan je letos dosegel tudi
enega največjih uspehov v zgodo-
vini slovenskega j uda na tekmah
za svetovni pokal, saj je p zakl-
jučku le-tega na lestvici pristal na
odličnem šestem mestu, čeprav se
je od osmih tekem udeležil le treh,
a je na vseh dosegel lepe uvrstitve.
Franc Nasko
STRELSTVO
Petovia avto
odlično
Strelska družina Kidričevo je
27. aprila pripravila I. krog regij-
skega tekmovanja z MK orožjem -
puško, pištolo Drulov in pištolo
proste izbire. S puško je tekmova-
lo 36, s pištolo pa 37 strelcev in
strelk.
MK puška: člani ekipno: 1. Pe-
tovia avto 692, 2. Kidričevo 690,
3. Impol 600, 4. Svečina 569, 5.
Velka 424, 6. Marles 389; posa-
mezno: 1. Simon Simonič, Peto-
via avto, 239, 2. Gorazd Maloič,
Kidričevo, 234, 3. Boštjan Simo-
ni^ Petovija, 234,4. Albert Frčeč,
Kidričevo, 233, 5. Jiuij Lamot,
Kidričevo, 223; pionirke 30 leže:
1. Andreja Golob, Svečina, 212,2.
Spela Zajko, Svečina, 157; pionir:
1. Uroš Frčeč, Kidričevo, 173.
Pištola Drulov - člani ekipno:
1.	Petovia avto 690, 2. Kidričevo
651,3. Juršinci 560,4. Impol 371,
5. Marles 369; posamezno: 1. Si-
mon Simonič, Petovia avto, 249,
2.	Majda Raušl, Jiu^inci, 248, 3.
Jiu-ček Lamot, Kidričevo, 236, 4.
Boštjan Simonič, Petovia avto,
232, 5. Zvonko Hajduk, Petovia
avto, 209, 6. Gorazd Maloič, Ki-
dričevo, 208.
Pištola proste izbire: 1. Petovia
avto 707; posamezno: 1. Simon
Simonič, Petovia avto, 253, 2.
Mirko Moleh, Juršinci, 247, 3. B.
Simonič, Petovia avto, 247, 4. L.
Pšajd, Ruše, 244, 5. J. Lamot Ki-
dričevo 242; m. mladinec: Simon
Simonič, Jtu^inci, 216.
G. Maloič
ŠPORTNE NOVia / ŠPORTNE NOVICE
DVORANSKI NOGOMET
m V Ptuju tekma
Slovenija - Madianka
Ljubiteljem dvoranskega nogo-
meta se obeta zanimiv dogodek.
MNZ Ptuj, klub dvoranskega no-
gometa POETOVIO in KMN
Tomaž iz Ormoža bodo gostitelji
in organizatorji dveh meddržav-
nih malonogometnih tekem med
reprezentancama Slovenije in
Madžarske. Za slovensko repre-
zentanco bo igral tudi igi^ec
ptujske Petovie Boris Klinger.
Prva tekma bo na Ptuju v dvora-
ni Center v torek, 11. maja, ob 20.
uri. Med polčasom tekme v Ptuju
bo ekipa Poetovio prejela pokal in
medalje za osvojeno 3. mesto v 1.
slovenski ligi mal^ nogometa.
Podelitev pokalov in priznanj bo
tudi za ekipe, ki so nastopile v 2.
SLMN - vzhod. Druga tel^a bo v
Ormožu v sredo, 12. maja, ob 19.
uri.
Vabljeni ljubitelji športa in dvo-
ranskega nogometa!
FK
KEGUANJC O Ptuj
premagal Radensko
v 21. krogu 1. lige OKZ Mari-
bor so bili kegljači ptujske Drave
uspešni, saj so s 7:1 /4975:4842/
premagdi ekipo Radenske Cari-
nik. Posamični izidi ptujskih tek-
movalcev: Vran ješ 836, Haladea
770, Plajnšek 844, Arnuš 863, Čuš
816, Šeruga 846.
V 16. krogu 2.1ige OKZ pa je
druga ekipa ptujske Drave nasto-
pila proti ekipi Invalid in srečanje
izgubila s 3:5 /2345:2399/. Posa-
mezni izidi: Kozoderc 373, Veler
423, Planine 346, Kramberger
378, Fridl 412, Strelec 413.
Danilo Klajnšek
KOŠARICA • Trojke na
Ptujski Gori
^ v zadovoljstvo prireditelja.
Športnega društva Ptujska Gora,
in igralcev 12 ekip, ki so se ude-
ležili turnirja trojk v košarki na
Ptujski Gori, prireditve kljub gro-
zečim nevihtnim oblekam ni pre-
kinil dež. Tumirsko zmago si je v
finalni tekmi priborila ekipa
"Elektro Jemejšek 99" pred drugo-
uvrščeno ekipo "Gaj", tretje mesto
pa je osvojila ekipa "Kaj jaz vem".
B.V.
BOKSOBiHmoinejša
od Slovenije
Državni prv^ v boksu Ptujčan
Dejan Zavec (ŽBK Lada Jagodič,
Maribor) se je skupaj s slovensko
reprezentanco udeležil v Maribo-
ru povratnega dvoboja z Bosno in
Hercegovino. Ponovno so zmagali
gostje (na prvem srečanju v Tuzli
je BiH slavila z 18:4) s 12:8. Dejan
Zavec je dobil oba dvoboja, žal pa
je njegova zmaga ni bila dovolj za
skupno zmago.
Milan Krajnc
PLANINSKI KOTIČEK
Modri emijani tvetijo
v soboto, 15. maja, jih bomo videli na Menini planini. Odhod po-
sebnega avtobusa ob 6.30 uri z AP Ptuj. Pot nas bo vodila mimo pl.
Biba na Goli vrh (je eden najbolj razrednih v Kamniško-Sa-
vinjskih Alpah). Od koče na Menini planini se bomo sprehodili do
Vivodnika (1508 m). Hoje bo 5-6 ur. Vrnemo se okrog 19. ure na
AP Ptuj. Čerema za sredogorje, hrana iz nahrbtnika in v koči.
Cena izleta je 1.000 SIT - mladina, 1.300 SIT - odrasli člani in
1.700 SIT - nečlani. Prijave do torka, 12. maja, na PD Ptuj, tel. 775-
059 (Primož).
PT
SERVIS KOLES
TENIS OPREME TER SMUČI
Šport Servis Davorin Munda s.p.
Slovenski trg 1, 2250 Ptuj. tel.: 062/778-587
30
četrtek, 6. maj 1999 - tednik
POaONM SPOKOCHA
tednik - četrtek, 6. maj 1999
31
OGLASI IM OBiAVE
mestna občina ptuj
Občinski urad
Oddelek za okolje, prostor in gospodarsko
infrastrukturo
Komisija za oddajanje poslovnih prostorov
Na podlagi 5. In 6. člena Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov
(Uradni vestnik Mestne občine Ruj, št. 3/96) razpisuje Komisija za
oddajanje poslovnih prostorov
NATEČAJ
za oddajo poslovnega prostora v najem
A. Poslovni prostor na Ruju, Cankarjeva ulica 5, v velikosti 55,30 m^
RAZPISNI POGOJI:
1. Dejavnost: trgovska dejavnost.
. 2. Poslovni prostori se oddajo za nedoločen čas.
3.	Najemniki priredijo poslovne prostore v celoti na lastne stroške za
opravljanje registrirane dejavnosti pod pogoji, ki jih je določil Zavod
za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, in drugimi pogoji,
ki jih določi lastnik.
4.	Udeleženci natečaja morajo ob prijavi na natečaj obvezno
predložiti fotokopijo celotne registracije (za podjetja) ali fotokopijo
dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti (samostojni podjetnik).
5.	Varščina 100.000,00 SIT se plača ob prijavi na natečaj ter se
udeležencu, ki ni uspel na natečaju, vrne, udeležencu, ki je uspel, pa
upošteva kot plačilo najemnine.
6.	Rok za začetek opravljanja dejavnosti je največ tri (3) mesece po
sklenitvi najemne pogodbe, kjer je potrebno prostor gradbeno
obnoviti.
Komisija bo obravnavala samo popolne vloge ponudnikov in ki bodo
predložili dokazilo o vplačani varščini na ŽR Mestne občine Ruj št.
52400-630-20701. Rok za prijavo na natečaj je 7 dni po objavi.
Komisija bo opravila izbiro najemnika na osnovi Pravilnika o oddaji
poslovnih prostorov v najem v roku 15 dni po poteku roka za prijavo.
Interesetni pošljejo vloge na naslov: MESTNA OBČINA PTUJ,
MESTNI TRG 1, PTUJ - KOMISIJA ZA ODDAJO POSLOVNIH
PROSTOROV V NAJEM.
Mestna občina Ptuj □
občina kidričevo
Nova Kreditna banka Maribor, d.d.. Podružnica Ruj in Občina
Kidričevo na podlagi 4. člena PRAVILNIKA O POGOJIH, NAČINU IN
KRITERIJIH ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV, NAMENJENIH ZA
POSPEŠEVANJE RAZVOJA KMETIJSTVA OBČINE KIDRIČEVO
(Uradni vestnik občin Ormož in Ruj), razpisujeta
NATEČAJ
ZA DODELITEV SREDSTEV ZA RAZVOJ KMETIJSTVA V OBČINI
KIDRIČEVO V VIŠINI 8.900.000,00 TOLARJEV. SREDSTVA ZA
RAZVOJ BODO DODELJENA KOT KREDITI Z ROKOM
ODPLAČILA DO 5 LET PO TEMELJNI IN 2,9% REALNI LETNI
OBRESTNI MERI.
Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: kmetje.
Sedež in dejavnost prosilca mora biti na območju občine Kidričevo.
Prednost pri dodelitvi sredstev za razvoj imajo posamezni projekti in
razvojni programi, ki zagotavljajo:
-	posodobitev obstoječih hlevov z vidika varovanja varstva okolja
-	novogradnje in adaptacije hlevov
Višina posojila ne sme presegati 50% predračunske vrednosti
investicije.
Prosilci vložijo prošnjo s potrebno dokumentacijo v dveh izvodih v
30 dneh od dneva objave natečaja na občinski upravi Občine
Kidričevo, UI. Borisa Kraigherja 25, Kidričevo. Prošnji za posojilo, ki
mora vsebovati: ime, priimek, naslov, opis in predračunsko
vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila, mora biti
priložena še naslednja dokumentacija:
a)	investicijski program po metodologiji Ljubljanske banke za
manjše projekte,
b)	za naložbo s predračunsko vrednostjo do 100.000,00 DEM v
tolarski protivrednosti prosilec predloži:
-	osnovne podatke o investitorju,
-	opis programa z vidika tržnih možnosti, tehnologije in varstva
okolja,
-	vire financiranja,
-	predvidene rezultate programa,
c)	potrdilo o plačanih obveznostih državi,
d)	dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca,
e)	dokazila glede na namen posojila: pri gradnji ali adaptaciji
prostorov zemljiško knjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oz.
priglasitev del,
f)	predlog zavarovanja posojila.
Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje bomo zavrgli.
Navodila in informacije dobijo prosilci na občinski upravi Občine
Kidričevo.
Številka: 062-02/98-32-70-1
Dne: 29.4.1999
Alojz Šprah, župan Občine Kidričevo
AGIS, d.d.
JAVNI RAZPIS
za zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin
skladišča v izmeri 974 m^ tlorisne površine s pripadajočim
dvoriščem v izmeri 924 m^, vse pare. št. 1549/7, vi. 911, k.o. Ruj, ter
delom zemljišča na pare. št. 1549/2, vi. 911, k.o. Ruj, v izmeri 240
fT^ , vse na lokaciji Ruj, Rajšpova ul. 13.
Pogoji sodelovanja:
- namen nadaljnje dejavnosti: skladiščenje
" na pisarniških prostorih v nadstropju skladišča si bo prodajalec
Zagotovil pravico do uporabe prostorov za namen arhiva za 10 let z
niožnostjo podaljšanja,
■ kupec mora zagotoviti najem 1. in 2. regala skladišča sedanjim
•najemnikom za čas 2 let z možnostjo podaljšanja,
'^onudbe na razpis je potrebno poslati v zapečatenih ovojnicah s
priporočeno pošiljko in z oznako "Ponudba na razpis" najkasneje do
20.5.1999 na naslov: Agis, d.d., Ruj, Rajšpova ul. 16.
dajanje informacij v zvezi z javnim razpisom je pooblaščen
P''edsednik uprave g. Anton Čoki.
Prodajalec na osnovi tega razpisa ni zavezan skleniti pogodbe o
podaji nepremičnine z najboljšim ali katerikolim ponudnikom. □
PODGORCI / PRIREDITVE OB ZAKLJUČKU 23. PRAZNIKA
VINA IN DOMAČIH JEDI
Vrhunsko Wno, dobra
hrana in otvoritev
vinske cesfe
Podgorska prireditev s
četrtstoletnim jubilejem je
dosegla svoj cilj - izboljšanje
pridelave grozdja in kletar-
jenja ter večjo kulturo pitja.
Rezultati ocenjevanja vina
so vedno boljši, dvignila se
je kakovost ocenjevanih vin,
ta pa šele ob ponudbi pri-
merne hrane, v prijetnem
okolju s prijaznimi ljudmi
postanejo tisto, čemur se
nihče ne more upreti, in os-
nova turističnega razvoja
kraja, je v uvodnem delu
knjižice Podgorci 1999 zapi-
sal predsednik društva vino-
gradnikov Jeruzalem dr.
Jože Bešvir. Soorganizator
prireditve je bilo Turistično
društvo Podgorci.
Po strokovnem ocenjevanju
vina 17. in 18. aprila so sledile
prireditve v času prvomajskih
praznikov. Ocenjevalni komisiji
je predsedoval mag. Jože Prot-
ner. V soboto, L, in nedeljo, 2.
maja, so v Podgorcih pokušali
vrhunska vina ter hladne in top-
le jedi, ki so jih pripravili
domači kuharji, predvsem pa
kuharice aktiva kmečkih žena
Podgorci. Oba dneva so potekale
degustacije pod vodstvom priz-
nanih vinskih strokovnjakov.
Nekaj posebnega za ljubitelje
dobre hrane je bila gotovo otvo-
ritev kulinarične razstave v so-
boto popoldan. Sledila je
svečana podelitev priznanj in
odličij najboljšim vinogradni-
kom in pridelovalcem vina ob
osmih zvečer. Zbrane sta nago-
vorila mag. Jože Protner,
predsednik komisije za ocenje-
vanje, in Stanko Šoster,
predsednik Zveze društev vino-
gradnikov Slovenije, ki je česti-
tal organizatorjem in vino-
gradnikom za odlična vina. V
imenu občine Ormož je zbrane
pozdravil Miran Kline, svetova-
lec ormoškega župana za kme-
tijstvo, v imenu krajevne skupo-
nosti pa predsednik Stanko Pig-
nar. Dr. Jože Bešvir se je zahva-
lil vsem, ki so sodelovali pri
pripravi ocenjevanja. V kultur-
nem programu so sodelovale
Ob vinski cesti so doma gostoljubje ter dobra hra-
na in pijača
pevke
iz
tudi ljudske
Osluševcev.
Podelili so 9 velikih zlatih me-
dalj, 89 zlatih medalj, 75 srebr-
nih medalj, 22 bronastih medalj
in 2 priznanji. Zaradi prevelike
obremenitve trte in različnega
časa trgatve so bila vina dokaj
različna. Po kakovosti je prese-
netil s svojo svežino šipon. Zelo
dobra kakovost je bila pri char-
donnayju, sivem pinotu in do
neke mere tudi pri sauvignonu
in renskem rizlingu. Večina
vzorcev vin je bila iz Ljutomers-
ko-ormoških goric in Srednjeih
Slovenskih goric.
Posebnost ocenjevanja vin v
Podgorcih je komisija priznanih
vinogradnikov in vinarjev, ki je
ocenjevala vina hkrati s strokov-
no komisijo. Na prireditvi je so-
delovalo 118 vinogradnikov s
197 vzorci vina in tremi vzorci
višnjevine, največ iz ormoške
Nekaj posebnega so kristalna priznanja in amfore
na najboljše na podgorskem ocenjevanju vina
občine.
Najvišje priznanje, veliko am-
foro in naziv šampion so podelili
vinogradništvu Curin-Praprot-
nik s Koga za ledeno vino laški
rizling. Malo amforo in naziv
prvak letnika je prejel chardon-
nay Rajka Košiča iz Ormoža.
Pokal krajevne skupnosti so po-
delili trem vinogradnikom iz
krajevne skupnosti Podgorci za
najvišje ocenjeno vino: Francu
Lahu, Slavku Prejacu ter Anici
in Janku Mariniču.
Družabni večer se je nadalje-
val z glasbo in plesom v dvorani
kulturnega društva.
V nedeljo dopoldan je, po nas-
topu folklorne skupine Podgor-
ci, ki je zaplesala tri domače ple-
se, župan občine Ormož Vili
Trofenik prerezal vrvico in
razglasil, da je vinska cesta v
Podgorcih odprta. Okoli petki-
lometrski odsek je sestavni del
Ormoške vinsko-turistične ceste
VTC 14. Sledil je pohod ude-
ležencev slovesnosti po cesti.
Domačini, ki živijo ob cesti, so
mimoidočim pred svojimi do-
movi gostoljubno ponudili
hrano in pijačo.
Maida Fridl
Kulturni
križem l(ražem
PTUJ • V gledališču bo danes
ob 11. uri za dijaški abonma na
sporedu predstava Ljubezenska
pisma v režiji Zvoneta
Sedlbauerja.
PTUJ • Danes, v četrtek, 6.
maja, bo ob 17. uri Mala
pravljična ura za otroke do pete-
ga leta. V pravljični sobi mla-
dinskega oddelka Knjižnice Ivana
Potrča, Mali grad, Prešernova 35,
bodo slišali pravljico Tišina, tukaj
beremo! Vstopnine ni, zaželeni
so copati.
PTUJ • V Miheličevi galeriji bo
danes (v četrtek, 6. maja) ob 18.
uri otvoritev razstave, na kateri
bodo predstavljena novejša li-
kovna dela, ki jih je ptujski muzej
pridobil v zadnjih letih. Razstavo
bo odprl župan mestne občine
Ptuj Miroslav Luci, v duha časa in
kraja pa nas bo poved la zborovs-
ka glasba v izvedbi moškega ko-
mornega zbora Ptuj.
LENART • V petek, 7. maja, ob
16. uri bo v Domu kulture v Le-
nartu 1. medobmočna revija mla-
dinskih pevskih zborov, ki jo pri-
rejata Sklad Republike Slovenije
za ljubiteljske kulturne dejavnosti
- območna izpostava Lenart in
Zveza kulturnih oganizacij Le-
nart.
PRAGERSKO • V organizaciji
Sklada RS za ljubiteljske kulturne
dejavnosti - območne izpostave
Slovenska bistrica in ZKD Slo-
venska Bistrica bo v petek, 7.
maja, ob 19. uri v Domu kulture
na Pragerskem prva občinska re-
vija ljudskih pevcev in godcev
občin Slovenska Bistrica in Op-
lotnica. Nastopilo bo 22 skupin iz
obeh občin.
ORMOŽ • Kulturno društvo
Dobrava bo v petek, 7. maja, ob
20. uri v domu kulture Ormož
prvič uprizorilo zabavni večer s
pesmijo in umetniško besedo
"Ob dobravski kovačnici" v režiji
Milivoja Zemljiča.
DESKLE • S predstavo Ovinek
režiserja Matjaža Latina bo Gle-
dališče Ptuj jutri, 7. maja, ob 20.
uri gostovalo v Desklah pri Novi
Gorici.
PTUJ • Ptujski slikar Tomaž Pla-
več bo v soboto, 8. maja, ob 11.
uri pred Florijanovim spomeni-
kom na Mestnem trgu predstavil
javni likovni projekt pod naslo-
vom Štirje elementi.
GORIŠNICA • V novi dvorani bo
v nedeljo, 9. maja, ob 15. uri Kon-
cert dobre volje. Nastopili bodo
številni priznani ansambli in solis-
ti, humoristi, med njimi tudi gle-
dališki igralec in dobitnik Viktorja
Zlatko Šugman, ter številni
domači kulturni ustvarjalci.
Vstopnice za koncert so naprodaj
vTIC-u Ptuj, Petrol Žiher Moškan-
jci, trgovini Vrtnica v Gajevcih,
trgovini Majda v Forminu, Esa
baru v Gorišnici in baru Marinka v
Cirkulanah ter dve uri pred pričet-
kom prireditve. Zbrani denar je
namenjen za razvoj kulture in
športa v občini Gorišnica.
PTUJ • V galeriji Drava je od tor-
ka na ogled likovna razstava priz-
nanega akademskega slikarja
Jožeta Denka.
SLOVENSKA BISTRICA • Do
16. maja bo v galerijskih prosto-
rih gradu Slovenska Bistrica na
ogled razstava sodobne ja-
ponske keramike.
KINO PTUJ • Do konca tedna je
na sporedu Zaljubljeni Shake-
speare, od 11. do 16. maja pa
Zdravnik s srcem (Patch Adams).
Predstave so ob 19. in 21. uri.
ČRNA KRONIKA
ČELNO TRČENJE
Po glavni cesti od Šikol proti
Pragerskemu je v ponedeljek,
26. aprila, nekaj po 13. uri vozil
osebni avtomobil 19-letni B.Š. iz
Šikol. Med vožnjo skozi Gaj pri
Pragerskem je v desnem nep-
reglednem ovinku zapeljal na
nasprotni vozni pas, kjer je
čelno trčil z osebnim avtomobi-
lom, ki ga je vozil švicarski
državljan B.K. V trčenju se je
B.Š. hudo ranil.
MOPEDIST PRED
AVTO IN V SMRT
Na Turnišču v Ruju je v nedel-
jo, 2. maja, nekaj po 15. uri po
Selški cesti vozil kolo z motor-
jem 20-letni D.A. iz Ptuja. Po
neuradnih podatkih naj bi bil z
mopedom zapeljal na Zag-
rebško cesto in vzel prednost
voznici osebnega avtomobila.
Prišlo je do trčenja, mopedist je
padel po cestišču in se tako
liudo ranil, da je umrl na kraju
nesreče.
ROPAR S SEKIRO NAD
POŠTNI AVTO
Na lokalni cesti pri Franko-
vcili, občina Ormož, se je v pe-
tek, 30. aprila, ob 11.30 nezna-
nec s sekiro v roki postavil pred
dostavni avto Pošte Slovenije.
Od voznika je zahteval, da usta-
vi, vendar je prisebni voznik pri-
tisnil na plin. Neznanec je za-
mahnil s sekiro in razbil šipo na
voznikovi strani, a je vozniku z
avtom uspelo uiti. Poštni
uslužbenec je takoj prijavil pos-
kus ropa na policijski postaji v
Ormožu. Policisti so brž stopili v
akcijo, k sodelovanju pritegnili
helil<opter in policijske pse, zato
so domnevnega osumljenca hit-
ro izsledili. To naj bi bil 30-letni
Z.P. iz Ormoža.
VLOMU v NOČNI KLUB
Ob koncu minulega tedna je
bilo vlomljeno v stanovanjski del
nočnega kluba Royal v
Kidričevem. Izginil je denar, foto
aparat in kozmetika. Po oceni je
škode za okoli milijon tolarjev.
ODKRILI POŠILJKO
OROŽJA
Pripadniki mobilne carinske
ekipe na mednarodnem preho-
du Šentilj so konec prejšnjega
tedna pregledali osebni avto Re-
nault clio, ki ga je vozil 26-letni
Č.D. iz Ormoža, kjer je živel,
doma pa je iz Ptuja. V bočnih de-
lih avtomobila, s katerim je na-
meraval proti Dunaju, so našli 15
novih avtomatskih pištol, avto-
matsko pištolo, 11 pištol, dušilce
za avtomatske pištole in strelivo.
Voznik je priznal, da je orožje
naložil v Zagrebu, avto pa si je
najel. Za prevoz je dobil 5000
DEM, ves čas vožnje je bil v tele-
fonski zvezi z naročniki prevoza,
od katerih bi bil dobil tudi navo-
dilo, v katero garažo nekje pri
Dunaju naj tovor zapelje. Krimi-
nalisti policijske uprave Maribor
so osumljenca privedli k preis-
kovalnemu sodniku, ki je zanj
odredil pripor. Domnevajo, daje
bil osumljeni le kurir večje orga-
nizacije, zato so stopili v stik z
avstrijskimi in hrvaškimi var-
RODILE SO ■ ČESTITA-
MO: Monika Domajnko,
Kraljevci 7, Sv. Jurij - Mate-
ja; Marija Zelenik, Levanjci
7, Destrnik - Alena;
Dušanka Kolednik, Slatina
81, Gorišnica - Katjo; Mari-
ja Kovač, Okoška Gora 47,
Oplotnica - Tino; Zdenka
Kosi, Pršetinci 4, Ormož -
Tamaro; Milena Žumer,
Hajdoše 71/a, Hajdina -
dečka; Dominika Kelemina,
Vinski Vrh 64, Miklavž -
Anjo; Tanja Hrup, Trlično
1, Rogatec - Niko; Karmen
Kovačič, Kolodvorska 2,
Ormož - Majo; Monika
Meško-Bučanski, Mihovci
64, Ormož - Diano; Saška
Cmrečnjak, Ul. 14. divizije
16, Ptuj - Nejca; Antonija
Filipič, Grabe 43, Središče
ob Dravi - Majo; Saša Ko-
ren, Ul. 25. maja 19, Ptuj -
Matica; Nataša Jeza, Sta-
rošince 38, Cirkulane -
Luka; Marija Veldin, Šalo-
vci 18, Središče - Aljaža; Na-
talija Pintarič, Spuhlja 23,
Ptuj - Tjašo; Marija Murko,
Rabelčja vas 27, Ptuj - Nika;
Bernarda Kolar, Doklece 10,
Ptujska Gora - Žiga.
POROKE - PTUJ: Janez
Majar in Metka Muršič, Bu-
kovci 19; Stanko Lajh in Li-
dija Hrga, Hvaletinci 15/b.
POROKE - VIDEM PRI
PTUJU: Marjan Svenšek in
Štefka Vogrinec, Vlaho-
vičeva ul. 9, Kidričevo; Bo-
ris Jakovič, Draženska c. 32,
Ptuj, in Darinka Orovič,
Trnovec 19.
UMRLI SO: Kristina Vese-
lič, rojena Horvat, Zabovci
97/a, * 1932 - t 23. aprila
1999; Alojz Matjašič,
Sakušak 1, ^ 1925 - + 25. ap-
rila 1999; Anton Plohi,
Draženci 21, 1921 - t 24.
aprila 1999; Ana Bobnjar,
rojena Tomanič, Hermanci
22, 1925 - t 26. aprila
1999; Jožefa Megla, Hlapon-
ci 41, 1918 - t 23. aprila
1999; Jožef Cvetko, Mezgo-
vci ob Pesnici 12, 1922 -1
28. aprila 1999; Marija
Pukšič, rojena Rodošek,
Janežovcki Vrh 2, 1922 -1
27. aprila 1999.
ČRNA KRONIKA
nostnimi organi.
UMRL ZARADI HUDIH
POŠKODB
V soboto, 1. maja, ob 0.30 &
je po lokalni cesti od Gladomesi
proti Keblju na kolesu z motoi
jem peljal 17-letni K.K. iz Slo
venske Bistrice. V naselju Pošt ji
zapeljal na bankino in padel v ja
rek, kjer je obležal. Tam ga ji
pozneje našel domačin in g
odpeljal k sorodnikom. Fant s
je normalno pogovarjal, vse j
kazalo, da ni težje poškodovar
zato se je odpravil spat. Ker si
dolgo ni prebudil, so domači pc
klicali reševalno vozilo, da so g
odpeljali v mariborsko bolnišn
co, kjer mu niso mogli več pc
magati; ugotovili so lahko le, d
je zaradi hudih poškodb umrl.