1078
ODMEVI NA
POLITIKA KOT USODA ALI KOMU NAJ VERJAMEMO?
V 18. številki Naših razgledov sem začuden prebral zapis Dr. Arifa Tanoviča »Značaj kot usoda«. V tem zapisu avtor ostro obračunava s knjigo »Politika kot usoda« in z njenim avtorjem Esadom Čimičem. Začuden zato, ker sem v eni prejšnjih številk »Naših razgledov« prebral intervju z Esadom Čimičem o tej knjigi, kjer je bil predstavljen Čimič kot ugleden pisec in njegova knjiga kot pomemben dosežek na področju sociologije.
Nato sem dobil v roke 8/9. številko Sodobnosti, v kateri sem prebral zapis Jase L. Zlobca o isti knjigi in istem avtorju. Jasa Zlobec piše zelo pohvalno o obeh. Njegovo mnenje je, da ima Cimičeva knjiga veliko povedati.
Potem ko sem prebral Zlobcev zapis, sem še enkrat prebral zapis Arifa Tanoviča, ki očita Čimiču, da je »zlorabil znanost v politično pozicij-1 ske namene, da je svoje osebno stališče, temelječe na namigovanju in osebnem sovraštvu razglasil za objektivno znanstveno resnico in kot dosežek naše sociologije, da njegova knjiga spominja na propagandno in politično pamfletistiko.«
Komu naj kot bralec zdaj verjamem? Ali Tanoviču ali Zlobcu? Odkrito povem, da bi raje verjel Zlobcu, kajti če je res, kar je zapisal Tanovic, potem ima Cimičeva knjiga res dvomljivo vrednost, kajti znanosti ne moreš mešati z osebnim obračunavanjem. Če pa je res, kar je zapisal Zlobec, da je ravno nasprotno Čimič žrtev osebnega sovraštva, potem je tudi Tanovic izrabil svoje pisanje kot obrekovanje, saj očita Čimiču celo to, da se je v mladosti ukvarjal z brivstvom, kakor da bi bilo to sploh pomembno za njegovo knjigo . . .
Tako, da bralec zdaj res ne ve, kdo koga brije in na čigav račun. Za zdaj je gotovo samo to, da je obrit bralec, ki v tem labirintu pozitivnih in negativnih oznak Čimičeve knjige res ne najde izhoda.
Dušan Mevlja
(Pripomba uredništva: Izhod je: knjigo je treba prebrati.)