UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
GLASILO BENEŠKIH
SLOVENCEV
NAROČNIKA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 100 lir — Za inoeemetvo: polletna 900 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posiaizna štavllki 25 lir
Leto VII. — Štev. 20 (142)
UDINE, 16. - 31. DECEMBRA 1956
Izhaja vsakih 15 dni
Pozòravljeni izseljenci na Domačih tleh!
Zima je na pragu. Matajur, Musei in visoki vrhovi Kanina nosijo snežne kape. Kdor je imel . kaj kostanja — burice, ga je skušal zamenjati za sirk v Furlaniji.
Beneška Slovenija ima v najbolj deževnih in hladnih dnevih šele sedaj svojo »turistično« sezono. Domov se vračajo naši sezonski delavci in delavke, da preživijo v miru tri ali štiri zimske mesece v svojih vaseh. Na mejnih prehodih ali pa v bankah v Vidmu so zamenjali svoje francoske, belgijske in švicarske franke, angleške funte in šterlinge ter nemške marke v domače lire.
Vračajo se domov na zimski odpočitek rudarji iz francoskih rudnikov okoli Montceau les Mìnes, Armièresa, Attini-guevilla, 'Falanga in drugih rudarskih revirjev Francije. Iz Belgije prihajajo bledi iz nevarnih globočin premogovih rudnikov Charleroija, Chatelineauja, Se-ringa in drugih rudarskih centrov, stotine naših rudarjev. Zaslužek je bil dober, toda smrt je stala ob strani in tresla prah v razbeljena pljuča. Iz Švice: iz
laselce Beneške Slovenije
Drugod imajo Božič samo enkrat na leto 25. decembra. Pri nas v Beneški Sloveniji pa imamo božične razmere vsak dan, vseh 365 dni na leto.
Le poglejte naše jaselce, tiste ta stare, ki jih imamo pri nas že sto in sto let! Strgana streha, od vseh strani piha veter. Vol prežvekuje slamo, osel pa modro gleda v svet. Starši se stiskajo k otepu slame, kjer počiva božje dete. Vsa naša Beneška Slovenija so ene same velike jaselce, v vsaki vasi v vsaki hiši od Rezije do Tamna-meji pa do Idrijce. Jaselce, kupljene v trgovini, so čisto podobne vsaki naši hiši, ki je sama po sebi ena betlehemska štalica.
Zato imamo mi beneški Slovenci naš Božič, naše jaselce tako radi, ker mi iz lastne izkušnje prav dobro vemo in občutimo, kaj pomeni preganjanje in kaj mrzla mizerija v mrzlem decemberskem večeru.
Herodež je dal ukaz, naj se pobijejo vsi majhni otroci. Pri nas tudi neki nacionalistični Herode-ži ukazujejo, da se umorijo slovenske duše vseh naših otrok, počasi, leto za letom v šolskih sobah, kjer ne smejo spregovoriti besede v slovenskem jeziku naših ubogih slovenskih mater - Marij. Ubijajo jih leto za letom, pa jih nikdar ne morejo ubiti in jih ne bodo nikoli.
Nad našimi večnimi jaselcami ni nobene zvezde z Jutrove dežele, z vzhoda, ker je strogo prepovedana vsaka zvezda.
Ne prejemamo nobenih darov, pač pa samo kadilo za tisoče naših žrtev iz dveh svetovnih vojn. Farizeji in pismarji iz Vidma ne dovoljujejo, da bi nas kdo obiskoval iz drugih dežel. Nočejo, da bi kdo videl, kako so raztrgane in mizerne te velike jaselce, ta naša Beneška Slovenija.
Darila nam prinašajo samo naši delavci, ki se vračajo domov za praznike iz Belgije in Francije. Ta darila so strašno draga, ker so kupljena z žulji, z zdravjem in s smrtjo naših minerjev. Saj so nam naši minerji še na Božič leta 1951 poslali svoje božične pozdrave, ki še zmeraj drže :
Schaffhausena, Ziiricha, Vernayazza in Vaidistica imajo bližnjo pot za vrnitev domov naši delavci, ki so sekali po gozdovih in kopali rove za regulacijo potokov. Vračajo se tudi naše žene iz Londona, Švice in severnih italijanskih mest. Lepo so oblečene, po modi. Pogo-spodile so se, toda nobeden ne ve, kako so morale trdo delati in koliko neprespanih noči so prestale na nogah pri delu kot dekle v gosposkih hišah.
Ali se je kaj spremenilo, odkar so odšli ob koncu pretekle zime na delo v svet? Malo se je spremenilo v Beneški Sloveniji, kjer se je kolo časa ustavilo in ni napredka, še manj je dela, še manj zaslužka. Zaprli so cementarno v čemur-ju, edino industrijo v naši deželi.
Volitve so opravili v maju mesecu skoraj brez delavcev in zato so v občinah ostali stari obrazi sekretarjev in županov. Volili so le stari možje in žene in ti volijo v strahu božjem in v strahu pred oblastmi zmeraj iste ljudi in zmeraj isto partijo, ki je na vladi.
Dragi naši izseljenci in izseljenke! Skozi zimske mesece se bo slišala Vaša pesem po naših starih oštarijah. In plesa tudi ne bo manjkalo. Teklo bo vino, toda naj se ne preliva, da bi teklo z miz. Prav je, da se odpočijete v veselju, zabavi in plesu, toda držite se mere. Saj
vidite, da so naše vasi, naše hiše, vse raztresene, kot da bi šla skozi nje revolucija in vojska, če vi ne boste pomagali, ne bo nobeden in bo vse razpadlo.
Vi tisoči izseljencev v 1'seh državah Evrope ste novi kvas naše Beneške Slovenije. Ni se Vam treba bati gospode, ki komandira nad našo deželo. Trdo zaslužite svoje franke v tuji deželi. Toda ta tuja dežela je bolj domača kot lastna domača zemlja. Tam se Vam ni treba bati ne sekretarjev, ne marešalov in ne financev. Vašega slovenskega jezika ne zapostavljajo in ne zaničujejo ne v Franciji in ne v Belgiji kot ga doma. Lahko ga govorite in ni treba, da molčite ali pa pričnete govoriti po laški, kadar pride tuiec zraven. V Franciji in v Belgiji ne vprašajo pri delu, ali imate legitimacijo vladne stranke in ali ste »italianissimi«. Doma se morate klanjati pred vsakim občinskim slugom, da dobite za, nekoliko mesecev dela v »cantieri di lavoro«. V Belgiji in Franciji Vas nobeden ne straši, če berete Vaša domača lista »Matajur« in »Slovenski glas«, žalostno je, da šele v Belgiji in Franciji zveste, kaj je enakopravnost. Doma v Beneški Sloveniji ste zmeraj umazani »šklaf«, v tuji Belgiji enakopraven delavec V Belgiji niso italijanski delavci več kot vi. Za isto delo, isto mesto in ista plača.
Bodite pozdravljeni, vi trpini rudnikov, na domačih tleh! Vi prinašate s seboj duh enakopravnosti. Dosti dolgo je hlapčevala Beneška Slovenija. Tudi pri nas mora zmagovati enakopravnost. Beneški Slovenci hočemo biti enakopravni v svojih narodnih in socialnih pravicah!
I I I TIII 1111 I I 11111IMIIIII I ITI111 I I 1111I I M M II IIMIIIIIMII ■ llll!lllll!l!llll|]|llilllllllllllll!l!M!l!lllll!lllll)|!ll|tlllll!lllil!llllllllllllll|i|ll
Slovenske šole za perfektno znanje italijanščine
Glasilo francoske narodne manjšine v Val d’Aosta z dne 23. oktobra t. 1. piše, da se učenci v osnovni šoli bolj naučijo italijanščine, če se v šoli učijo istočasno tudi v materinem jeziku — v francoščini. S tem, da se učenci uče v višjih razredih osnovnih šol oba jezika hkrati, učenci primerjajo en jezik z drugim in si laže zapomnijo besede in izraze enega in drugega jezika.
Šole za napake
Konkretno so ugotovili v četrtem in petem razredu osnovnih šol, da so učenci pisali po diktatu italijanščino z manj ortografskimi napakami, če so se istočasno učili tudi svoj materin jezik: francoski. Pri učencih pa, ki so se učili v šoli samo italijanščino, je pri diktatu kar mrgolelo napak kot v starem siru črvov.
Mi beneški Slovenci imamo pa praktičen primer, kako je bolje za znanje italijanščine, če se uče učenci tudi svoj materin jezik — slovenščino, pri naših narodnih bratih Slovencih na Tržaškem in Goriškem.
Devetdeset let šolskega totalitarizma
Nas uče v Beneški Sloveniji že 90 let kar naprej in naprej samo italijansko. Bognasobvari, da bi kot zimska muha za-brenčala v šolski sobi med slovenskimi otroki in učiteljem slovenska beseda. Kaznovani so učenci in kaznovan bi bil učitelj, ko bi to dovoljeval.
Mešanica slabe italijanščine In slovenščine
In vendar, kakšna je ta italijanščina, ki jo nas uče v teh šolah brez slovenščine.
»Vam povjemò, de od pekla do
min jere je pru zlo malo diference, zak mi minatorji djelamo brez
mjere«.
Če kdo v Italiji, potem gotovo mi beneški Slovenci želimo, da bi za Vjenahti zahodne Beneške Slovenije ali za Božič Nadiških dolin zmagalo v svetu božično načelo »Mir ljudem na zemlji«, kajti kadar ni miru, mi najdraže plačujemo s krvjo zaradi naše državljanske zvestobe.
Nocoj . . .
Takšna, da se Bogu smili. Govorimo vsi, ki smo bili v šolah, italijanščino, mnogi še bolje furlanščino, ki je tudi ne smejo učiti v šolah. Toda ogromna večina nas beneških Slovencev ne zna toliko italijanščine, da bi jo tudi pismeno uporabljali. Mi smo narod izseljencev, ki odhajamo v svet. V šoli nas samo italijanska šola ni naučila, da bi mogli pisati domov v italijanščini. Pisma, ki jih pišemo so strašna zmešnjava slabe spakedrane italijanščine in našega domačega slovenskega jezika. Nobeden izmed nas ne zna napisati najbolj preproste italijanske prošnje na oblasti, nobeden izmed nas ne zna izpolniti raznih formularjev za potne liste in za druge potrebe. Italijanske knjige v redkih bibliotekah naše dežele leže zaprašene, ker jih nobeden ne bere, ker so te knjige za nas pretežke in nerazumljive. Naše znanje italijanščine je premajhno, da bi brali italijanske knjige. Znamo govoriti toliko italijanski, kot je potrebno v gostilnah in trgovinah. V uradih smo pa že nerodni reveži, katerim se beseda spotika.
Slovenska šola za učenje italijanščine
Cisto drugačni pa so učenci, ki prihajajo iz slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem. Oni znajo oba jezika : slovensko ih italijansko prav dobro. Tudi naši otroci, ki se uče v slovenskih šolah v Gorici in Trstu, znajo bolje italijanski, kot pa tisti, ki se uče v samo italijanskih šolah po naših vaseh. Oni znajo tudi pismeno italijanščino, česar pa italijanska šola v nar ših krajih ne more nikdar doseči, četudi bodo še skozi 90 prihodnjih letih v naših krajih samo italijanske šole, mi italijanščine ne bomo nikoli popolnoma znali. Zmeraj bomo na pol analfabeti, ki bomo morali tekati za vsako pisemce, za vsako še tako majhno pismeno vlogo k zakotnim pisarjem ali pa k dragim advokatom.
Kdor želi, da bodo naši otroci govorili in tudi pisali po italijanski, ta mora zahtevati slovenske šole, v katerih se poučuje italijanščina kot učni predmet.
Starši in oblasti zahtevajte v Beneški Sloveniji slovenske šole, da se naučimo perfektno italijanski.
V Matajurju nocoj takó jasno se svetli, tam v Nadiži nocoj takó sladko žubori.
V hlevcih nocoj kravce bedijo vso noč, Benečanom nocoj zaspati ni moč.
Na ognjišču nocoj živi ogenj plapola, gor v kaminu nocoj nam božiček šepeta.
V Trinkih, Platiščih nocoj luminčke nesó, vsi prazniški nocoj k polnočnici gredó.
V Benečiji v Benečiji nocoj glorija, mir . . . Joj, joj !
Med mirom in vojno
Politična bilanca starega leta
Ob koncu leta se navadno delajo obračuni. Potegne se črta pod bilancio in se pregledajo pozitivne in negativne postavke. Za leto, ki zahaja, so posebno zanimive politične bilance.
Leto obratov
Preteklo leto 1956. je bilo polno sunkovitih obratov v mednarodni politiki. Menjaval se je up, da bo človeštvo vendarle prišlo do zaželenega miru, z velikim strahom, da stojimo tik pred izbruhom tretje svetovne vojne. Prav kakor poje pesnik: »Sem dolgo upal in se bal...«, taka je tudi bila mednarodna politika.
Sestanek »velikih štirih« v Ženevi je najprej ustvaril ugodno ozračje za mir. Izjave ameriškega predsednika Eisenho-werja in sovjetskega prvega ministra Bul-ganina, so vlile upanje, da bo konec »hladne« vojne.
Tja do začetka jeseni smo se zibali v tem prijetnem upanju.
V zadnji četrtini leta smo se pa kar hipoma zavedli, da smo zdrknili zopet na rob »tople« vojne. Strojnice so zaregljale v Severni Afriki, tanki so se valili v srcu Evrope, padalci so se spuščali ob Sueškem prekopu — vojna je tu!
Oglejmo si malo svetle in temne točke mednarodne politike starega leta. Prvi večji dogodek so bile parlamentarne volitve v Franciji. Okrepila se je sicer desna opozicija poujadistov in leva komunistična, a vendar sta vodja socialistov Guy-Mollet in radikalec Mendès - France
sestavila vlado. Računali so na stalnost vladne večine po vednem in tolikem menjavanju strank. Francija bi bila lahko igrala važno vlogo za pomirjanje med Vzhodom in Zapadom. Toda prišla je preveč pod vpliv desnice. Sprva je vlada ugodno rešila vprašanje neodvisnosti najprej v Tunisu in pozneje v Maroku, vprašanje Alžira je pa hotela namesto s politiko pogajanj reševati s puškami. Zato je Mendès - France izstopil iz vlade, v Alžirju pa še vedno traja guerilja, ki požira milijarde frankov in tisoče življenj.
Tudi Angleži so v začetku leta začeli v Severni Afriki z modro politiko. Zlata obala se bo s priključenim Togom kot neodvisna država Ghana pridružila Britanski skupnosti narodov. Proti koncu leta je pa tudi britanska diplomacija zgubila živce.
Kanal ln jez
Sredi poletja je namreč novi egiptovski predsednik Naser iskal kredite za gradnjo jeza pri Assmanu. Egipt bi pridobil velikanske planjave rodovitne zemlje, revnim felahom bi bilo na ta način neznansko pomagano. Ker evropske države niso hotele dati posojil, je Naser nacionaliziral sueški prekop, da bi iz njegovih dobičkov zgradil jez. Anglija in Francija, ki sta bila glavna delničarja te zlate gospodarske žile, sta planili po koncu. Zbrala se je konferenca v Londonu, kjer (Nadaljevanje na 2. strani)
'a' & *	-
Vesel Božič in srečno novo lelo
vic<
želi uredništvo in uprava „MATAJURJA“ vsem svojim naročnikom, bralcem in prijateljem
Novoletna Koleda Beneške Slovenije
------------------------------- Štev.	20
Med mirom in vojno
Koleda Beneške Slovenije je letos bolj slaba. Ubogi mi koledniki, ki moramo pobirati letos takšno koledo. In še nakrem-žiti ali pa kregati se ne smemo, da so letos dali Beneški Sloveniji tako zanič koledo: polno je praznih lešnikov, polno piškavih hrušk in polno jabolk, ki so zunaj rdeča, znotraj pa plehka ali pa celo nagnita.
Laudato on. Gronchi ^
Kar imamo kolede od predsednika naše države on. Gronchija, je vse zdrav sad. Zato naj bo »laudato« za odlok o gorski bonifikaciji naših krajev, koliko časa pa bodo ta njegov odlok vlačili po videmskih uradih, pa ni njegova krivda.
Se bolj pa smo hvaležni predsedniku republike za besede pravičnosti in obsodbe nacionalizma, ki jih je govoril 7. oktobra v Trstu in 4. novembra v Gorici, ki pa so veljale tudi nacionalistom v Vidmu, ker so takoj zacvilili, ko jim je stopil na njihov nacionalistični rep. Sedaj vemo, da na najvišjem mestu v državi ne odobravajo tega, kar uganjajo z nami beneškimi Slovenci nacionalistični krogi v Vidmu, in sedaj vedo tudi videmski nasprotniki beneških Slovencev, da to, kar uganjajo, ne odobrava predsednik.
Prazne obljube
Lešniki praznih obljub, ki so jih nasule za provincialne in občinske volitve dne 27. maja razne italijanske stranke, so se pod udarci kritike našega ljudstva razdrobili in pokazali prazni in črvivi. Celo tistih, ki so nam jih nasuli, je sram. V svojih listih v »Gazzettinu« in »Messaggera Venetu« ter celo v interpelacijah poslancev na vlado so priznali, da je stanje nevzdržno, da tako ne more iti več naprej v Nadiških dolinah, da ljudje trumoma zapuščajo svoje vasi in odhajajo v tujino.
Zapiranje cementarne v čemurju in majhnih kamnolomov po deželi so pa pravi gnili klopotci izpod velekapitali-stične koklje, ki širijo smrad in zmedo med brezposelnimi revnimi ljudmi!
Drobni konfeti
Med koledo je nekaj drobnih konfetov in karamel, ki dajo nekaj sladkobe, toda pustijo usta in želodec prazna. Popravljeno je bilo nekoliko cest, šol in cerkva,
V starih časih so imeli navado, da so na dan pred novim letom vlivali svinec ali goščo od kave in vedeževali, kakšno srečo ali nesrečo bo prineslo novo leto.
Tudi danes se še oglašajo razni preroki in vidci, ki napovedujejo prihodnje dogodke. Posebno kadar je prejšnje leto šlo prav po ostrini in negotovosti, se ljudje radi zatekajo k vedežem, da bi kaj boljših novic zvedeli.
še vedno izhajajo v raznih jezikih koledarji in kabale z napovedmi, ki jim lahko verjameš ali pa tudi ne. Resnica se bo pokazala šele za prihodnji Silvester.
Nekaj takih napovedi, ki so pa po navadi vedeževalcev zaviti v meglene besede, vam bo naš kolednik nadrobil.
V JANUARJU ne bo nič posebnega. Vreme bo precej neugodno v raznih deželah. Slišali bomo tudi o poplavah, šestnajsti dan v mesecu bo prinesel razne spremembe.
FEBRUAR bo prinesel mrzle vetrove, nalive in celo bliske. Po polni luni se bo obrnilo na bolje. Vreme bo vplivalo tudi na politiko. V parlamentu se bodo poslanci precej hudo spoprijeli.
V MARCU se bodo zbrali veliki možje na posvet, pa ne bo prišlo do nobenih pravih zaključkov. Proti koncu meseca bo kar nenadoma lepo vreme.
Pride APRIL; deževen bo. Slišali bomo govor nekega državnika, ki ga bodo vsi odobravali. Nekateri, ki menijo, da vodijo ljudstvo, se bodo zbrali na kongres; tudi ta se bo izjalovil.
Lepi MAJ bodo obvladovali hudi vetrovi. Globoko bo prizadela svet neka žalostna novica. Spretni agitatorji bodo povzročili zmede.
V JUNIJU se bo pojavila velika vročina. Vplivala bo tudi na časnikarje, ki bodo sprožili vročo papirno bitko na podlagi lažnivih poročil. V tem mesecu se bo končal tudi nek proces, ki se že dolgo
delalo je nekaj »centri di lavoro« za brezposelne in to je pa bilo vse. Toda vsa ta dela niso odvagala niti škode, ki jo je napravila samo toča v nekaterih krajih, kaj šele ogromno škodo, ki je nastala z zaprtjem zadnjega in edinega industrijskega obrata Beneške Slovenije.
Vsaj nekaj veselega
Veseli trenutki za nas so bile objave o delovanju našega prvega prosvetnega društva »Ivana Trinka«. Tega veselja niso mogli zmanjšati niti razni napadi v listih proti beneškim Slovencem, ki so v eni sapi trdili, da so Slovenci in da niso Slovenci v Nadiških dolinah. Mi pa vemo, da smo Slovenci.
Med vesele dogodke spada tudi obmejni promet. Sorodniki, prijatelji in znanci iz soške doline prihajajo k nam in mi »Benečani« jo mahamo na Tolminsko. Eni in drugi imamo podobne težave kot pač ljudje v hribovitih krajih. Toda to sestajanje je vendarle uvod k splošnemu razumevanju med državami in narodi v Evropi.
Naša letošnja novoletna koleda je zrasla iz kamenja težav naše revne dežele in iz strupenega semena naših večnih nasprotnikov italijanskih nacionalistov. Zato pa tudi koleda ni mogla biti drugačna kot popolnoma slaba. Sicer pa ali so
vleče.
JULIJ bi moral biti miren. Temperatura bo močno zrastla. Zgodilo se bo tudi nekaj, česar se ljudje že dolgo boje.
V AVGUSTU bo spočetka vročina od-j en j ala, potem bo pa zopet zrastla. V svetovni politiki bomo slišali vse polno nasprotujočih si vesti o neki resnici, ki bo pa še ostala prikrita.
SEPTEMBER bo potekal mirno in brez iznenadenj.
Z lepo jesenjo se bo začel mesec OKTOBER. Velike obtožbe se bodo slišale proti neki visoki osebi. Nastale bodo po-
Preteklo nedejo je bluó na kamunskem sedežu izredno zasedanje kamunskega konsejà, de so rešil nekaj važnih problemu. Najparvo so odobrili prožet za gradnjo nove šuole u Gorenjem Marsinu, ki bo koštala približno 7 milijonu lir. Država je za gradnjo tiste šuole že nakazala našemu kamunu posojilo 5,775.000 lir, ki ga bo muoru varnit u tridesetih ljetih. Potlé so odobril tarifo trošarinskega davka (imposte di consumo) za Ijeto 1957 an še enkrat pctardil apalt za izterjatev tega davka tvrdki Ing. Sirk Jožef iz Vidma za pet ljet (-957-1961). Sklenil so tudi, de bojo dali za »Centro di tutela mino-lire« 5.000 lir an 10.000 lir šuolski patro-pat. Pregledali so tud seznam karminskih ubuogih an dali dovoljenje za pre-vožništvo z automobilom (Servizio Pubblico) Birtič Fiorelu iz Brišč.
POROKE. Poročili so se Della Pozza Ezio iz Monfalcone s Klavora Brano iz Podbonesca; Juretič Jožef z Juretič Kla, ro, oba domačina; Sperotto Evaristo iz Vičenze z domačinko Gujon Valerjo; Par
bile prejšnje naše kolede kaj boljše? Ali niso bile lanska, predlanska, vse kolede, odkar jih pomnimo, slabe. Nimar so naše kolede slabe in smo tega že vajeni.
Več prijateljev kot sovražnikov
Mi beneški Slovenci smo trde sorte in slabega ter hudega že vajeni. Korajže ne izgubimo tako lahko in si voščimo vse najboljše k Novemu letu. Gradimo na bodočnosti, na boljši bodočnosti in se zanjo borimo. Imamo dosti prijateljev, več kot nasprotnikov v naši deželi; čeprav nimajo v rokah močnih časopisov, so vendarle ogromna večina. Največ prijateljev imamo med Furlani, toda tudi med Italijani nismo brez priiateljev. Vsi ti poznajo krivice, ki se nam gode samo zato, ker smo Slovenci.
Na svoje ljudstvo in na naše prijatelje se bomo opirali v novem letu. Naj bo pozdravljeno novo leto, pa četudi nam bo prineslo le za kanec poboljškov na narodnem, gospodarskem, socialnem in političnem polju. Morda, še ne v novem letu, toda v prihodnjih letih prav gotovo bodo morali biti nasuti v našo koledo: i deželna avtonomiia i narodne pravice i socialna enakopravnost i dvig iz gospodarske zaostalosti.
Po malem na boljše v novem letu. 1957!
SREČNO NOVO LETO!
litične zdrahe, ki jih ni nihče pričakoval.
NOVEMBER bo še lep. Nek državnik bo močno presenečen, ker se ne bodo njegova predvidevanja uresničila. Stara politična prijateljstva se bodo obnovila. Proti koncu bosta pritisnila zima in sneg.
Zadnji mesec leta 1957 ne bo hude zmrzali. Politiki se bodo spet spopadli. Zvedeli bomo za, nekatere tajnosti, ki nas pa ne bodo razveselile.
Iz zapisanega se razbere, da bo prihodnje leto kar nekam mirno šlo skozi: v politiki še brez vojska in v ugodnem vremenu. V domači politiki pa kaže, da se bodo vsi Benečani streznili in prišli na skupno misel za svoje pravice. — Da bi le res tako bilo kot laja naš kolednik.
storutti Dante iz Perugie z Manzini Josi-pino; Contessi Antonio iz Humina z Melisa Rahaelo; Lister Luigi iz Trbiža s Kukovac Pasqualino.
Naj pripuomnimo, de je od šestih ženinov samo en domačin. Kaj našim dekletom rjes ne ugajajo več domači puobi?
SV. PETER SLOVENOV
MALI OBMEJNI PROMET
Mjesca novembra je bluó u Nadiški dolini skuozi obmejne bloke 13.052 prehodu. Skuozi blok parve kategorije u štupci je prešlo držauno mejo 2.000 italijanskih an 4.446 jugoslovanskih državljanov; skuozi Beli potok (Učeja) 18 Italijan, an 82 jugoslovanskih; skuozi Most na Nadiži (Ponte Vittorio) 182 italijanskih an 1110 jugoslovanskih; skuoz Polavo pri Čeplati-ščih 88 italijanskih an 804 jugoslovanskih; skuozi Solarje pri Dreki 381 italijanskih an 701 jugoslovanskih; skuozi Mišček v Idrijski dolini pa 180 italijanskih an 252 jugoslovanskih državljanov.
(Nadaljevanje s 1. strani)
so hoteli prekop internacionalizirati, potem so hoteli na ameriški predlog ustanoviti posebno družbo držav, ki kanal potrebujejo. Egipt je pa vztrajal pri svojih pravicah. Države, ki hočejo mir — med temi tudi Jugoslavija in Italija — so predlagale, naj reši to vprašanje Organizacija Združenih narodov. Upirala pa sta se Eden in Pineau, čeprav je par mesecev prej izjavljal : »Politika vojne je neprimerna.« Na Cipra in Bližnjem Vzhodu so se že zbirale armade. Vendar se je po razpravi v Varnostnem svetu položaj malo umiril, kar napade Izrael 29. oktobra Egipt in se približa kanalu. Začela je prava vojna. ZDA so se hujskanju Britanije in Francije upirale, zato sta poslali Egiptu in Izraelu ultimat, naj umakneta vojske 12 milj proč od kanala. še več: 1. novembra sta Anglija in Francija proti načelom ustanovne listine OZN na,padli Egipt, »da bi zavarovali svobodno plovbo skozi kanal.«
Segnijeva demokrščanska vlada je sprva molčala, da se preveč ne zameri atlantskim zaveznikom. Tedaj sta pa Amerika in OZN odločno posegli vmes. Glavni tajnik Dag Hammarskjoeld je ob podpori miroljubnih in protikolonialnih držav zaustavil napad na Egipt. Britansko -Francoske sile se morajo umikati. Čete Združenih narodov — med njimi tudi močan jugoslovanski odred — prevzemajo postojanke, da pride zopet do reda. Za enkrat je tretji svetovni požar, ki bi ga bil skoraj zanetil bencin, kateri se prevaža skozi kanal, zadušen. Kako dolgo?
Vsi za mir?
Toda vrnimo se zopet k prvi polovici leta, ko so mirovni upi rastli. »Mirovno ofenzivo« je sprožila Sovjetska zveza, ko je uredila sporna vprašanja s Finsko in se orekla vojnim oporiščem Namignila je, naj bi tudi Zahodne velesile zapustile svoja. Spretno je izkoristila nesoglasje med ZDA in Vel. Britanijo zaradi Srednjega Vzhoda. Bulganin je pisal Eisenho-werju, naj bi obe največji sili na svetu sklenili prijateljsko pogodbo za 20 let. ZDA so pa zahtevale, da poprej SZ svoje želje konkretno podpre. Obe velesili sta zagotavljali, da sta za mir.
Med tem je prišlo do XX. zbora sovjetske komunistične partije. Hruščevo tajno poročilo, ki ga je pa Washington kmalu objavil, o Stalinovih grozodejstvih, je izzvalo v mnogih zahodnih partijah pretres. Na svetovno javno mnenje je pa ugodno vplivala obsodba oboževanja oseb nosti in Stalinove politike, ki je krvavo dušila vsa mnenja, če so se količkaj razlikovala od moskovskih.
Posledice te nove smeri so se kmalu pokazale. Koneem spomladi so z vsemi častmi sprejeli v Moskvi predsednika Tita. Podpisana je bila izjava o sodelovanju socialističnih držav na temeljih suverenosti in enakopravnosti in ne več na diktatu iz Moskve. Razpustili so tudi ko-minformo, ki je bila naperjena najbolj proti Titu in Jugoslaviji.
Posledica destaiinizacije je bil tudi obisk Hruščeva in Bulganina v Londonu. Domenili so se, da bosta obe državi poglobili trgovske, športne in kulturne stike. Britanija naj bi tudi posredovala med ZDA in SZ.
Napetost je popuščala. Zato je naš državni predsednik Gronchi na obisku v Združenih državah razvil misel, naj bi Atlantski pakt ne bil le vojaško združenje Zapada, ampak bolj gospodarskega in političnega pomena. Iste ideje sta razvijala na obiskih v Ameriki in v Moskvi tudi francoska ministra Mollet in Pineau. Na podlagi vseh teh teženj so v okviru Atlantskega pakta ustanovili odbor »treh modrih«, v katerem sedi tudi naš zunanji minister Martino. Odbor je že izdelal načrte za gospodarsko in kulturno sodelovanje držav Atlantskega pakta.
Upanje na zbližanje vseh držav je ras-tlo. Samo nemški kancler Adenauer se je zbal, da ne bo nemško vprašanje združitve rešeno, če se pomirita Vzhod in Z ar
Skuozi obmejni prehod Klinac ni šu no-bedan, ker je biu zaprt, a ga bojo spet odprli na pomlad.
Mjesca decembra bo višno več prehodu iz italijanske strani, ker se bojo za praznike varnili daniti emigrantje.
pad. Toda njegova vsenemška misel ne bi nudila tega razvoja, če ne bi na Vzhodu začelo vreti.
Dogodki na Poljskem
Napačna stalinska politika se je najprej pokazala na Poljskem. Počilo je v Poznanju, kjer so delavci demonstrirali in zahtevali zboljšanje življenjskih pogojev. Sovjetski tanki so skušali zadušiti upor. Ljudska volja je pa bila to pot močnejša od tankov. Na zborovanju plenuma poljske komunistične partije je bil izvoljen v politbiro kot vodilna oseba Wladi-slav Gomulka, katerega so stalinisti več let vlačili po ječah zaradi titoizma.
Pod njegovim vplivom so Poljaki skušali postaviti svoje odnose do Moskve na osnove v duhu Hruščevovih izjav. Toda tedaj se je nepričakovano zgodilo, da Moskva ni hotela popustiti. Sovjetski voditelji so prileteli v Varšavo, da bi razvoj v duhu enakopravnosti socialističnih držav zavrli, a spričo enotne volje poljskega ljudstva, enotno strnjenega okrog Gomulke, niso nič dosegli. Stalinski zastopnik maršal Rokosowski je moral po krajšem »dopustu« iz Poljske. Gomulka pa je odnose z SZ na obisku v Moskvi uredil na pravem sožitju. Zubelj na Poljskem je bil z njegovo pametno politiko zadušen.
Iskra preskoči
Poljski dogodki so odjeknili tudi drugje. Iskra je preskočila na sosednjo Madžarsko. V dobi stalinske politike je imel vse vajeti v rokah Matija Ra,kosi. Krvavo je preganjal ljudske zastopnike, in jih obdolževal titoizma, to je take, ki so skušali dejanskim razmeram ustrezno prikrojiti socialistične družbene odmore. Ko se je sam obtožil napačnih metod in je moral zapustiti vodstvo stranke, je prišel h krmilu Eraoe Geroe, mož prav takega kova kot on. Ljudstvo pa je zahtevalo temeljitih sprememb in zboljšanja nizkih življenjskih pogojev. Voditelji so bili gluhi in ljudstvo je 23. oktobra šlo na ulice. Vodstvo je prevzel Nagy, staliniste so odstranili. Tedaj je pa nastopila sovjetska intervencija. Nagyeva vlada je padla in na površje je prišei Janos Kadar. Toda vseljudski odpor se je iz Budimpešte razširil po vsej državi. Imre Nagy se je 4. novembra s tovariši zatekel v jugoslovansko poslaništvo, kjer je dobil azil. 21. novembra sta se jugoslovanska in madžarska vlada dogovorili, da se sme prosto vrniti domov. Sovjetske oblasti so pa mednarodno pravo prekršile in Nagyja s tovariši odpeljale. Delavci so se zopet dvignili ter zapustili tovarne in rudnike. Nekateri elementi so sicer skušali ljudski odpor izrabiti v svoje politične špekulacije. Tudi napad na Suez ni pri stvari popolnoma nedolžen, a dejstvo je, da madžarski delavec vodi borbo za več svobode in za več kruha, Boji in emigracije še niso končani, posebno ker nočeta matf žarska in sovjetska vlada sprejeti priporočil Varnostnega sveta in OZN. Se vedno obstoja nevarnost, da se bo iskra v srcu Evrope razpihala v plamen.
Pozitivna postavka
Sredi teh borb je ameriško ljudstvo ponovno izvolilo za predsednika države Ei-senhowerja. Izvoljen je bil predvsem na mirovnem programu. Zato bržkone niso neosnovane zadnje vesti, da je vzel ponovno v pretres pismo Bulganinia od 17. novembra. V njem so sovjetski predlogi za razorožitev, za prosto nadzorstvo vseh držav iz letal in celo za nevtralni pas čez srednjo Evropo v širokosti 1600 kilometrov. Obširnejših izjav pa ni še dala nobena stran, zato moramo še čakati.
Res pa je, da vršijo močan pritisk v pravcu mednarodne politike države, s katerimi je predsednik Tito posredno ali neposredno navezal stike. Te so poleg Jugoslavije ogromna Indija, Bruma, Etiopija, velikanska Kina in druge. Kitajski dnevniki so v polovici decembra objavili v celoti Titov govor v Pulju in s tem pokazali, da se pridružujejo njegovi zunanji politiki in k ustvarjanju tretje mogočne sile, ki bo lahko držala ravnotežje med obema blokoma.
Tako se leto 1956 končuje s pozitivnimi in negativnimi postavkami. Upanje je> da bodo v bližnji prihodnosti prve pr®-vladale.
Pogled na Matajur iz Zapotoka na desnem bregu Nadiže
» I l 111 lili 111 I I 11 I I I I I I I 1111 < 1111 III 11 I I M 1111111111111111 | 11111111111111 ■ | , | , | ,| | | | ||1,| 11 M l 111,| IM 1111 IH 11111111 | I l I I 11,11 | | | 111111111 | 111 | 11111111111111 I I 111111
Kaj bo prineslo prihodnje
leto ?
iiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiriiiiiiiiiii i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii
PODBONESEC
Iz kamunskega konsejà
SREDNJE
Umru je famoštar iz Gorenjega Trbilja
Sporočamo žalostno vest, de je za ni-mar zapru svoje trudne oči zavedni Slo-venec g. Aleksander Tomazetič, župnik u Gorenjem Tarbilju. Z njim je naš li,st izgubu zvestega naročnika an parjatelja. Tudi vjemiki iz Gorenjega Tarbilja čutijo težko izgubo-, saj je biu renki gospod ne le samo njihou dušni pastir, ampak tudi svetovalec. Za usakega je imù nimar parpravjeno dobro bes jedo an u težavah tudi usakemu pomagu. Naj mu bo lahka domača zemja an njegou crud naj rodi bogate sadove !
Culi smo praviti od ljudi, de bo mjesto renkega, gospoda Tomazetiča dodeljeno njekšnemu italijanskemu župniku, če se bo tuo rjes zgodilo, bo tuo velik udarec, ker u Gorenjem Trbilju je dosti ljudi, ki ne zastopijo italijansko. Kaduó bo tjem ljudem deliu dušno tolažbo? S taj-šnjim postopanjem ne bojo zatrli samo
slovenskega jezika, ampak tudi vjero. Poglejmo nazaj u zgodovino! Kakuó se je trudiu Primož Trubar, de bi razšnu svojo vjero! Natisku je abecednik, to je bla parva slovenska bukva, de bi se ljudstvo iz njega učilo vjero. Donàs u 20. stoletju an tuo u daželi, kjer imajo governo u rokah demokristjani, ne znajo nucat naj-buj preprostih sredsteu za ohraniteu vje-re. Nekatjeri duhouniki Slovenščine se zavjedajo tega, a kaj pomaga, če muora-jo ubogat videmske kurjo, ki nejče uzet na znanje, de par nas živijo Slovenji.
»■ M in i n t i 1111 i-ii n i i i n i n i umu n i 1111 hu p i mil 11 | 111 im 111 i l »mii-i i imimi inu-in 1immuni m n 11
GRMEK
Kakor znano, je teritorij grmiškega ka-muna zlo podvaržen tuči. Skoraj usako ijeto uniči tuča dobro part puojskih par-djelku an zatuó so že takuó mali an slabi pardjelki neznatni. Ljudje so parmuo-rani hodit po svjetu iskat zaslužka, de pomagajo preživjati tiste, ki ostanejo ta duomah. Od 1737 ljudi, ki jih šteje grmi-ški kamun, je po svjetu s trebuhom za kruhom več kot pu.
Ljetošnje poljetje je tuča popounoma uničila pardjelek sadja an grozduja u vaseh Grmek an Platae. Kamunska administracija, je zatuó sklenila, de prosi ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo (Ministero Agricoltura e Foreste) za po-muoč, de bi usaj no malo pomagali prizadetim krajem. Tista governova pomuoč pa. ne bi bila razdeljena med kmete, ki jim je tuča uničila pardjelek, ampak bi z njo dogradili puojske poti Lese - Grmek an Lese - Brdo - Platac. Za tista djela je kamunska administracija zaprosila governo 10 milijonu lir. Tiste puojske cjeste so ble že začete pred kajšnim Ijetom na pobudo provincialnega, inšpektorata za agrikulturo an s pomočjo »Ente Provinciale per l’Economia Montana« iz Vidma, potle so pa z d j eli ustavili, ker je zmanjkalo fondov.
Tista djela bi bla velikega po-mjena, ker bi bluó s tjem povezanih šest vasi s središčem kamuna an dolino. Ljudje iz Platea, Brda, Dolenjega an Gorenjega Grmeka an Kanalca imajo velike težave, če čejo iti u dolino, ker steze, po katjerih muorajo hoditi, so strme an nagobarne.
Troštarno se, de bo governo uslišu prošnjo an de bo takuó usaj no malo olajšano živenje našim ljudem.
ZA OSTETRIČNI KONZORCIJ
Na zadnjim komunskem konseju se je govorilo med drugim tudi o ustanovitvi ostetričnega konzorcija. Kakor je znano, smo imeli do sedaj komaro v Klodiču, ki je opravljala svojo službo tudi po dre-ških vaseh. Za njeno vzdrževanje morajo oba kamuna plačevati dosti denarja. Ker pa se sedaj rodi pri nas malo otrok,
ne vrže ratinga, da bi jo vzdrževala samo Grmek ini Dreka, posebno če pomislimo, da gre večina porodnic v čedadski Spital. Zato je naš župan, gospod Anton Pavletič, poslal pismo dreškemu in šent-lenartskemu županu s prošnjo, naj bi ustanovili vsi trije komuni skupaj oste-trični konzorcij. Tako bi se stroški vseh treh komunov v tem pogledu znatno znižali. Potreba po ustanovitvi konzorcija je prišla tudi od tega, ker manjka v Klodiču stanovanje za komaro. Na konseju je bil dan ta predlog na glasovanje in sprejet od vseh konselirjev. Upamo, da- bodo tudi v Dreki in v št. Lenartu sprevideli potrebo po ustanovitvi tega konzorcija. Ta inicijativa našega župana je, po našim mnenju, hvale vredna.
TRIDESET TISOČ LIR ZA ODTOČNICE
ZA GORENJE IN DOLENJE BRDO
že pred časom je dala videmska prefektura trideset tisoč lir za Gorenje in Dolenje Brdo, da bi napravili v teh vaseh odtočnice in druga potrebna dela. To je bilo zelo potrebno in upamo, da začnejo čimprej z delom. Da bi pa vse lepo opravili, je premalo- denarja, a kakor pravi stari pregovor, šenkanemu konju se ne gleda na zobe.
TAVORJANA
Tele zadnje dni so naši ljudje zlo hudi; po vaških poteh, po oštarijah, po hišah an pouserode se ne guari drugega ko o veliki mizerji, ki se obeta zavoj povišanja dajateu. Usi se čudijo, kakuó jih je mogla naša kamunska administracija tarkaj obremenit, saj spada naš kamun med tiste, ki so po lecu 991 od 25. luja 1952 oproščene usakega držaunega dau-ka. Iz teh zadnjih daučnih kartel, ki so nam jih parnesli tele dni, se vid, de bomo muorali od .sadà naprej plačevati okuol 5.000 lir dauka za njivo (ha 0,35) omega sveta, za vinograd pa 7.000 lir. Tudi dauk na živino an družinski dauki (fogatik) so zlo visoki; lahko rečemo skoraj še enkrat tarkaj visoki kot u katjerim
PREŽIHOV VORANC:
Na koncu našega polja je bila grda, temačna globača, ki so ji rekali Pekel. Bila je podobna globokemu kotlu, obdana od treh strani s strmimi bregovi, le na eni strani je imela žrelo, ki pa se je izgubljalo v črno, skrivnostno lesovje. Bregovi so bili porastli z zanikarnim grmovjem, s češmigo, gabrovjem, tmovjem, Pasjo črešnjo in podobno navlako. Med grmovjem je rastla še zanikarnejša trava, porabna le za ovčjo krmo. Tam si na-Sel vresje, praprot, divjo in pravo, rabu-želj, čmeriko in podobnega zlomka. Pekel je bil tako pust in neprijazen, da se je človeku, ki je stopil vanj, nehote stisnilo srce. Edino, kar je bilo v njem živega, je bil studenec, ki je izviral prav ha njegovem dnu izpod mahovnatih skal ter po kratki vijugasti dragici izginjal skozi temno žrelo v svet. Njegovo žubor-jenje je polnilo kotel prav gori do robov. Povrhu je šum studenčevih vod udarjal
še iz gozdnatega žrela nazaj in se kopičil v globači. Ta neprestani šum je delal kraj še skrivnostnejši, kakor je bil že po sami legi.
Na prvi pogled bi se zdelo, da je ta kraj popolnoma nekoristen in da je za očetovo najemščino čisto odveč. Koristi od Pekla res nismo imeli posebne, vendar se je tu in tam dobil iz njega kak voz letne stelje. Kadar je oče potreboval les za cepe ali pa les za grablje, potem je šel ponj v Pekel. Gabrovina za cepce ali pa češmiga za grabeljske zobe je bila v Peklu tako žilavo raščena kakor nikjer drugod.
Največ dobička pa je bilo tam s pašo. Trava v Peklu sicer ni bila kdo ve kako bohotna, bila pa je menda posebno sočna, ker jo je živina v tej globači le prerada mulila.
Jaz sem se tega kraja bal, odkar sem se začel zavedati svojega bitja. Tega je
koli drugem kraju mandamenta.
Ali rjes ne more ušafat naša kamunska administracija druge poti za poglihat bilanco, kot obdaučiti ubogega kmeta? Ali ne vjedo tisti, ki vodijo kamun, de bo muoru več ku kajšen pru zavoj tega pro-vedimenta zapustiti duom an družino, de si ušafa djelo u drugih državah? Do donas se mali kmetje njeso izseljevali u zlo veliki mjeri, a če se stanje ne izbuojša, se bojo tudi njim začele odpirati vrata u svjet an morebit se bojo tud za. njimi za nimar zaprla, ostali bojo tam daleč, daleč, kjer so ostali že neštjeti.
CJESTA KANALUT - MAŽEROLE
Država je nakazala našemu kamunu posojilo 15 milijonu lir za nardit part cjeste, ki bo pejala iz Kanaluta u Maže-role. Ljudje komaj čakajo, de se bojo djela začela an de bo tam ušafalo djelo usaj nekaj dižokupanih ljudi.
U RIJEKI IMAJO LUC. Rijeka je maj-har zaselek našega kamuna. Kakuó težko je živenje u tej vasici je zadost, če po-vjemo, de so- bli do učeraj brez električne luči. Donàs ko se ves svjet takuó modernizira, je skoraj nemogoče mislit, de
obstojajo še kraji, kjer muorajo nuca,ti petrolejko ali karbita, če nejčejo iti spat zuodaj kot kakuoši.
Pretekli tjedan je zagorjela u Rijeki parva električna luč. Več ku kajšen si bo sadà lahko kupu radio an takuó bojo ljudje poslušali novice iz ejelega svjeta. An gospodinje? Tud tiste so vesjele. Sada bojo lahko šivale an peglale pozno u nuoč, saj so sadà njihove hiše poune luči.
SV. LENART
SKLEPI KAMUNSKEGA KONSEJA’
Na zadnjem kamunskem konseju, ki so ga imjel pretekli tjedan, so sprejeli sklep, de bojo va,mili državi 50°/o posojila, ki jim ga je dala za napeljavo vodovoda u Hlasti an Hrubjah. Določil so tudi honorar 12.000 lir za tistega, ki pregleduje kontator vodovoda. Poleg tega, so imenovali za kamunekega konsejerja Tomazetiča Bernarda na mjesto Ruggera Adama ker on ne more biti konsejer, ker je u službi na oficihu, ki ima opravka s kamunom. Nazadnje so še sklenil, de bojo u kratkem sklicali spet kamunski kon-sej, de bojo razpravjali še o drugih važnih problemih.
I I I »lil i I I I IM III 111 I I I lllll l-l 11!|;| 11 lillltlll-inirillllmi lllll l!l!l:l;ill:itl!l:IIMIIIM'MI|iMi|i|ll'|!l|l|'MIIIMIIIIIIIIIIIIII!tlltMI|lllllllllll|lllllll|l|lll|i|l|ll
SOVODNJE
se je nardilo in kaj je še potrebno
Stojimo na pragu novega ljeta an zatuó je dobró, de pogledamo nazaj, de vidimo kaj se je dobrega nardilo za zbuoj-šat živjenske razmere an katjera djela ruas še čakajo. Priznati muoramo, de se je u našem kamunu u tjeh zadnjih Ije-tih nardilo precej djel, čeglih je naš kar mu n ubog, kot so ubogi še neštjeti drugi u naši daželi. Djela, ki so bla nareta, so bla zarjes zlo potrjebna. Dograjena je bla ejesta Strmica - čeplatišče, u krat kem, pravijo de že mjesca febrarja, bo nareta pa še druga, ki peje u vas Matar jur.
A še dosti drugih djel bo korlo nardit u prihodnjosti. U našem kamunu je še kar šest vasi, ki njemajo cjeste. Te vasi so: Trčmun, Brca, Lozac, Pičnije, Duš an Jelina. Več kot 'dna tretjina ejelotnega prebivalstva našega kamuna muora prenašati brjemena še na hrbtu an zatuó si usakdo lahko predstavlja, de je živenje naših ljudi zlo trdo. Use te vasi, ki so brez cjeste, ležijo sevjeda visoko u brje-géh an zatuó je tarpenje še večje.
Naš kamun bi zlo rad rešu ta problem ejest, a kaj pomaga, če njema denarja za tajšna djela. Tuo bi muorale videti vladne oblasti an priti resnično na pomuoč, ker objub smo že naveličani.
AN GOSPODARSKO STANJE NAŠEGA KAMUNA?
Ankrat, a tuó ni zlo dougo od tega, so naši ljudje živjeli predusem od živinoreje. U starih časih so redili tud nad 2500
glau goveje živine, donàs pa, kakor se vid iz statistik, samo okuol 1000. že samo iz tega lahko usak človek sklepa, de se je muoralo gospodarsko stanje zlo poslabšati. Ljudje se par nas usako ljeto u večji mjeri izseljujejo, ker na juškem je zaslužek večji, a par tjem nobedan ne pomisli, de domačije propadajo. U zadnjih Ije-tih je odšlo u Francijo, Nemčijo, Belgijo an Švico okuol 600 ljudi, od tjeh je 350-400 sezonskih djelauceu, ki pridejo darmi samo od časa do časa. Ti emigrantje so venčpart mladi ljudje, najbuojše dje-laune moči, ki manjkajo na kmetijah an ki bi lahko daržali pokonci domače gospodarstvo. An emigracija še ni končana, usak dan odhajajo novi ljudje. Stari izkušeni ljudje, ki gledajo tisto naglo izseljevanje, pravijo, de naš kamun čez deset ljet ne bo imeu več kot 500 ljudi, če bo šlo tuó takuó naprej.
Sreča, de so odprli lansko poljetje mali obmejni promet med Italijo an Jugoslavijo, ker drugače bi živjeli še bolj zapuščeni an obupani. Odkar pa parhajajo k nam ljudje iz Jugoslavije an mi tja, poteka živenje buj vesjelo an pozabjamo na grenkobe an težave usakdanjih dni.
ZA ZVON U CEPLATIŠCAH
Pokrajinska uprava (Amministrazione Provinciale) je poslala našemu županu g. Jožefu Trinku 30.000 lir kot pomuoč za kupit tretji zvon u čeplatiščah. Za ostale stroške je zbralo denar ljudstvo samo.
TAJPANA
NO PRETENDAJO, KE VE D JELE JMO POU ZADIBANT
To se zdi, ke to ne more stati an maj-edan u bi ne vjervu, kar na nahlo, ke naš kumun u mà nič mankuj ko j 42 km ejest. Anjelé usaki u more sam se narditi 'dno indejo, če to more z jentradimi od kumu-na, mjeti use naše cjeste popravjene.
Težje, ke no se intendajo, so nardili konte, ke za kunete očediti, pjesak posuti an m j ere piopraviti od naših ejest, to če koventati najmankuj 20.000.000 lir. Recite anjelé, dan kumun božac tej ke u je naš, kjer u mà je uzeti. Z našimi mje-či ve ne moremo na majedno manjero. E pur poti to koventà, ke no bodita do-bré, če ve čemo žvilupati našo ekonomijo. Dosti to stoji ejtu.
Kuó to mà narditi? no uprašajo težje, ke no mješajo naše reči. Karvi uvoz mje-ra ne moremo uzeti. E alore, a to mà iti indavant takole?
Pa to ne more ! Te žej desat ljet, ke no nam obečuvajo usegà, te desat ljet ke smo zapuščeni. Našje raprežentanti no bi muorli se uzeti oré an jeti rauno tje u Romo an tačje povjedati kako no stoje reči par nas. Te maso malo se obračati tah prefektu, ke na žalost o ne pozna an ne more poznati naših problemov an naše mizerje. Tje u Romi no če selakor več nas kapiti, zak’ raprežentanti od governa, od senada an/ čamere so judje, ke so be eleženi. Te Roma, ke na mà priti nam inkuintri, če ve čemo zbuojšati naše živenje.
Ve vidita cjeste kako no stoje. Ma tuole to nje rat. Dou po Vidme so nekéj pcklo-tejaii naši »raprežentanti« an so otenjili, ke to naše cjeste popravi po 500 lir podne. Recita anjelé, ki u če jeti na djelo à 500 lir podne. Kako o more dan djelouàc živi-ti s to pajo, če dan kilo mesa u košta 1000 lir. An zat no pravejo, ke drugam an nu kažejo s paucem notre mez Konale, ke to se stoji buj slabo kuj par nas ! No, naj nam povjedó kaj to jih je par nas, ke no se ta na naši zemji uodinjajo trikrat podne pulento. Zlo malo to jih je, zak’ no muorejo če no če živiti, jeti po svjetu, tu Francijo, Belgijo, Švico itd. an od tjeh krajeu parnesti »behatijo«, ke no bi tje-li konfrontati s Konalom.
Kar te bi fašizmo, so naši judje muorli stati usi ta domah. Tàboto njeso srnje-li se pohoniti od sve vasi za jeti po svjetu. Ma anjelé to nje več itako, za pretendati, ke no djelejta naši judje to mà jim dati pajo, ke no jo dajejo po svjetu. Sve poti popravjene naše judje no majó pouàn dirit, zak’ no plačuvajo tase tej te druzji, s to difarencijo, ke ko» tadin od Fariula u plačua tase s pardjelki sve zemje, medtjem, ke naši judje no muorejo plačati tase s soudi, ke no parnesó od sveta.
TU PLATIŠCAH 'DNA NOVA BUTEHA
Dna dita taz Vidma na če are lošti tu Platiščah 'dno novo buteho, u tikeri no če prodajati huànt anu druge drobnarije. Tuó zavoj teha, ke tu Platiščah to nje majedne butehe, ke no’prodajejta huànt an odkar so odperli kunfin na zlo koventà, zak’ judje, ke no pridejo taz Breginja no pridejo predusem za se nakupiti huan-ta. Takoviš usako iniciativo, ke na diši po pa.lanki, par nas to je simpri forest, ke u jo uzome.
bilo predvsem krivo njegovo ime. O peklu sem čul govoriti starše, ki so me učili prvih krščanskih resnic, o peklu sem slišal pripovedovati v cerkvi, ko sem začel hoditi tja in se držal matere za jan-ko. Vsa slika pravega pekla v moji mladostni domišljiji je odlično ustrezala našemu domačemu Peklu, manjkal je sa-mo večni ogenj na njegovem dnu. Mislil pa sem si, da je naša globača vsaj kako
$
preddverje pravega pekla, v katerega vodijo tajna vrata bodisi na dnu skrivnostne globače bodisi skozi žrelo gozdnate stene. Vselej sem se z grozo v srcu pri-
bliževal temu kraju in urno bežal stran, kakor hitro sem mogel.
Menda še nisem bil star šest let, ko mi je oče nekega dne ukazal, da naj ženem past v Pekel. Bila je to zame strašna naloga, kajti dotihmal še nikdar nisem bil sam tam. Takoj me je začel siliti jok. Videč bo, se je oče značilno zarežal ter me nagnal, rekoč:
»Saj v tem peklu ni hudičev. Alo, na pašo!«
Materi pa sem se zasmilil ter me je začela tešiti:
»Lej, pekla pa se le boji,« je rekla očetu.
Kljub temu pa ni bilo usmiljenja. Obotavljajoč se, kar se je le dalo, sem se s čredo bližal groznemu kraju. Poskušal sem pridržati živino gori na robovju, vendar brez uspeha; živina se je kmalu izgubila v globačo. Le nerad sem se spustil za njo, boječ se, da se brez mene ne bi zmotala skozi žrelo in se mi izgubila.
Z veliko tesnobo v srcu sem čepel na dnu Pekla in si nisem upal niti dobro ozreti okrog sebe. šum, ki je napolnjeval globačo, se mi je zdel pošasten. Nobena reč me ni mogla razvedriti in celo studenec, ki sem jih vse, kar jih je bilo
pri nas, tako rad imel, in kjer sem zm rom delal jezove in mline, me ni mog pritegniti. Vedno bolj sem nemel, potei pa nisem mogel več vzdržati in sem ji kajoč začel bežati iz globače. Tudi na r bu mi ni bilo obstanka in ves splzan sei bežal tja po polju, kjer sta oče in ma orala.
»Kaj pa se ti je zgodilo?« se je začud oče.
»živino sem izgubil, vso živino...«
Vpil sem z jokajočim, prosečim gl: som.
Očetu se je zasenčil obraz, nato pa ; dobrohotno zamahnil z roko in dejal:
»Ne bo tako hudo, ne. Greva pogledat
Težko in z nemirno vestjo sem se vi kel za očetom proti Peklu. Na robu, c koder je bilo videti vso globačo, je oi presenečen obstal, kajti na mah je uz vso živino na dnu. Začel jo je vpričo m ne šteti:
»Ena, dve, tri... devet...« Vseh devi glav se je mirno paslo tam doli.
»Kaj pa sanjariš, fant?« se je zava oče. Ta hip pa je že tudi spregledal varo moje laži, se shudobil, me prijel za la.1 in me porinil čez rob, da sem se skotal po bregu.
- /mi////
• KI.;
Božična zgodba
Mirko je bil prodajalec časopisov v velikem mestu. Očeta ni imel več. Njegova mati pa je biia uboga perica. Popoldne pred božičnim večerom je šel prodajat zadnje izdaje časopisov. Z velikim svežnjem pod pazduho je tekal po mestu. Na nekem cestnem križišču je naletel na svojega, prijatelja Sašo. Saša je bil sirota in je stanoval v sirotiščnici. Tudi on je prodajal časopise. Postala sta in Miiko mu je rekel: »Vesel Božič! Kaj boš danes zvečer počel?« »Pri nas imamo majhno božično slavje!« je odgovoril Sar ša. Tedaj je prišel mimo njun součenec Jurij, sin bogatega tovarnarja. Ta se je že zelo veselil božičnega večera, kajti pričakoval je mnogo daril. Oba dečka sta šla nekaj časa z njim in spotoma jima je pripovedoval, kaj si želi za Božič.
Z začudenjem sta ga poslušala revna dečka in premišljevala o krasnih božičnih darilih. Saj ni mogoče, da bi si mogel kdo želeti kar toliko stvari hkrati!
Nenadoma se ustavi pred trojico dečkov avto. Bil je voz Jurijevega očeta. Vrata se odpro, Jurij se poslovi od dečkov in vstopi. Oba dečka pa sta gledala še dolgo brez besed za brzečim avtom...
Mirko in Saša sta hodila še nekaj časa skupaj in se pogovarjala o tem, kar sta ravnokar doživela. »Kaj misliš«, je rekel Mirko, »ali bova tudi midva kateri-krat v življenju deležna takega božičnega obdarovanja kakor Jurij?« »In železnica, o kateri nama je pravil,« je menil Saša, »z razsvetljenimi vozovi in z lokomotivo na paro?« »Pozabil si na lepo število knjig! Ali jih bo Jurij sploh kdaj prečital?« »In kinoaparat si želi — toda to je že skoraj nemogoče!«
Ko sta kmalu nato prišla k uredništvu, kjer je bil Mirko zaposlen, sta si še enkrat voščila vesele božične praznike, tokrat pa že z bolj žalostnim nasmehom.
Saša je šel sam dalje. Tudi on je dospel kanalu do svojega delodajalca; izročil je preostale časopise v upravništvu in odšel v sirotišnico. Tam je v vseh prostorih dišalo po Božiču, po smrekovih vejicah in po kadilu. Vse sobe so bile raz-
(U)@AfòflKI
Nepovabljen pridem sam, siliti se pa ne dam; kdor me videti želi, leže naj in zamiži.
(odunds )
Izpod hriba pribrzi, teče, skače, v svet hiti in med potjo žlobudra, sebi tebi piti da.
sveti j ene, v veliki dvorani v pritličju pa je stalo krasno okrašeno božično drevo v vsej svoji bleščeči krasoti.
Na njegovem vrhu je stal majhen an-geljček z lučko v rokah in je svetil do najskritejšega kotička. Velika, belo pogrnjena miza je stala poleg smreke in na njej polno daril. Za koga? Za otroke v sirotišnici in tudi za Sašo! Torej tudi na njega je mislil božiček. Polno hvaležnosti in veselja je bilo ta večer njegovo voščilo tovarišem v sirotišnici.
Tudi Mirka je pričakovalo na uredništvu lista presenečenje. Na sicer drugače tako goli časopisni mizi je stalo božično drevesce z gorečimi svečicami. Okoli drevesca pa so bila nakopičena različna darila. Pa ne samo zanj, temveč tudi za njegovo mamico. Perilo, sladkarije in knjige! Knjige! Mirko se je zelo razveselil in je odnesel ginjen od sreče vse domov svoji materi. To z lastnim delom prisluženo božično veselje je njemu in mamici ožarilo njun srečen in iskren božični večer.
JOSIP MURN-ALEKSANDROV :
'P.hištd čas o.louo.%. $(fŽLca
Prišel čas je okrog božiča bele naokrog gore, dvorom bliža se lisica, v snegu zajčje so steze.
Mrzla polja so, gozdovi, mraz in mrak v deželo gre, polni so snega vrhovi, zvečer poti so težkč.
Mlin ne gre več zaporedom, voda čezenj manj šumi, potok skriva se pod ledom, curek skozenj čist blešči.
To so zimski, zimski časi, sever je poti zamel, skozi okno zrem po vasi, skoraj bi kosminke štel.
Skoraj bi kosminke štel, svet-se ves mi je zaklel, z žalostjo, bledo nevesto, ah, živeti sem pričel.
KAJ) 1PAJ) ?
■ • ■ ■  ..        ■	11 ■ 111 ■ l l ■■ i l l ■ 111 ■ ■ ■ ■ 11 im l ■ i i,i ■■■■■ i ■ lil i ■ i i i t l l : i ■ 1111, i ■ f i ri in i imii ■ 11 ■ 11111 ■ 1111111
To se je zgodilo daleč nekje, v vasi, ki ji ne vem imena. O vaščanih daleč na okrog gre glas, kako so se pameti tako napili in najedli, da jim je celo škodovalo. županu te vasi je bilo ime Modrež, županiji pa Brihta.
Zgodilo se je, da je v županovi hiši zmanjkalo kruha, županja Brihta je šla na delo, da zamesi testo. Vzela je nečke in jih postavila na klop tostran lesenega stebra, ki je podpiral streho. Na to stran nečke, a na drugo stran stebra meh z moko, da bi jo imela pri rokah.
Mesila je testo in ga mesila, a bolj ko ga je ugnetala, bolj se ji je zdelo mehko. Treba je bilo še dodati moke. Zato je segla v meh, z eno roko po eni, a z drugo po drugi strani stebra in jo je zajela celo prgišče. A glej, ko je hotela moko stresti v testo, ni šlo in ni šlo. Steber ji je bil v napotje. Obračala se je sem, obračala tja, šla okoli stebra, a ta je bil še vedno med rokami. Moke pa ni hotela izpustiti iz rok.
V svoji stiski je poklicala na pomoč moža. Prišel je župan Modrež, presodil,
!llllll|llll!|l|l1ll!lllllllllllilllllllllllll!llltlllllllll!llll|ll||l|l|l|i|l|lllll|!|]1lllllllllllllltlllll)
VOLK IN MAČEK
Volk je pri belem dnevu pritekel v vas. To pot ni prišel kot sovražnik, ampak zato, da si reši življenje. Bal se je za svojo kožo, kajti za petami so mu bili lovci in krdelo psov. Volk bi se rad skril v kako hišo, toda vsa vrata so bila zaprta.
da sem mu zadavil telička.«
»Videti je, boter, da si vsakemu v vasi kaj napravil,« je rekel maček. »Kmetje niso tako neumni, da bi te zdaj še skrivali pred lovci. Sam si kriv, zakaj pa si
jim delal škodo. Kar si sejal, to boš žel.«
Komaj je maček to izrekel, so prihiteli lovci in volka ustrelili.
Iz češčine poslovenil
Boris Urbančič
tiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii 111 h i t m in 1111111111111 ini i i iiiiiiiiiiiiiimiiii
BRANKO RUDOLF:
jBeseni konj o6išče bolnega dečka
(oouapnis)
3 mr^L
Tedaj je zagledal mačka, sedečega na plotu. Poprosi ga: »Dragi muc, brž mi povej, kateri kmet bi me hotel skriti pred morilci. Ali slišiš pasji lajež in glas rogov? Na sledi so mi.«
»K Štefanu teci, ta je velika dobričina,« mu je svetoval maček.
»Njemu sem nekoč vzel ovna,« je žalostno odvrnil volk.
»Pa se obrni na Pavla!«
»Mislim, da mi tudi ta ne bo pomagal,« je spet rekel volk, »ni še dolgo, ko sem mu odnesel kozlička.«
»Tedaj pojdi k Janezu, tamle stanuje.«
»K Janezu? Temu se rajši ognem. Zar radi koštruna mi že od lani grozi, da me bo ubil.«
»Hm, potem pa res ne vem, kam bi se lahko skril. Morda k Blažu.«
»Oh, dragi muc, ta gotovo ni pozabil,
Konj pokima: »Bober dan, sinek, ali si bolan?
Daleč dirjal sem kot blisk, Markec, k tebi na obisk, da bi se z menoj igral in mi včasih jesti dal.
Saj boš vse z menoj delil, kar boš jedel in boš pil?
Vse popil boš dobre volje, pa čeprav bo ribje olje, ko boš jedel vsako jed, kmalu boš ozdravil spet. Jaz bom skakal tisti dan, Markec nič ni več bolan! Bom ponosen kakor los, nosil bom pokonci nos!«
kako je s stvarjo, a tudi on ni vedel pomagati. Poklical je ljudi na pomoč. Najprej so prihiteli otroci, ki so začeli jokati, potem so prihiteli tudi sosedje. A niti najstarejše žene in možje niso uganili nič pametnega. Prestavili so nečke na drugo stran stebra in meh na to stran, a tudi tako ni šlo. Nesrečna županja je še vedno držala prgišče moke, steber pa se ni premaknil.
Nazadnje je prišel star vojak, ki se je svoje dni bojeval s Turki, in mu je siva brada segala do kolen, če jim ta ne pomaga, so dejali, ni pomoči. Sivobradee je vpraševal, kaj, kako in zakaj, dolgo razmišljal, nazadnje se mu je posvetilo.
»Steber je treba odžagati,« je rekel.
Vaščani in tudi sam župan Modrež, so se vsi hkrati lopnili po čelu. Kako je mogoče, da se tudi oni niso tega spomnili! Tekli so po žago in — rsk, rsk — odžagali steber spodaj in zgoraj, da je odletel, županja Brihta bi bila tedaj lahko stresla moko v testo, če bi bila utegnila. Pa je morala bežati, ker je streha brez stebra zacvrkutala in se podrla. Še dobro, da so jo vsi odnesli le s praskami in bunkami po glavah.
Po kavkaških motivih napisal
France Bevk
Trije in eden
Rekli so jim razvajeni trojčki, onim trem mladim gospodom, ki jih je bilo polno vse mesto. Redek je bil teden, da ne bi bili počeli kake vragolije.
Pa ti sede lepega dopoldneva udobno pred kavarno. Mimo pride kmetič, ki so ga v mesto prignali opravki.
Naši razvajeni trojčki se spogledajo in že je bil sklep tu: šala mora biti posebne vrste !
Po vseh pravilih vljudnosti povabijo kmeta na kosilo, kar sprejme ta seveda z največjim veseljem, pa čeprav malo v zadregi.
Mestna restavracija! Okoli belo pogrnjene mize sede naši trije hudomušneži in se iz srca zabavajo nad neokretnostjo svojega gosta — kmeta. Pa že postavi črno oblečeni natakar na mizo veliko krasno izdelano in seveda nič manj okusno torto1, s katero naj bi začeli kosilo.
»No, očka, naš gost ste, pa vam pritiče čast, da načnete torto!« pravi eden naše trojice kmetiču.
»Hm, saj bi jo načel, ko bi le vedel, kje!« se popraska zaskrbljeni kmetič za ušesi.
»O, to je pač vseeno, kje jo načnete!« se mu vljudno muzajo trojčki.
»No, če je tako, potem jo bom načel kar doma!« se odreže možak, vzame torto in z domačim pozdravom zapusti jedilnico.
li hišo in šli spat. Ponoči dolgo nisem mogel zaspati, ker mi je neprestano silil ta strašni kraj pred oči. Nekje v globini srca pa mi je odmeval tudi materin vzdih o solzicah. Solzice in Pekel — kako čudne stvari so to. Solzice sem imel neznansko rad in sem za njimi pretaknil vse robovje okrog domačije. Le v Peklu nisem vedel zanje.
Prihodnje jutro sem se zbudil zelo zgodaj. Med spanjem sem se menda znojil, ker sem bil še zjutraj malo rosen. Moje jutranje opravilo je bila paša. Vsako jutro so me morali buditi in metati iz postelje. Tisto jutro pa sem vstal sam in po prstih odšel iz hiše. Oče in mati sta še spala. Bila je nedelja.
Kakor omotičen sem obstal na dvorišču. Bil sem poln neke čudne, sladke dolžnosti, čeprav se tega nisem zavedal. Zunaj je vstajalo pomladansko jutro, čas je prehajal že v poletje. Za daljnim Pohorjem je žarela velika škrlatna zarja in vsak čas se je moralo prikazati sonce. Vrh Pece ga je že videl, ker je bil ves oblit s škrlatno barvo. Trata, drevje in grmovje je bilo oblito z roso, ki se je le še bledikasto svetlikala in čakala, da
jo skorajšnji sončni žarki napolnijo z biseri jutranjega zlata. Koprenasto ozračje je dihalo počasi, ko da bi narava vzdigovala veliko breme.
Nenadoma me je čudna sila dvignila z mesta, kjer sem stal in začel sem leteti čez polje proti Peklu. Dospel sem na rob Pekla in se zgrozil pred mračno jamo, videti pa je nisem hotel, zato sem se z zaprtimi očmi spustil čez rob na dno Pekla, sluteč tam doli ob skalah skrite solzice, šele ko sem bil spodaj, sem odprl oči.
Našel sem cele šope dehtečih solzic in jih začel hlastno trgati. Pri tem si nisem upal ozreti nikamor drugam. Poln neke svete tesnobe sem slišal šumenje studenca in njegov grozoviti odmev, ki je v jutranji tihoti bil še silnejši kakor po navadi. S polnim naročjem solzic sem se zagnal iz Pekla in v eni sapi bežal proti domu, kamor sem prihlačal prav v trenutku, ko je mati stopila na hišni prag.
Ta trenutek je daljno sonce poslalo svoj prvi sončni žarek na. dvorišče in po njem se je razlila prelepa svetloba. Sredi te svetlobe je stala mati, prečudno lepa in vsa ožarjena, kakor prikazen iz nebes. Planil sem prednjo s polnim na-
ročjem cvetlic in ji zmagoslavno zaklical:
»Mati, mati... solzice...«
Topil sem se od same sreče in neizmerne navdušenosti.
Materin obraz je pokril blažen smehljaj ; presrečna je iztegnila roke za sol-
zicami in jih nesla k licu. Preden pa je mogla vsrkati njih sveži, opojni vanj, so se njene oči zdrsnile in se povesile nar me.
»Kaj pa ti je, pobič, da se jočeš...?«
Moje oči so bile polne težkih solz zar radi premaganega strahu, ki pa jih v svojem zmagoslavju nisem čutil. Mati je spoznala mojo veliko žrtev ter me )e rahlo in nežno pobožala po laseh.
»Ce se boš lagal, boš res prišel v pekel!«
Te zadnje očetove besede sem komaj slišal, potem me je spet zajela grozna tesnoba. Nekaj časa sem tulil, dokler se mi solze niso posušile, še dolgo pa me je mikalo po celem životu in umiriti se nikakor nisem mogel. Skozi zatekle oči sem videl, kako živina dviga glave in me vsa začudena opazuje. Poleg strahu me je pekla tudi laž, pri kateri me je oče zalotil. Ves siromašen, obupan in z utripajočim srcem sem čakal konca par še. še preden se je začelo večeriti, sem začel goniti živino iz globače gori na rob, kjer sem jo pasel, dokler niso začele večerne sence legati na mračno dno Pekla.
Domov sem prišel ves objokan in ves pretresen. Oče se je smejal, toda mati je rekla:
»V Pekel pa ga ne goni več past, je še premlad in lahko dobi kak pristrah.«
In res me v Pekel niso več silili past. Groza pred tem krajem pa me je še zmerom navdajala. —
Nekega sobotnega večera, ko sta oče in mati sedela na hišnem pragu in strmela v jasno, dišečo vigredno noč, je mati vzdihnila;
»Oh, kako rada bi nesla jutri v cerkev solzice, pa jih nikjer več ni.«
»Za solzice pa je letos že pozno. Ce jih
v Peklu ni, jih nikjer več ni,« je odgovoril oče čez nekaj časa.
Ob besedi Pekel me je spet streslo in komaj sem Čakal, da smo vstali, zakleni-
Simon Gregorčič « fomu sPrvi slovenski koledar
Pred petdesetimi leti so goriški Slovenci izgubili svojega pesnika Simona Gregorčiča. Rojen je bil prav na robu Beneške Slovenije v Vršnem in nekaj let je bil za kaplana v Kobaridu. Takrat ni bilo nobenega obmejnega prometa in so ljudje hodili iz Kobarida v Čedad in Videm
' 4 •/' ■
v; ":-■■■
: -
smi pod vplivom Simona Gregorčiča. Posebno njegovi pesnitvi »Livško jezero« se pozna, da mu je bil Simon Gregorčič vzor.
Isti jezik tostran in onstran Kolovrata
Ali bi mogli naši pesniki iz Beneške Slovenije slediti zgledom slovenskih pesnikov, posebno goriškega Simona Gregorčiča, če ne bi oni in ljudstvo, kateremu so peli svoje pesmi, govorili isti slovenski jezik tostran in onstran Kolovra-ta. Mi beneški Slovenci v Nadiških dolinah pa celo govorimo prav isto narečje kot na Tolminskem, ki je od vseh pokrajin slovenske zemlje dalo največ slovenskih pesnikov in pisateljev.
Vsi pojemo Gregorčičeve pesmi
Redki so med nami, ki hranijo še zvezek Gregorčičevih poezij. Fašisti in nji-
hovi nasledniki so skrbeli in še skrbijo, da ne bi zašla med nas kaka slovenska knjiga. Toda ta njihova rabota je zastonj. Gregorčičeve pesmi so med nami, petdeset let po njegovi smrti še bolj žive kot kdaj koli poprej. Poje jih naša mladina, pojejo naši delavci, ki se vračajo preko zime domov, poslušamo jih vsi mi po radiu.
..Palača pade - vstane bajta !“
Mi beneški Slovenci smo vsi skupaj nar rod ubogih kmetov in delavcev. Zato pa posebno spoštujemo Gregorčiča, ki nam poje:
»Le delavcem bo v last kdaj svet, ne vam milionarjem, trgovcem le z denarjem, naš bode svet!
Vas malo, nas je broj neštet...
Nek dan se vse obrajta: palača pade — vstane bajta!«
Prvi slovenski koledar je sestavil Primož Trubar, oče slovenske knjige. Ko je leta 1557. po svojih prvih tiskih izdal novo knjigo »Ta prvi dejl noviga testamenta«, je z njo hotel ustreči tudi praktičnim potrebam vsakdanjega življenja. Tako je obširnemu uvodu in prevodu sv. pisma dodal tudi koledar, oziroma »Ko-lendr«, kakor ga sam imenuje. Koledar je Trubar, tako kot druge knjige, sestavil z namenom, »da bi svojim lubim Slovencem pomagal«. Da pa je našim prednikom s koledarjem gotovo ustregel, kaže okolnost, da je leta 1582. moral koledar na novo izdati.
Poleg pravega koledarja z nazivi mesecev in dnevov, vsebuje Trubarjev koledar še druge podatke. Tako navaja, koliko dni, koliko tednov in mesecev ima leto, objavlja račune o starosti sveta, mnogo prostora pa posveča tudi vremenskim napovedim in drugemu prak-tikarskemu gradivu. Zanimiva so imena mesecev, kajti poleg imen, ki so še danes
      ..........................
IZVOR BOŽIČNEGA DREVESA
brez prepustnic kar svobodno, kadar se jim je zljubilo. Tudi Simon Gregorčič je lahko odhajal v Beneško Slovenijo in je zato dobro poznal razmere in prilike pri nas.
Kobarid je bil nekaj desetletij prejšnjega stoletja neke vrste kulturnega središča za naše duhovnike, ker drugih intelektualcev mi beneški Slovenci nismo imeli.
Gregorčičev vpliv na Podreko, Trinka, Klodiča
že prvi naš pesnik Peter Podreka je zahajal, ko je bil župnik v Špetru in Ron-cu, v Kobarid med slovenske duhovnike in učitelje in dobival tamkaj pobudo za svoje pesnikovanje. Poznati je moral osebno Simona Gregorčiča, saj je umrl šele 1889, ko je imel Gregorčič 45 let in je že 1882 izdal svoj prvi zvezek pesmi.
Naš največji dosedanji pesnik Ivan Trinko se bi nikdar tako ne razvil, če ga ne bi Simon Gregorčič stalno spodbujal s svojimi pismi. Na njegov nasvet je izdal Trinko leta 1897 svoje »Poezije«.
Tudi tretji naš pesnik iz Beneške Slovenije Anton Klodič je zlagal svoje pe-
Prvotni narodi so bili naziranja, da bogovi najraje bivajo po gozdih. Zato so sčasoma posvetili posamezne vrste dreves določenemu božanstvu n. pr. hrast Jupitru in Kibeli, pinijo Bakhu in Panu, oljko Minervi, javor Apolonu, mirto Veneri, jesen Martu, topol Herkolu, cedro Evmenidam, palmovec Muzam itd. Pri Galcih so svečeniki (druidi) častili posebno- dob, a na tem še zlasti zajedavko omelo, ki so jo nabirali z izrazitimi obredi: še danes se ta cerimonija imenuje »gui l’an neuf«. Krščanstvo je nadomestilo poganske vraže in odvzelo drevju verski značaj. A moderni narodi še vedno niso pozabili starih šeg in navad. Božično drevesce je ostalo kot simbol pomladne dobe. Sicer je 25. grudna še daleč do vigredi, vendar človek jemlje rad upanje za resničnost. Božič se slavi po sebno pri severnih narodih skandinavskega in germanskega porekla, ki živahne j e hrepene po vesni. Posebno Norveška tako slovesno obhaja praznik, ki ga predočuje drevesce nazvano »Jule«. Ta izraz najdeš pri vseh severnjakih. Irci, Danci in Švedi pravijo Jul, Jeul, Jol, Angleži: Jolue, Geole, Yule, Yu. Anglosak-soni: Jekal, Geol, Gehuil, Finci ter
Estonci: Joulom oziroma Joulo. Kelti: Gevyl, Gevell, Laponci pa Jouls. A Yule je kratko malo simbol zimskega enakonočja, drevo pa ali veja oziroma grm, ki ga predstavljajo, ponazorujejo obetavno letino. Julske svečanosti segajo v prazgodovino. Davno pred uvedbo krščanstva jih nahajamo v Skandinaviji. Kralj Olaf jih je prepovedal kot brezbožne ostanke mnogoboštva. Ko se je krščanstvo utrdilo, so vnovič oživele. Ker se vrše hkrati z božičnim slavjem, jim je obstanek zagotovljen. Narod jih smatra posvečene Kristusu, dasi njih naziv
tto	-v/r	v"-
Jule poteka iz »Jouler«. To je bil eden priimkov Odina, vrhovnega Boga. v skandinavskem bajeslovju.
Moremo li sklepati iz nekega prekmurskega običaja, da je vsa Evropa dobila božično drevesce od Slovenov? Machal (Bajeslovci slovanske) sicer navaja, da so naši predniki videli dom božanstva često v gozdu. Odtod imena: lješij, lje-šovik, lasovik, polisum, lugovik, host-nik itd. Tudi imajo razne vrste lesa svoj pomen: vampirja usmrtiš samo tako, da mrtvemu prebodeš srce z glogovim, jesenovim, klenovim in lipovim drogom.
v rabi, najdemo nazive, ki so se izgubili. Tako so: »rožencvit« (junij), »jesenik« (september), »kozoprsk« (oktober), »li-stognoj« (november), nazivi, ki jih da-nes pri nas ne uporabljamo več.
Pod naslovom »Risnična inu gvišna raj tinga kuliku lejt je od začetka tiga sveta, od enega časa do druziga, do le-tošniga 1557 lejta«, razpravlja Trubar o starosti sveta. Po njegovih računih je bil ob izdaji koledarja svet star 5531 let, šest mesecev in deset dni. Da pa pri tem najbrž ni bil preveč natančen, kar že to, da je v drugo izdajo koledarja, ki je izšla 25 let kasneje, sprejel prav isto številko nepopravljeno.
Med to gradivo je Trubar uvrstil vremenske napovedi, ki jih je slišal med ljudstvom. So pa sestavljeni v verzih. Ti govore o tem, »kdaj se dobru vreme, zima, spomlad, lejtu, jesen inu ti kvatri začnejo«.
Na večer erdeče nebu pomeni, vreme bo lipu...
Tako začenja Trubar svoja vremenska napovedovanja in govori, kdaj nastopajo posamezni letni časi. Seveda se pri tem njegove opredelitve letnih časov ne strinjajo z astronomskim koledarjem.
Sveti Klemen zimo daje Petrov stol spomlad izgane...
Zima se torej po njegovem prične že 23. novembra, spomlad pa 22. februarja. Prav tako netočna je v koledarju označka, »kedaj je dan nardalši inu nuč narkratši inu kedaj je ta dan taku dolg koker ta nuč koker ta dan«. Toda vse te netočnosti ne zmanjšujejo vrednosti njegovega koledarja, ki je bil Slovencem dober domač pripomoček k vsakdanjemu življenju.
anti 11111 ti n li i mmiiiiin um umi i iiiuim m 11 : n um um niriiiui ii i uiuiiiiiuiuiiiun uiiiinimmn
Slovenski božični običaji
Največ božičnih narodnih običajev se nanaša na prvi dan praznikov, to je na sveti večer, ki mu po nekod v Sloveniji pravijo badnik ali badnji večer. Beseda badnik prihaja od bedeti, kar kaže, da so ljudje to noč prebedeli. Skoraj povsod pečejo na ta dan poseben kruh, ponekod celo več vrst ter ga imenujejo božičnik ali badnjak. Hlebec tega družinskega kruha dajejo poleg družinskim članom tudi živini, da bi se bolje redila in da bi bila obvarovana bolezni; tak poseben kruh je tudi potica (gubana). (Naziv potica prihaja od povitica, kjer se testo povije ali naguba). Ponekod se na sveti večer žge v hiši tudi panj ali čok. Temu tlečemu panju, okoli katerega se zbere vsa družina, ponujajo jedi in pijače. Ta običaj se je posebno dolgo ohranil pri goriških Slovencih in ga še danes povsod poznajo v Srbiji.
Da na večer pred božičnimi prazniki obhodi vsa družina hišo, gospodarska poslopja in hleve, jih pokadi in blagoslovi z blagoslov j eno vodo, je še sedaj navar da v mnogih krajih Slovenije. To izvira še iz prastarih časov, ko so s tem odganjali od hiše čarovnice in zle duhove. Sploh so z božičnimi prazniki združene številne vraže. Zelo razširjena je bila navada, da so si na sveti večer ljudje prerokovali bodočnost iz vlitega svinca ali voska. Tudi napovedovanje vremena na ta večer je močno razširjeno in na to kažejo številni narodni reki o vre-
menu.
Povsod v Sloveniji pa je razširjena stara vraža, da na sveti večer govori živina, ki se pogovarja o bodočnosti hiše in njenih družinskih članov, da pa jih človek sliši, mora imeti pri sebi praprotno seme. Paziti pa mora, da ga živina ne opazi, sicer bi ga zadela huda nesreča.
To je nekaj od mnogih običajev slovenskega naroda, ki so splošno slovanski in, so se dolga stoletja ohranili živi med našim ljudstvom.
m* p? '
■V;:.	'<■:	.	:
' - - "
ANTON AŠKERC:
$&žiJcy[.CL p&s&tn sLh£>ma.lcoi!£L
V palači svetli nisi rojen bil, zaplakal prvič sv v pastirski koči; in v zlato zibel položila ni te mati tvoja revna v hladni noči.
Od Betlehema je trpljenja pot do Golgate se vila tvoja kruta, uboštva, borbe, mučeništva pot z bodečim trnjem, kamenjem posuta.
Bil siromak si žive svoje dni! tovariš naš zato si na vse čase...
A, ki žive od žuljev naših rok, imeli bi te radi vsega zase.
Imeli radi bi, da ti igo, v katero vklepajo nas siromake, bi blagoslavljal jim, 'pomagal jim goniti nas na truda polne tlake...
Ne! Ti si naš — mi bratje tvoji vsi! kar nas zatirancev po svetu tava, kar sužnjev nas brezpravnih nosi svet, kar hira nas in strada in zmrzava.
Le kdor občutil sam je kdaj gorje, trpin mu, brat njegov, v srce se smili; in v kočah, ne v palačah šs vsekdar človekoljubi so se porodili.
Skromna želja
Irski berač je prosil znamenitega romanopisca Walterja Scotta za pol šilinga. Sir Walter ni mogel najti v denarnici drobiža, zato mu je dal cel šiling ter z nasmehom pripomnil: »Pa ne poeabite, da mi dolgujete pol šilinga!«
»O gotovo!« je vzkliknil berač. »In Bog naj vam ohrani življenje tako dolgo, da vam ga vmem!«
Ver jezite an pošljite nam tole položnico. S tjem boste pomagali edini žornal, ki je glas naše Slovjenščine
amministrazione delle Poste e del Telegrafi
servizio bei conti correnti postali
Certificato di allibramento
Versamento di L. eseguito da
Amministrazione delle Poste e dei Telegrafi
Servizio dei conti correnti postali
Bollettino per un versamento di L. Lire
tnmiiiiislmlm Stile Posle e dei Telegrafi
Servizio bei conti correnti postali
Ricevuta di un versamento di L.
in (lettere)
(in lettereJ
eseguito da
residente in .......................................   residente
sui c/c n. 24-7418
intestato a : Matajur - Udine
nell’ufficio dei conti correnti di UDINE Addi (1) ............................... |9__
Bollo lineare dell'ufficio accettante
Via  _____________________________________________
sul ClC N. 24-7418 intestato a:
Matajur - Udine
nell’ ufficio dei conti correnti di UDINE
Firma del versante	Addì	(1 ...............    19
eseguito da ..............................    s
sul c/c N. 24 - 7418 intestatoa: Matajur-Udine
Addì (1)
19
Bollo lineare dell* officio accettante
Bollo lineare dell* affido accettante
Spazio riaervato all* ufficio dei conti
Tassa di L.
Tassa di L.
Bollo c data dell* affido accettaste	correnti N.		Bollo e data	Cartellino numerato dal bollettario di accettazione		Bollo a data
	del bollettario eh 9 Mod. eh 8 bis		dell* affido accettante	l.'Ulflciale di Posla L’Ulllclale di Posta		dell* ufficio accettante
I
ex
La data dev’essere quella del giorno in cui si effettua il versamento.
V 1	y"V	1	t	•	•	•	•	RIHARD	OREL :
Ob 200-letnici rojstvs. « »	«	•	«	•	.	«	*
att iisjHARTA Kako in zakaj so nastati
—-—-----------------—-------- graòovi	v	Beneški	Sloveniji
Pred nekaj dnevi smo praznovali 200-Ietnico rojstva A. T. Linharta, ki se je s svojim delom zapisal v zgodovino naše kulture kot utemeljitelj slovenske dramatike in slovenskega odrskega, jezika — z njim se slovensko gledališče pravzaprav šele začenja.
Linhartovo delo je zraslo iz dobe preroda ali razsvetljenstva, iz domače prerod-ne, razsvetljenske miselnosti in kulturnih prizadevanj tega časa, ki so mu dali novo vsebino in svojstven pečat še o. Marko Pohlin, jansenist Jurij Japelj, Jožefinec Blaž Kumerdej, predvsem pa baron Ziga Zois in Valentin Vodnik. Vsa njihova skrb je veljala pisanju poučne literature, ki naj služi preprostemu kmetu v pouk in izobrazbo, organizaciji šolstva v domačem jeziku, katerega naj se po Pohlinovih besedah ljubi Kranjci ne sramujejo, saj ni tako slab, kakor mislijo, prizadevanju, da bi ta jezik v vsem javnem življenju postal enakopraven dotlej privilegirani nemščini, še prav posebej pa prizadevanju, da bi ta jezik izoblikovali do take mere, da bi bilo v njem možno izražati čustva in misli z izbrano, pesniško besedo, v umetniških oblikah, kakor so jih do takrat že poznali veliki, v svojem razvoju bolj srečni narodi; v tem sta se posebej odlikovala Valentin Vodnik, naš prvi pesnik, in A. T. Linhart, prvi slovenski dramatik; s svojimi mentorskimi pobudami in mecenskimi darovi pa je njima in ostalim slovenskim preroditeljem stal ob strani baron žiga Zois.
Linhart, je ustvarjal sprva v nemškem jeziku. Njegov prvenec je žaloigra »Miss Jenny Love», v nemščini je spesnil tudi pesniško zbirko »Blumen aus Krain«, ki je izšla že po njegovi vrnitvi v Ljubljano in katere naslov sam dovolj govori o pesnikovi ljubezni do domače, kranjske zemlje (rojen je bil v Radovljici na, Gorenjskem; njegov oče je bil po rodu Ceh, mati pa Slovenka). V nemškem jeziku je pisan tudi njegov Poskus zgodovine Kranjske in ostalih južnih Slovanov pod
ZGODBE ZNAMENITIH MOŽ
Tolstoj
V lucernske n hotelu, »švicarski dvor« ob štirikantonskem jezeru se je mudil mladi grof Lev Nikolajevič Tolstoj. Bilo je dve leti po tem, ko je kot častnik okušal vojne grozote pred Sevastopolom. S svojim elegantnim nastopom je vzbujal zanimanje tako med švicarskimi domačini kot med mnogoštevilnimi tujci.
Pozno zvečer se je sprehajal ob obali. Naletel je na pocestnega pevca, prepevajočega pod balkoni ljubavne pesmi. Spremljal se je s kitaro in lovil v kapo skope kovance, ki so mu jih metali njegovi redki poslušalci. Zasmilil se je mož Tolstoju. Povabil ga je na kozarec vina.
V razkošnem hotelu »švicarski dvor«
Avstrijo«, ker pač slovenski takrat za znanstveno delo še ni bil dovolj izoblikovan*. Sicer pa je iz vsebine že jasno, vidna Linhartova napredna prerodna miselnost, pri izoblikovanju katere ima pomemben delež baron žiga Zois.
Nazadnje pa je Linhart izpolnil še eno najimenitnejših nalog takratne prerodne dobe, napisal je v domačem jeziku dve igri, najprej 1789. leta »županovo Micko«, že naslednje leto pa mnogo zahtevnejšo komedijo »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Z njima je postal utemeljitelj slovenske dramatike, slovenskega odrskega jezika — in s tem slovenskega gledališča sploh. Predvsem zaradi teh dveh del se je vključil v vrsto najboljših slovenskih mož peresa in si pošteno zaslužil sloves, ki mu ga je prinesel poznejši čas, posebno pa naša doba, ki je ob vsem drugem poudarila zlasti še napredno miselnost, ki se odraža iz njegovega dela in življenja sploh, tja do Linhartove prerane smrti. Zaradi teh dveh iger tudi tako slovesno praznujemo 2G0-letnico rojstva njunega avtorja, že pred dobrimi sto leti je Prešeren spoznal vso vrednost Linhartovega dramatskega dela in navdušen vzkliknil: »Komu Matiček, Micka, hči župana, ki mar mu je slovenstvo, nista znana?« Po sto letih lahko brez pridržka ugotavljamo vso resničnost tega priznanja.
Linhartu je nadaljnje delo v prid slovenskemu prerodu, slovenski kulturi — posebno še dramatiki — preprečila prerana smrt. Vendar je tudi to, kar je za svojega kratkega življenja ustvaril, dovolj, da je lahko Prešeren zaključil nagrobni napis njemu v spomin z besedami: »Slavili, dokler mrtvi se zbudijo, domači bota, ga Talijo, Klijo.«
S temi besedami mu je priznal duhovno nesmrtnost. Da je imel prav, dokazuje tudi naš čas, ki je šele do kraja poudaril vse pozitivne vrednote naprednega Linhartovega dela.
in berač
so ju napotili v pritlično pivnico za preprosto ljudstvo.
Tolstoj je naročil šampanjec.
Očitno omalovaženje, ki ga vratar in natakar nista znala prikriti, je razdražilo Tolstoja. Izmil jima je glavo, da sta pomnila vse žive dni, vodstvo hotela pa je prisilil, da so odprli in razkošno razsvetlili veliko dvorano. Tam sta potem samcata gosta, bogati ruski grof in kasnejši socialni apostol in slavni pisatelj ter prosjaški švicarski pocestni pevec, prebila več ur v toplem razgovoru na jezo hotelskih uslužbencev in začudenje svetovljanskih gostov.
Te utrdbe so se polastili oglejski patriarhi v začetku leta 1300 in jo poškodovali. Kar je slovenskega ozemlja na brežinah in dalje čez Cenebolo, je bil fevd teh mogotcev.
Soffunberg
Nad zaselkom čampej, ki je kmalu za FojdO proti Čedadu v ravnini, so ostanki tega nekdaj mogočnega gradu. Baje je zelo star, ker je bil zidan po langobardskem načinu oz. načrtu (stolpi!). Patriarh Berchtold von Andech (veliki prijatelj cesarja Friderika II. 1218) in njegovi nasledniki so stolovali v njem. Bil je zelo utrjen in lepo okrašen. Drugače so bivali v njem odlični fevdatarji in ker se je
eden od teh tudi udeležil zarote in uboja patriarha Bertranda (leta 1350), so bili ti pregnani, krivec pa obglavljen. Grad je prišel nato pod pokroviteljstvo Čedada in mesto ga je zopet izročilo patriarhom še v istem stoletju. Ko so prišli Benečani z oblastjo nad Furlansko, ga je dal patriarh posuti in nikoli več ni bil obnovljen. Kar je bilo posestev, so prišla v last grofov Strassoldo, ki so si nadeli ime von Sof-femberg, kot postranska veja one rodovine. Z gradivom, ki je ostalo, so sezidali cerkev sv. Roka, ki se lepo vidi z ravnine. Tam v bližini so slovenska selišča: Ville (Costalunga), Podcerkev (Valle di Sof-fumbergo) in Pedroža, ki leži na vseh brežinah.
Gusbergo ali Urusbergo
Nedaleč od Čedada, na levi v hribih nad prvo vasjo Šenčur v smeri proti Šempetru, opazimo med kostanjevimi gozdovi, da se nekaj beli. To je lepo pobeljena kmetska hiša in takoj za njo štrle iz tal ostanki nekdanjega gradu. Grad je moral biti tudi zelo star in je branil važen prehod iz gornje Nadiške doline v Čedad. Tu je bilo v srednjem veku shajališče mnogih vitezov, ki so uprizarjali velike viteške igre turnirje imenovane in ki so trajali po cel teden. Tu so lahko opazovali blesteče oprave vitezov in drugih plemenitnikov, krasna in nališpana oblačila njihovih
dam, svečane ornate cerkvenih dostojanstvenikov itd. Posestniki grada so bili grofje Villalta. Ob nekem sporu med temi in goriškimi grofi, so Cedadci navalili na grad, pa ga jim ni uspelo zavzeti. Pozneje so ga odkupili. Leta 1361. je vojvoda Rudolf IV. s patriarhovo vojsko napadel mesto, zavzel grad in ga predal prejšnjim lastnikom, Pozneje so patriarhovi vojščaki ponovno oblegali grad, ki se jim ni mogel več upirati in se je moral vdati. Utrdba je bila porušena do tal ; parlament pa je odredil (1364.), da se ga več ne pozida.
Gronumberg (Griinberg)
Slovenci v okolici mu pravijo tudi Kar-koški grad, po imenu gore, ki je nad
njim. Sezidan je nad sotočjem rečic Abome in Erbeča, kjer se začenja tudi jezikovna meja.
Ni točno znano, kdaj je nastal ta grad. Leta 1267. je umrl njegov lastnik Jakob von Gronumberg in grad je prešel v last neke plemenite čedadske rodbine, ki ga je še bolj utrdila. Grad je bil zaradi pogostih bojev poškodovan. Kasneje je bil popravljen (1. 1380) in izpopolnjen s takratnimi novejšimi obrambnimi sredstvi (balestra). Mesto Čedad je imelo potrebo, da je bil ta grad dobro utrjen, ker leži ravno ob izhodu iz gornje Nadiške doline v ravnino pred Čedadom (6 km). Od tu so lahko pazili na ves promet in premikanje po cesti, ki je šla iz Koroškega čez Predel - Kobarid v dolino Nadiže. Po smrti te družinske veje in zaradi ženitve hčere, je prišel grad v last Formentini-jev in Cucagna. Beneška republika jim ga je podelila, vendar najbrže ni bil več naseljen, ker je začel razpadati. Za tem je bil grad popravljen in Benečani so ga podelili drugim plemičem, ki so tu živeli do leta 1800. Ti so ga potem opustili, ker so imeli velike izdatke za vzdrževanje in do zadnjega časa se je še dobro ohranil, še sedaj, kot razvalina, nam kaže svojo mogočnost.
Po raznih izkopaninah, ki so jih izkopali zadnje čase, so izsledili razno sta-
rinsko orožje (puščice, helebarde, čelade, star denar, mozaike i. dr.), ki so sedaj razstavljeni v čedadskem muzeju.
Šempeterski grad
se je dvigal na sploščeni brežini nasproti cerkve in je imel nalog, kot Gronumber-ški, nadzorovati in braniti cesto Kobarid-Trbiž. Bil je last nekih plemenitašev Por-tis do leta 1833. Kasneje je prešel v last družine Cucovaz (Kukovac) in je bil leta. 1877 preurejen v znano učiteljišče. Pod te gp-aščake je spadalo šempetersko in okoliško slovensko prebivalstvo, ki jim je tlačanilo; v zadnjem stoletju pa. so se na splošno osamosvojili in postali mali. posestniki, medtem, ko so fevdniki začeli propadati.
Landarska votlina
Sv. Ivan v Celè imenovana — je na nasprotnem bregu Nadiže malo više od navpik padajoči steni. Italijani jo imenujejo zgodovinsko : »II fortilizio degli Slavi«. Zaradi svojega naravnega položiva za obrambo, je bila vas prava utrdba.
Ne bomo tu obširneje govorili o njej, ker je bilo že neštetokrat povedano , in opisano in obstaja tudi legenda. Votlina je bila tudi predmet raznih opisov in pesnitev (Atila in slovenska kraljica). Na vsak način je ta naravna utrdba služila domačemu slovenskemu prebivalstvu, da se je semkaj zateklo v sili in se branilo napadajočim nasprotnikom.
Ahrenberg
Spodaj ob Nadiži je vas Bijača s podr-tinami starega gradu Ahrenberg z malo cerkvico. Ta grad se omenja večkrat v zgodovini teh krajev. Leta. 1306. so ga goriški grofje oblegovali in ga na ukaz patriarhov tudi posuli, da so tako očistili cesto Čedad - Podbonesec ovir v obliki klativitezev, ki so po okolici ropali. Sedaj je ostal od celega gradu samo še okrnjen stolp.
Tukaj je tudi starodavna kamenita, miza, ob kateri so se zbirali vsi zastopniki landarske banke (mize); to so bile tako imenovane sosednje (vicinie) — to je nekaka ljudska oblast in tu so se zbirali starešine Nadiške in Sovodenjske doline. Tu so govorili o deželnih upravnih zadevah ter reševale male in velike »pravde«. Laudar je bila pristava (gastaldija) patriarhov. Pravijo, da je bila celo od Frankov ustanovljena. Njihov oskrbnik je s prisotnostjo dveh zapriseženih porotnikov izrekal celo razsodbo.
Enaka banka je bila tudi v GoremjE Mjersi, to je pri Sv. Lenartu. Ta miza je še dandanes ohranjena pri cerkvi sv, Antona. Obsojence, posebno večje hudodelce, so zapirali v grajske stolpe gradu Ahrenberga, manjšim pa so nalagali denarne globe ali pa so jim vklepali nogo ali roko v klade in jih tako prepuščali v zasmeh prebivalcem po 12 do 24 ur. Kladi sta bili dve : ena za moške, druga za ženske, ki je bila ožja od prve. Zgodilo se je nekoč, da je bila za neko žensko* dotična klada preozka in so moTali obsojenko vkleniti v moško, a ker je bila ta; malo prevelika, si je tatica pomagala in se rešila pokorilnega orodja in jo popihala na tihem domov, ne da bi se blagohotna pravica več brigala zanjo.
Stara gora
Svetišče in trdnjava, sta bila morda, še najbolj utrjena od vseh naštetih, ker se tudi dviga na najvišjem vrhu (633 m) kot vsi ostali gradovi. Ta ima davno preteklost zaradi legend. Zgodovinsko pase prvikrat omenja leta 1175. in leta 1253. je pripadla čedadskemu kapitlju, že takrat je bila zna/na božja pot in veliko romarjev jo je obiskovalo. Ko je Napoleon I. ukinil Beneško republiko in so po njegovem ukazu odnesli tudi zaklad, ki ga je imela cerkev, je pričela propadati.
Dandanes so ostali še nekateri ogelni stolpi in kako zidovje, v zadnjem času pa je vse skupaj predelano v samostan in služi za bivališče slovenskih kmetovalcev, ki živijo tam gori. Cerkev in druge pritikline pa spadajo k svetišču.
KONEC.
'bibuiir o BpRaidmoo apiaunRjqap ‘oinpoui a^uasaid (ap ajied BuiRinj 'ojuauiesiaA ojenRajja.nap ejriA -bor atenb 'ajuBsiaA ja aimjRsai aAap aiejsod opijjn.q
’OAiRadsji Ruauoo Ruoo opjjjn.nap amo b Rfpads ouos TRapjzue RBORRiaa t ino ‘piBjau -Rsap Rs-Ruanoo jap ozztiipujjpi juojzBojunuioo TAaiq aiaAiios ouossod Rubsioa 1 ojuaumiqinu ip RBORRiaa jap oSiaj v
•JjBip3lUUIJ RU3UTBSI3A 9 IB J I3d Bpajqoii n tqa b tpRsod TOTjjn nSnp rjuioj aiassa aqoue ouossod Bur ! Ruapuodsiuoo pdoid ra issap rsruoiioo tsp ‘Rsodsjp -aid B(S 'ippads bioSai ip cuos ojuauiBsiaA TP juiRapoq I
'luojzanoo o juop; -Biqe 'amjsnaouBO Rirsoai jujRanoq issaunue ouos uon
•auojzBiado.i
auatAAB mo uj e pip BARjajja,! "ajuBSisA tap Bina b ‘trboipuj apuauiBiBiqa aiassa eiAop cujRanoq jap rib d ojiba apne
'ossajs ojuauiBsiaA lap opioduipj uoo aarapsup 'apRsod opjjjn.nB ojiBjuasaid a Bdurep b issaiduit oubis ta uou bj3 Bioianb ajuaAaoti oiuoo tap auoizBjSRui bj a oiaumu I? BzzaiBjqa uoa opuBajpui outRapoq ajuasaid n ‘oi|s -oppui uoo aqoind ‘oubui b o Buiqaoeui b ‘Riad ans ai aRnij uj aiBiiduioo 3Aap ajUBSiaA p ‘ojuauresiaA n aijnSasa laj
•oanqqnd IBP opRjnsuoa aiassa pnd aqo RSRuanoo jap aiBiauaS oouaia un ajstsa apRsod opij j n iu3o ossaia "ejsRuaiioo un ip bioabj b RuauresiaA aiBnRajja ond 'BjSRuanoo ? uou as aqouB ‘anbuntqo
•apRsod o/o un iqqe iqo IP aiOABj b oiBuap ip assaurji aiBnjpjja lad oopuouooa nid a aonduias ipd ozzara p a ajuanoo oj uoo ur oiuauiesiaA n
aioieaijiiap n
'7 IP
% ofuoo pp ojipdjo j/ duoiz
•DJ3(jO 3fU3S9Jd DJ OCÌOQ *3UOIZDJddOJpp	’fij
‘UUdJJOO
lfVOJ pp opiffn.UV DfDAJdŠp 3fJDJ
3ZN31U3AAV
(■pijqqnd Pìfffj p» 1/UJ7 ip iJoaof D i;uatu -OSJ30 1 jsd dijojdSijqqo q ajDtnoj irj) ‘o/itamDsjao jap ajosnoo dj jad opod^
mini n 1 n n nuni n n 111111 ■ 11111111111 r nun nuni n nuni iiiiitiiiniiiiiu mi iiiiiiiiiiiiiiu un
SVETIŠČE IN TRDNJAVA NA STARI GORI
Izstop ritnika in danke
Včasih se dogodi, da izpade ritnik ali tudi danka v obliki rdeče kepe ali klobase. Temu je vzrok oslabelost in odjenlji-vost ritnih mišic in vezi, napenjanje zlar sti ob porodih, pa tudi pri driskah in zapekah. Ta bolezenski pojav opažamo največkrat pri svinjah, včasih pa tudi pri kravah in teletih.
Pri izstopih čreva je treba najprej omejiti krmo in vodo ter dajati precej kuhanega lanenega semena, da žival ne blati toliko, če je izstop manjšega obsega, se črevo navadno samo kmalu vrne v prejšnji položaj. Onesnaženo črevo previdno umijemo z 1% galunovo vodo ali lahko razstopino kalijevega permanganata. Važno pa je, da žival dvignemo, če leži, pri tem pa nasteljemo v zadnjem delu stojišča pri govedih oziroma ležišča pri svinjah tako visoko, da je zadnji del to lesa višji od sprednjega. Pujske dvignemo za zadnje noge kvišku, na kar izstop ■večinoma izgine sam od sebe.
Večkrat je potrebna pomoč strokovnjaka.
KAKO ODPRAVIMO BRADAVICE NA SESKIH KRAVJEGA VIMENA
Enostavno, poceni in brez bolečin odstranite bradavice na seskih kravjega vimena z navadnim kvasom, kakršnega uporabljate za peko kruha, Vime dobro «čistite in pustite mesto okoli bradavic, kamor bo prišel kvas, nekoliko mokro, da se bo bolje prijel. Kvas dobro preme-site, če je pretrd, tudi z vodo omehčajte, nakar ga denite okoli bradavice tako debelo, da bo bradavica popolnoma pokrita.
Kvas mora ostati nekaj ur na bradavici. Čez par dni bo bradavica sama odpadla, ne da bi pustila kako rano. Ce je pa bradavica izredno debela, pri prvem poizkusu ne boste imeli uspeha, zanesljivo pa je pri drugem.
E
£
0
S
Najlažje boste odpravili bradavice pred otelitvijo, ko krava nima mleka. Brez na-dalnjega pa jih lahko odstranite tudi v dobi molznosti krave. Ker mora krava po naložitvi kvasa okoli bradavice nekaj ur stati, bo najboljše, če pri kravah, ki nimajo mleka, naložite kvas pred krmljenjem, v primeru pa, da krava molze, pa takoj po molži.
robom, če natočite gostu kozarec prav do roba, ga spravite samo v zadrego. Bal se bo nesti kozarec k ustom, ker je nevarno, da polije prt ali obleko. Zadnji ostanek vina ali piva natočimo sebi. če ne želite več pijače, odmaknite kozarec in prosite naj ne točijo več. Ne smete pa v nobenem primeru položiti roke na kozarec, kajti vljudni gostitelj ne bo po sili natakal, če vidi, da se branite.
Kako držimo kozarce?
Kozarec s podstavkom primemo za stebelce, ki veže kelih s podstavkom, ne pa za kelih. Kozarec z ročko primemo za ročko. Kozarec brez podstavka in brez ročke primemo pod sredino, torej za spodnjo polovico. Pri tem ne smemo oddvojiti mezinca od ostalih prstov.
Kako trčimo?
Ce s kozarci trčimo, dvignimo svoj kozarec in se z njim nalahno dotaknemo sosedovega, da zazveni. S kozarci za pivo in liker po navadi ne trkamo, temveč kozarec samo dvignemo in nazdravimo s primemo besedo, preden izpijemo. Ko smo izpili, postavimo kozarec nazaj na svoj prostor, to je desno od krožnika.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiniiiMiniDiiliiiiiliiililiiililiiiiniininnnuui,!;,!!,,!!,,,,!,!,,,
0 vrednosti hlevskega gnoja
Kako postrežimo gostu s pijačo
če pridemo v goste in nam postrežejo s pijačo je dobro, da poznamo osnovna pravila, kako jih zauživamo. Vedeti pa moramo tudi, kako gostu s pijačo postrežemo.
Kako točimo?
če odpremo steklenico vina, moramo zgornji rob vratu z vogalom čiste serviete dobro zbrisati. Nato natočimo nekoliko vina najprej v svoj kozarec, da ne dobijo drugi morda kakih smeti, ki so ostale od zamaška, če pa imamo na mizi odprto vino ali pivo, natočimo najprej drugim in šele nazadnje sebi. Vsak kozarec napolnimo samo za dober prst pod
Hlevski gnoj ima svojo vrednost le, če z njim pravilno ravnamo. Vse prizadevar nje naj torej gre k temu cilju, najsi bo v hlevu ali na gnojišču. V zemljo ga je treba spraviti tako, da ostane bogat na hranilnih in organskih snoveh. Tudi najboljši gnoj le malo koristi, če na njivi z njim nepravilno ravnamo.
<ami litin 111 n riirn n 1ii1 r11111111 im m in i nimnnin nn i umni 111 n n im M1111 m 11 mi n il imi i n
»
Prijateljsko srečanje na Matajurju
Alpinistični klub iz Čedada je povabil planince iz gornjega Posočja (na proslavo zaključka letošnje planinske sezone. Po vabilu sta se odzvali planinski društvi iz Kobarida in Bovca. Po kratki slovesnosti v Čedadu so se italijanski in jugoslovanski planinci napotili na vrh Matajurja, Med potjo jih je prebivalstvo beneških vasi prisrčno pozdravljalo in jih pogostilo z buricami (pečenim kostanjem).
Med razgovori so italijanski alpinisti povabili jugoslovanske planince in smučarje, naj bi se udeležili prvega smučarskega tekmovanja, ki ga nameravajo letos prirediti na Matajurju. Hkrati so izražali željo, da bi letos izdelali skupen koledar zimsko - športnih prireditev na obmejnih smučiščih Matajurja.
SPORAZUM O VARSTVU RASTLIN V OBMEJNIH KRAJIH
V zvezi z videmskim sporazumom je bila dne 15. nov. t. 1. v Kopru skupna konferenca italijanskih in jugoslovanskih fi-topatologov, kmetijskih in gozdarskih strokovnjakov. Namen te konference je bil ta, da se ugotovi stanje in zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev v obmejnih krajih. Po referatih in diskusiji je bilo sprejetih več sklepov in končno so predlagali tudi spopolnitev videmskega sporazuma z novo točko 5., ki naj se glasi: »Za vsa vprašanja, ki niso zajeta z odredbami tega Sporazuma veljajo odredbe in predpisi za varstvo rastlin, ki so v veljavi v dotični državi. Eventualne izmenjave in dopolnitve Sporazuma se lahko opravijo na sporazumno zahtevo obeh služb za varstvo rastlin.«
mersin
ZA ODTOČNE KANALE U DOLENJEM MARSINU
TJ naši vasi so končno napejali odtočne kanale. Stroški za tisto djelo znašajo 500.000 lir, ki jih je krila karminska ad-
ministracija. Ljudje želijo sada, de bi jim popravili tud bližnjico, ki peje iz Dolenjega Marsina u Ronec. Tisto djelo ne bi koštalo dosti, ljudem bi bluó pa zlo po-magano.
PODBONESEC
DREVESNICA MLADIH BRESKEV U RONCU
Zvjedali smo, de se provincialni inšpektorat za agrikulturo zanima za izbuojšat naše breskove nasade. U ta namjen bojo u naši vasi dali pobudo za napravit drevesnico, kjer bojo gojili sadike an jih po-tle porazdelil med kmete, ki bi radi iz-buojšali sadno suorto.
POROKE. Poročili so se Dorboló Giannina, domačinka, z De Franchi Giuseppe iz Bari (Puglie) an Bevilacqua (Vodopivec) Silvina z Busolini Sistom.
DOLENJI BARNAS
PROMETNA NESREČA
Precej huduó se je ponesreču Strukil Fiorindo iz Dolenjega Brnasa, kar se je peju pruot duomu z biciklom. Zaletu se je u njek automobil an se močno udaru u glavo.
ČEDAD
SPREMEMBA VOZNEGA REDA AVTOBUSA. S 17. decembrom je stopila u veljavo tale sprememba voznega reda na liniji Čedad - Videm: odhod iz Čedada ob 7,15; iz Moimacca 7,23 ; iz Remanzac-ca 7,29; prihod u Videm ob 7,40 uri.
Z istim dnem je biu ukinjen autobus, ki odhaja iz Čedada ob 20,25 uri.
SOVODNJE
SPREJEM PRI PREFEKTU. Naš župan, ki ga je spremljau kamunski sekretar, je šel pretekli tjedan k videmskemu prefektu, de mu je ob tej priliki razluožu težko gospodarsko stanje našega k anilina.
svetljave 170 jajc na kokoš. Pri razsvetljavi z žarnicami, ko je odpadel na m.kv. za nesnice v kokošnjaku 1 vat, so znesle 200 jajc, pri 6 vatih 196 jajc in pri 12 var tih 209 jajc.
Pri odvažanju gnoja na njivo ga je treba nalagati na voz ali v koš tako, da ga kopljemo s kupa od vrha do tal. Tako se namreč mešajo plasti različne starosti, gnoj se manj odkriva in izpostavlja zrar ku. Da pridejo dušik in druge hranilne snovi v zemljo, ga je treba takoj raztrositi in piodorati ali podkopati. čim prej bomo oboje opravili, tem bolje bo. Najslabše pa je puščati gnoj na njivi dalj časa v majhnih kupčkih. Padavine v takem primeru odplavljajo kalijeve in dušikove spojine v zemljo, ostajajo pa v kupu neraztopljene spojine fosfora in brezdušičnate organske snovi. Na mestih, kjer je stal kup, ostane preveč dušika in kalija, premalo pa fosfora; kjer pa je fosfora premalo, tudi kalij in dušik ne moreta biti v celoti izrabljena. Vsa ostar la površina pa dobi samo fosfor. Poleg tega razkraja zrak, ki ima v rahlem kupu dovolj dostopa, dušičnate spojine, ki izhlapevajo, razkraja se pa tudi organska snov, da izgublja gnoj zelo hitro na svoji vrednosti. Tako ravnanje je docela neopravičljivo in dokaz popolne zaostalosti.
Če iz kakršnih koli razlogov gnoja ni mogoče takoj podorati, ga je treba vsaj takoj enakomerno raztrositi. S tem se vsaj na spodnji strani, ki je obrnjena proti zemlji, nekoliko zadrži razkrajanje, gnojnica in njene sestavine — hranilne snovi — pa se enakomerneje porazdelijo po površini. Seveda so izgube dušika kljub temu precejšnje, če gnoja še vedno ne podorjemo.
Gnoj ne sme predolgo časa ostati tudi na gnojišču, ker bi se sicer preveč razkrojil. Nastala bi črna mastna gmota, bogata na ogljiku, v kateri pa bakterije zaradi pomanjkanja kisika ne bi mogle delovati. V treh mesecih se organske snovi v gnoju dovolj razkrojijo in če po tem času gnoj ostane še tam, zraste temperatura previsoko in povzroča velike izgube. Iz gospodarskih razlogov pa tudi iz tehničnih, ker navadno gnojišče ni tar ko veliko, da bi lahko sprejelo gnoj celega leta, je treba gnojišče prek zime izprazniti ter gnoj zložiti v velike kupe. Preveliko razkrajanje in uhajanje dušika preprečimo s tem, da vrhnjo plast poravnamo in dobro stlačimo, nato pa pokrijemo s plastjo zemlje. To napravimo po možnosti tudi ob straneh kupa, ki naj bo en in pol do dva metra visok.
Pravilno ravnanje z gnojem je torej velike važnosti pri naporih za povečanje kmetijske proizvodnje.
LUČ VPLIVA NA NESNOST KOKOSI
Danski znanstveniki so ugotovili, da jakost električnih žarnic močno vpliva na nesnost kokoši. Pri 14 urnem »dnevu« v kokošnjaku so kokoši pri primerjalnih poskusih znesle brez dodatne raz-
ZA NAŠE MATERE
Da otrok ne bo več sesal prstov
Sesanje prstov lahko zapusti neprijetne posledice, posebno če postane to trdovratna razvada, h kateri se otrok vedno znova zateka. Otrok namreč, ki sesa prste, poriva zgornjo čeljust navzven, kar lahko povzroči deformacijo, kar ni le zelo grdo videti, marveč je tudi težko ali skoraj nemogoče popraviti, če je ta napaka zelo velika, se zaradi nje lahko zoži tudi dihalni kanal v nosu in začne otrok zaradi tega dihati skozi usta. To lahko povzroča kronični katar grla, sapnika in sploh dihalnih kanalov. V najhujšem primeru more priti zaradi zože-nja kanala v nosni votlini celo do tega, da se zapre prehod med nosno in ušesno votlino. S tem seveda oslabi sluh, lahko pa pride celo do vnetja srednjega ušesa. Razen tega pa dihanje skozi usta redno slabi dihanje s prsnim košem, kar more privesti celo do vnetja pljučnih vršičkov ali do raznih drugih obolenj.
Seveda smo s tem navedli najtežje posledice, ki jih more povzročiti sesanje prstov. S tem pa ni niti najmanj rečeno, da se vse to mora zgoditi. Na srečo so tako težki primeri zelo redki, toda niso nemogoči.
Včasih so sesanje prstov preprečevali z zunanjimi sredstvi: otroku so dali v zameno cucelj ali pa so mu prst zavili v cunjo, mu ga namazali s pelinom ali s čem podobnim sredstvom. Danes smatramo, da so vsa ta zunanja sredstva bolj ali manj neučinkovita. Kolikor pa so, menimo, da ne ozdravimo z njim osnovnega vzroka, ki otroka pripelje do sesanja, marveč odpravimo le neprijetne posledice. Znanost o duševnosti je danes prepričana, da sesajo prste v prvi vrsti otroci, ki se počutijo osamljene, zapuščene. V taki osamljenosti si poiščejo izhod v tem, da se začnejo zabavati s sesanjem prstov. Ta dejavnost je torej nekakšen nadomestek za vse tiste pozornosti in ljubeznivosti, ki jih otrok v svojem okolju ni našel. Zato naj tak otrok predvsem tudi veliko hodi med druge otroke in naj se igra.
Kadar je kolač pečen, toda še vedno bel, ga namažite s sladko vodo in denite še nekaj minut v pečico.
Ce so vam cvetlice v lončkih napadli črvi, jih zalijte nekajkrat z vodo, v kateri so se kuhale saje. črvi kmalu poginejo.
Če šivate gumbe na pernice, morate vedno namazati sukanec z voskom ali s parafinom, da ne potegne s seboj perja.
Tudi ključavnice je treba od časa do časa očistiti. Dobro jih moramo izpihati in nabrizgati s strojnim oljem. Tako si prihranimo velikokrat precej jeze in mar-sikak zlomljen ključ.
čevlje, ki so umazani od prepogostega mazanja s kremo, dobro očistimo z ostanki iztisnjene limone.
Pečenka bo okusna in bo imela lepo zapečeno kožico, če je boste med pečenjem polivali od časa do časa z vročo vodo in pekli v vroči pečici.
črni čevlji bodo posebno bleščeči, če jih, potem ko ste jih namazali s kremo, drgnete z zmečkanim časopisnim papirjem.
Bradavice izginejo, če jih 8 do 10 dni natirate z medom.
ŽIVINA ZA ZAKOL
po kg.
Krave	L.	240	do	260
Voli	»	260	»	280
Jenice	»	265	»	290
Teleta	»	460	»	495
Jagnjeta	»	350	»	400
Ovce	»	150	»	160
Prašiči	(100)	»	300	»	315
ŽIVINA ZA REJO
po glavi
Krave mlekarice Jenice breje Prašiči (12-20 kg)
Piščeta
Kokoši
Purani
Gosi
Zajci
Jajca (za 100)
Pšenica
Sjerak
Oves
Rž
Ječmen
L. 14000« do 195000 » 135900 » 175000 »	6000	»	8500
ZAJ£I,	JAJCA	
	po kg.	
L.	600 do	650
»	565 »	615
»	495 »	550
»	400 »	450
T)	295 »	325
»	3100 »	3250
JRICE		
	po q.	
L.	6800 do 7000	
»	5000 »	5100
»	5000 »	5500
»	6350 »	6500
»	6250 »	6300
SADJE IN ZELENJAVA
po kg.
Krompir	L.	28	do	32
Radič	»	60	»	100
Sedano	»	20	»	40
Jabuka	»	20	»	60
Hruške	»	30	»	60
Kostanj	»	25	»	50
SIR IN MASLO
KORISTNI NASVETI
STARE ŠIVANKE postanejo spet kar kor nove, če jih zataknete čez noč v kos mila in jih nato splaknete v mlačni vodi in takoj osušite.
STAR KRUH bo zopet kot svež, če ga zavijete za nekaj minut v vlažen prtič in ga nato malo popečete v pečici.
STAR KROMPIR bo okusnejši, če vodi v kateri se kuha, prilijete malo kisa.
Z MRZEL KROMPIR namočite pred uporabo za nekaj ur v mrzlo vodo.
STARA OREHOVA JEDRCA poparite s slano vodo, ohladite in pustite vodo odteči. Takoj postanejo zopet okusna.
ODPRTE KONZERVNE ŠKATLE je treba takoj izprazniti sicer se vsebina pokvari. Če kaj ostane, denite v porcelanasto ali stekleno posodo s pokrovom.
IZ STAREGA KLOBUKA lahko napravite vložke za čevlje. Prerežite ga na dva enaka dela in namočite za 24 ur v vodi. Potem klobučevino raztegnite na ravni ploskvi, pribijte na desko in tako pustite, da se osuši. Nato izrežite ustrezno velikost vložkov za čevlje in copate. Ko se taki vložki zamažejo, jih operite s salmiakom ter posušite. Predvsem so taki vložki primerni za zimo, ker so topli.
Jajčne madeže, prav tako kot krvave, čistimo vedno z mrzlo vodo.
Sir do dva meseca star
po kg.
L. 430 do 460
Sir čez dva meseca star		» 540 »	600
Mlekarn iško maslo		» 1020 »	1040
Domače maslo		» 900 »	950
GRADBENI LES	V	HLODIH	
		kubični meter	
Bukev	L.	15000 do 18000	
Smreka	»	18000 »	19000
Oreh	»	25000 »	30000
Jesen (jasen)	»	18000 »	20000
češnja (čerješnja)	»	16000 »	18000
Bor (buor)	»	14000 »	15000
Mecesen	»	23000 »	27000
Javor	»	17000 »	19000
Topol	»	8000 »	10000
Dob	»	15000 »	17000
Hrast	V	13000 »	20000
Dolar USA Sterlina papir Francoski frank (100) švicarski frank Belgijski frank Avstrijski šiling Nemška marka
626
1638
149
150 12,20
23
152
Odgovorni urednik: Tedoldl Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
potno
HM?
%
Gostilna “Par Staku,,
VISKORŠA
A
Debelež Mario (Mateus)
Mlin in kovačnica
DEBELEŽ
Zadružna
mlekarna
BREZJE
A
G. Tomažin
gostilna pri mostu
DEBELEŽ
Gus Leopold
trgovina s sadjem in zelenjavo
ČEDAD
A
NADISKi
KAMNOLOM
Franc Krivec
foto atelje Via Vitt. Veneto, 2 - VIDEM
Tvrdka M. Konta
LIPA PRI ŠEMPETRU
A
muc
Kavarna in Pekarna
RAVENCA V REZIJI
M rak
foto atelje
VIDEM
KANCEUER FORTUMI
trgovina z lesom in senom
S U B I D
A
Valentin Melisa
trgovina jestvin
PROSNID
Viktor Cormens
avtoizvošček
TIPANA
Deganuti Peter
avtoprevoznik
SV PETER SL0VEN0V
BATOjA EMIL
gostilnz
BREG
Gozdarska
Zadruga
MUZA(
A
Alojz Tedoldi
Elektroinstalater
VIDEM
TVRDKA
C. BLASUTTC
lesna industrija, žaga, tovarna stolov in za evaporacijo lesa
Gorica - SV. IVAN OB N aD Žl
A
Bonini Jožef
gostilna
UESA PRI HLODICU
SUKO ALOJZ
trgovina in gostilna
PORČINJ
A
IVikolavcič
gostilna
DOLENJI TRBIŽ
A
TER
A
Delavska zadruga
VISKORŠA
Sfiligoj Milan
urar in zlatar
Via Aquileia - VIDEM
Korneljo Peter
avtoprevoznik
SV. PETER SLO E^V
A
A. Batoja
trgovina jestvin in gostilna
TER
Cormons Ivan
pekarna
PLATIŠČE
Marinič Pio
gostilna
DOLENJE BRDO (GRMEK)
Kanceljer Humbert
gostilna pri štirih vetrovih
KflNCELIER! PRI SUBiDU
Marinič in Dreščak
MLIN
GRMEK
Valentin Tomažin
gozdarsko podjetje
KRNAHTA
Gradbeno podjetje
Birtič Mirko
SV. PETER SLOVENOV
Siniko Dante
trgovina jestvin
SEDL1ŠČE
Konzorcij Terskega vodovoda
TER