4. tev. V Ljubljani, v t . aprila 1881. Letnik IX. Inaeratl ne eprej. maj o in valja riot opna vrsta J kr., se tisk« Ikrat. t« ^ ** 11 -i •» n " h n i; n n o ii Pri večkratnem tiskanji »« primerno »matijna, Rokopisi »e ne vračajo, nolrm.kovan« puma s« ne «prejemajo. N .roonino prejema opravniltvu (»aitiiniatrac.ija) in »knjediuiia r.a DunajBki «esti 4t. 15 v Medija-tovi hitii, II. nadstropji. Političen lisi za slovenski narod. Po DoSti oreieman vel|a : '/-n ceio leto . . 10 gi. — kr m ooiiel» . . 5 _ „ ta «trt iet» . . 2 ,, 50 „ V administraciji velja: S gl. 40 kr ' ., 20 „ - ., 10 ,. JWU Došilian veijA 60 kr. več, na leto. Vredništvo je Rečno ulice št. 5. zhaia po trikrat na toden in sirer v torek, četrtek in aonoto. /.a i"eio leto za pol (itn ta ;etit ieta V Linbijaui Po volitvah. Izida letošnjih volitev v mestni zbor ljubljanski smtmo se pač mi u-liko bolj veseliti, nego naši nasprotniki. Čeravno smo pridobili le enega samega mestnega odbornika, tako da jih imamo zdaj 11 namesto prejšnih 10, nemškutarji pa si ohranili večino v mestnem zboru; vendar imamo uzroka dovolj, se veseliti, ker so letošnje volitve pokazale, da lahko prihodnje leto v vseh treh razredih zmagamo, ter I.jubljano za vse čuse iztrgamo germanstvu iz rok. Središče Slovenije postalo bo čez leto in dan slovensko; ono je že zdaj sloveusko , le umetni, nam uevgodni volilni red je ornrg. č 1 nemškutarjem zmago v drugem razredu, mesto je po svoji ogromni večini slovensko, in kolikor so tudi naši ljudje pri volilni pravici prikrajšani, vendar, če se vsi narodni in vsi nasprotni gla>ovi vkup aošte-jrjo, vidi se velika vtčina na slovenski strani. Poprek so slovenski volilci oddali v tretjem razredu 18G, v drugem 270, v prvem 112, vsega 568 glasov; nemškuturtki pa v tretjem razredu 49, v drugem 284, v prvem 112, vsega 445 glasov; slovensk h glasov je toraj za 123 več, ko nasprotnih. To nam je veselo zagotovilo, da bomo zmagali tudi pri volitvah v deželni in državni zbor. Ljubljana je odslej naša! Ali ni to veselje za celo Kranjsko, veselje za vse Slovence? Ko so nas v drugem razredu penzijonisti potlsčli še za eno leto, nismo imeli skor nič upanja, zmagati v prvem razredu, ker ljudje navadno po nesrečni bitki prgum zgub6. Pa niši volilci so kazali prelepo stanovitnost; aboravno v drugem razredu premagam, stali so v sredo še krepki, ter uspeli svoje sile za zuisgo v prvem razredu, in res je malo manjkalo, da nismo nasprotnikov popolnoma vrgli, pokaza'o se je enako število glasov, bil je voljen eden od naših, eden od nasprotnikov. Tako lep napredek smo storili v prvem razredu, kjer se nam je prej še skor uemogoče zdelo, da bi zmagali. Tudi v drugem razredu je naš napredek velikansk: lani nam je manjkalo 40 glasov, letos pa je nemškutar Pirker obvisel samo z jednim glasom, da bi bil le enega manj dobil, ne bi bil voljen, kajti ab solutna večina je znašala 279 glasov, in ravno toliko j'h je vjel. Tretji razred je pa za germanBtvo za zmirom zgubljen. Eno leto bodo nemškutarji še vladali v Ljubljani, še eno leto bodo protestirali zoper slovenske šole, zoper slovensko uradovanje, zoper naravne pravice slovenskega naroda. Čez leto in dan pa bodo gospodarstvo mesta prevzeli pravi in zvesti sinovi slovenskega naroda iu kranjike dežele, deželni jezik slovenski bo stopil v svoje pravice in ne bo več v kot potisnjen, domačini bodo imeli več besede, nego privandrani tu;ci, Slovenec bo zopet do-mnčin v svoji lastni deželi, ne več zaničevan, on bo gospodar svoje dežele, svojega glavnega mesta, bele Ljubljane. Precej pa je treba povedati pri tej priložnosti, da kedur naši nastopijo mestno gospodarstvo, mora biti n.ih prvo delo, da pre-narede volilni red ljubljanskega mesta. Očitna iu velikanska krivica je to, da tuji, k nam samo slučajno priseljeni penzijonisti, ki ci- nmjo nobenega srca za naše mesto, ampak le razumnost za to, kje bi se dobival cenejši živež, ki so naseljeni pri nas le zavolj nizke cene stanovanj in kmečkih pridelkov, Bicer pa sovražni naši deželi in^našemu narodu, da taki ne bodo imeli več pravice, nego domačini, ki to deželo ljubijo, ki tukaj delajo v potu svojega obraza, pa jih vendar vsak uapredek našega mesta veseli, čeravno se jim volilna pravica odreka. Tu imamo mestne farne kaplane, ki so od volilne pravice izključeni, akoravno to mesto in to deželo kot svojo domovino iz srca ljubijo, akoravno svoj posel vestno opravljajo, med tem ko penzijonisti postopajo, akoravno jih vse mestno brebivalstvo ljubi in spoštuje. Če se je volilna pravica podelila .,pur-garjem", ki nobenega davka ne plačajo, zakaj bi se ne podelila tem poštenim, občespošto-vanim možakom, ki so vsigdar zvesti ostali svoji domovini in narodnosti ter volilno pravico po vsi deželi imajo. Nadalje imamo tu male patentarje, ki v potu svojega obraza prerede svoje družine ter plačujejo svoje davke in mestne doklade. Ali ti pošteni, koristui, delavni, tukaj rojeni možaki, ki svojo deželo ljubijo, uiso toliko vredni, ko kak penzijouist, ki se je priklatil, ne vemo od kod, in čegar zasluga za naše mesto ljubljansko obstoji v tem , da nekoliko kozarcev dolenjskega vina popije na dan? V istini, če je kaj ironija na svetu, potem je to ironija ua ustavne pravice in na občinsko samoupravo, ako se v Ljubljani več pravice daje pnvan-dranitn, tujim penzijonistom, ko domačim delavnim ljudem, ki deželo iu mesto ljubijo. Slišali smo od nekega penzijoniranega stotnik», Okrožnica o prvih slovanskih pro-svetiteijih. (Dalje.) V tem pismu odobrava ITadrijan II. slovanski jezik pri službi božji in to iz istih vzrokov, ktere je navel Konstantin, preteč one izobčiti, ki bi se upali temu proti viti in skruniti besede jezika slovanskega — qui autem ausus fuerit aliter persuader« vobis viluperans 1 i t teras linguae vestrar, sit (xcomunicatus. -- Človek bi mislil, da jo s tem apostolskim odlokom rešena stvar za vselej, ali ni temu tako, ker prav v tem času težile so našega svetega apostola hude muke in skrbi v Panoniji iu na Moravskem, kjer je sadonosno oznanjeval besedo božjo. V dolnji Panoniji dosegli so pro-tivniki apostolovi, da je Ivan VIII., naslednik Iladrijanov na stolici rimski, odločno prepovedal rabiti jezik slovanski pri službi božji. Ali naš Metod ni se dal motiti, marvič je mirno nadaljeval svoje začeto delo. Vprašaje pa, ali ni s tem zanemaril bv. Metod pokorščine do stoliee rimske, odgovorimo: sveti Metod bil je vedno vdan stolici rimski z dušo in telesom, umrl bi bil raji tistikrat, nego zatajil vero ali prelomil prisego, ktero je prisegel pri posvečevanji v Itimu; a on je izpre-videl, da bi postavil v nevarnost vero in srečo svojih ovčic, ako bi bil zapustil dosedanjo stezo; verniki so se namreč tako privadili jeziku slovanskemu, da se mu niso nikakor hoteli odreči. Mislil je sv. Metod, da mu je dovoljeno v tak;h okolnostih opirati se na veljavo stoliee apostolske in na določbo papeža Iladrijana; vedel je, da so papeža Ivana pregovorili tuji nasprotniki z neosnovanimi razlogi ; vedel je, da mu bode mogoče Ivana pomiriti in skloniti na svojo stran, ko se razkrije in razloži resuca; to je tuli dosegel v resnic'. Ali še veče muke in skrbi zadele so našega apostola na Moravslum, ker tu se je posrečilo nasprotnikom njegovim, dobiti na svojo stran kueza Svatopluka, moža strastnega in neprevidnega, posreči se jim s aumničenjem jezika slovanskega sumničiti tudi čistost vere svetega Metoda; toda Bog dodelil je novo slavo svetniku našemu in sicer v svečanem zboru rimskem, kamor ga je poklical Ivan VIII 1. 871). na obrambo, da pred celim svetom opraviči delovanje svoje, če človek Slovau čita to zagovarjanje v starih listinah, zarosi s solzo radostnico od svetega navdušenja in ponosa oko. Pred celim zborom odgovarja sv. Metod nasprotnikom, trdečim, da je jezik slovanski barbarsk, surov iu nespreten, rekoč: Bratje v Jezusu, ne verujte glasu, ki ne ve, kaj govori, ne verujte besedam, ktere narekuje strast in zavist. Jaz poznam jezik slovanski, ta jezik jo v vsakem obziru krasan, obilen in darovit. Primerjati ga smemo z vsemi tudi najbolj oni kstnitni jeziki, a daj ma Bog nrru in pokoja in njemu bode na široko odprta izvrstno^ grškega in latinskega jezika; vreden iti dostojen je besedi in službi božji. Z bratom preložila sva v ta jezik sveto pismo in litur-gčne knjige in prepričala sva se, da je dorasel svojemu pokl cu, za kar ga je odločil Bog v korist narodu slovanskemu. Vedite pa bratje, da se j" tako priljubil narodu slovanskemu narodni jezik pri službi božji, da se ga nikakor neče odreči. Vzeti mu pa domači jezik pri svetih skrivnostih se pravi, vero samo mu iztrgati iz duše in srca; vedite pa in pomnite, tujca iu nemškutarja, da je kranjskega penzi-jonista zmirjal, zakaj da je narodno volil. Ali bomo tako predrznost priklatenega postopača še dalje mirno gledali? Ali ni naša prva dolž-nost, da spremenimo ta krivični volilni red? V istini, ako Slovenci tega ne bodo v prvih mislih imeli, potem niso vredni, da kedaj zmagajo pri mestnih volitvah ljubljanskih 1 Mi vemo, da bodo naši odborniki to storili, brž ko v večino pridejo, zato smo prepričani, da je Ljubljana za slovanstvo pridobljena, kajti če Be volilni red pravično prenaredi, potem nemškutarji ne bodo nikdar več zmagali. Za letos se veselimo dosedajnih uspehov, oni nam dajejo upanja dovolj! Hvala večnemu vladsrju vseh narodov, da se je slovenskega naroda usmilil in ga pripeljal do politične zavednosti ! Politični pregled. V Ljubljani 29. aprila. Avstrijske dežele. Državni zbor je zopet pričel svoje delovanje. Na vrsti je razgovor o državnem proračunu. Slovenec baron Codel je govoril za ravnopravnost slov. jezika. Tudi Tonkli misli govoriti. V Levovu je začel izhajati judovsk list „Ojčizna" (domovina), ki govori za to, da bi se judje med Poljaki naseljeni popolnem popoljačili, ter le judovsko vero pridržali. Za to je bil že davno čas, ker je nesmisel, da so judje v Galiciji nemškega mišljenja in nemški govore, ko so se vendar judje po drugih deželah spojili z domačim ljudstvom, ter so postajna Nemškem Nemci, na Francoskem Francozi itd. „Narod" pove, da se bodo volitve v kranjski deželni zbor še letos vršile. Veliko vpitja delajo centralisti zavoljo razsodbe državnega sodišča, vsled katere bi bile volitve gorenje-avstrijskega velikega posestva neveljavne, ker se bojda niso popolnem pravilno godile, ker so glasovali posestniki, ki niso bili še v deželno knjigo vp,-Baui, ker ni bilo dosti časa. Mogoče, da se ni vse strogo postavno vršilo, in čo je tako, naj se nove volitve razpišejo. Kar pa central.sti zahtevajo, da bi 8e državnemu zboru vzela pravica, volitve potrjevati, ter izročila posebni sodniji, tega nikdar ne moremo odobravati. Obnašanje najvišega sodišča v zadevi slovenske ravnopravnosti in njeno čudno, protipo-stavno interpretiranje §. 19 nam kaže dovolj jasno, da so tudi sodniki pristopni političnim upljivom, ravno tako kakor poslanci, in da jim ue moreno pripisovati večo pravičnost in ne-pristranost, nego zbornici poslancev, v kterej sedi uosti izvrstnih juristov in vrlih mož , ki bodo tudi znali krivico od pravice ločiti, in imajo zato ravuo toliko dobre volje iu pravičnosti, ko kak krščeni jud dr. Ung-r, ki je bil vs gdar zagrizen ujtavoverec. Ako tedaj res vlada sama, kakor se poroča, misli ustanoviti posebno sodišče za volitve, moramo se proti temu izreči, prvič zato, ker bi stalo to sodišče potem nad državnim zborom , in bi tako državni zbor zgubil precejšen kos svoje veljave in Bvojih pravic, drugič pa zato, ker ae ne more vedeti, če se bodo res našli nepristranski sodniki, kar po sedajnih skušnjah nikakor ni gotovo, posebno če se bodo, kakor je bila do zdaj navada, ti sodniki jemali iz ustavoverne stranke, če si upa podpredsednik najvišega sodišča, dr. Stremayr, §. 19. tako na glavo postaviti, da samovoljno naredi iz „landes übliche Sprache'' kar meni nič tebi nič „landesübliche Gerichtssprache", koliko uzroka imamo potem, v visoke sodnike več zaupati, ko v naše poslance? Čudno je tudi, zakaj liberalci ravuo zavolj gorenje-avstrijskih volitev toliko vpijejo, ko vendar te volitve še senca niso od „chabrusa", s kterim so se podrli Čehi pri volitvah v češki deželni zbor. Ljudje, ki so z oč tnirui goljufijami in sleparijami in podkupovanjem zmagali v deželnem zboru če skem in kranjskem, ti hočejo zdaj biti naj-veči poštenjaki, branitelji postave in varuhi pravice 1 Zagreb 26. apr. Po „Agr. Ztg." se vršijo v deželni vladi posvetovanja o šolski dosedanji postavi v ta namen, naj se verskemu spoznavanju spet da več ozira, in naj Be nadzorniki šolski opustijo, kajti nikakor ne zadostujejo zahtevam. Dragi, predragi so ti nadzor niki, iu ako so učitelji zanikarni, vsi nič ne opravijo. Dolžnost vsaki vladi je torej poglavitna, da si vzgoji poštenih, bistrih uč;teljev. Zagreb ,,03zor" je tekoj prvi dan po „vazmu" v vtorek okusil sladkost nekterih tukajšnjih t. j. tostran litavskih listov t. j bil je zaplenjen ali vhvačen zato, da Bi je držnil domačo vlado poprijemati. Zi&tlar- 20. apr. V Zadru so sijajno sprejemali cesarjeviča Rudolfa, in o tej priliki so v slovanskem Zadru drznili si ondotni se-tueuiški bogoslovci med laške „evviva" klicati ,živio"; a koj ondi so jih zasramovali lahoni, n naposled s kamenjem pognali v semenišče, da se poslednje dni niso smeli javno pokazati n vdeleževati slavnosti na čast. prihodnjemu vladarju. „ObroC v več dopisih razpravlja to reč, ktera ne dela nobene časti ondašnji mestni vladi. Češka- Vzajemnost slovanska raste, kar se vidi iz tega, da češki listi vseskozi dona-šajo poročila o Jugoslovanih, tudi o Slovène h, kar je nekdaj bilo le redko, t. j. taka poročila bila so bele vrane! Slovénci,želimo, da so nam v tem bratje na severju vztrajni! Vnanje države. Francozi so pričeli vojskovanje v Afriki. Kumirci se 'jim nekoliko ustavljajo, vladar tuniški pa prav nič , ampak le protestira in na vse strani pomoči prosi, pa se nihče ne zmeni za njegovo javkauje. Najprej so Francozi zasedli otok Tabarko, ko so bili trdnjavo razstrelili. General Ritter prodira v hribe iu je prestal že nekaj manjših prask. V Rusiji je Btanje žalostno. Cesar se je umaknil v Gačino, cesarica je zbolela, pravijo, da od samega strahu. Cesarju od vseh strani toliko reči svetujejo, da že sam ne vé, pri čem da je. Eni mu pravijo, naj le pridno obeša in zapira nihiliste, potem bo vse dobro, ustava bi bila za Rusijo škodljiva ; drugi zopet svetujejo milost ; zopet drugi od ustave vse dobro pričakujejo; toda kakošna bi morala biti ta ustava, o tem so zopet needini, eni jo hočejo po izgledu drugih evropskih ustav, drugi jo hočejo primerno ruskim razmeram razviti iz že obstoječih „zemstev" ali deželnih zborov. Če tako izobraženi in svobodoljubni možje, kakor Aksakov, govoré proti ustavi, kako bo potem cesar vedel, kaj bi bilo najbolje? Vse evropske velevlasti so izročile turški vladi izjavo, vsled ktere določujejo, koliko zemlje ima Turčija Grkom odstopiti. Berlinski kongres za to grško-turško vprašanje Eima dalje veljavnosti, ampak podvreči se imajo Grki in Turki tej novi zapovedi velesil. Ako bi se Grecija upirala, ne bo jej nihče pomagal proti Turčiji ; ako bi se pa Turčija branila, odstopiti določeni kos zemlje, priraorala jo bo k temu združena moč Evrope. Turška vlada je protestirala v Parizu bratje častiti, ako mislite ohraniti v veri in jedinosti Slovane, ki so vže pod krilom svete cerkve; ako hočete njej pridobiti tudi one Slovane, ki omahujejo med propadajočim vzhodom in dvigujočim se zapadom, čuvajte jezik Blovanski v liturgiji kakor oko v glavi. — Dobro so tudi umeli poslednje besede očetje v zboru; kar se pa tiče lepote in sposobnosti jezika Blovanskega, ni bilo sicer nikogar v zboru, ki bi bil na onej višini znanja in vednosti, ktero po pravici občudujemo še dandanes pri naših apostolih, vendar so bili v mestu večnem bolgarski in dalmatinski biskupi, ki so toliko poznali jezik slovauski, da so javno pritrdili mnenju Metodovemu rekoč: Iz njegovih ust govori sam Bog, ter se odziva sveto srce brata Cirila, mi vsi tako mislimo iu potrjujemo iz vsega srca razloge Metodove. — Govoril pa je Metod tako prepričalno in navdušeno, da so v njem takoj spoznali čisto in neoskrunjeno vero njegovo; to je tudi napotilo Ivana VIII, da v pismu do Svatopluka imenuje Metoda svetega moža, ki se strinja v veri s cerkvijo rimsko, ki uči nauk, podoben nauku svetih očetov. Protivniki Metodovi pa bo b.li grdo osramoteni, padli so sami v jamo, ktero so kopali svetemu Metodu, dolžeč ga, da pri bogočastji ne poje vere po običaji nemškem z dodatkom „iu od Sina", ker v onem času tudi rimska cerkev ni drugače pela vere pri sveti maši, kakor Metod v Panoniji in na Moravskem. In vendar je cerkev rimska, učiteljica drugim cerkvam, vedno verovala, da sveti Duh izhaja od Očeta in Sina, dasi tudi ni dostavka „in od Sina" pela pri sv. maši. Na tem zboru je papež Ivan VIII slovesno potrdil jezik slovanski in pri sveti maši in pri bogočastji, V izvirniku glasi se ta določba takole: litteras autem slavmicas, a Constantino philo-sopho quondam repertas, quibus Deo laudes debite resonent, jure laudamus, et ut in ea-dem lingua Christi Djtnini nostri preconia et opera enarrontur jubemus; ñeque enim tribus tantum, sed omnibus linguis Dominum laudare auctoritate sacra monemur. Nec sane fidei et doctrinae aliquid obstat, sive missas iu eadem skivinica lingua canere, sive sacrum evangeliuin vel lecciones divinas novi et veteria testamenti bene translatas et interpreta tas legere, aut alia horaruin officiaomnia pBaltere, quoniam qai fecit tres linguas principales he-braicam scilicet, graecam et latinam , ipse creavit et alias omnes ad laudem et gloriam suam*) — V prevodu pa: Slovanska pismena, izumljena nekoč od Konstantina filosofa, s kterimi se Bog dostojno slavi, po pravici odobravamo in zapovedujemo, da se v tem jeziku pripovedujejo dela in čini Krista, gospoda našega; trdimo namreč b svetim dostojanstvom, da slavimo Boga ne le v treh, marveč v vseb jezicih. Ni nasprotno veri in nauku, ako se poje maša v jeziku slovanskem, ako se čitajo svete evangelije ali določbe božje starega in novega zakona, dobro prevedene in razlagane, ali pojejo druge molitvene ure in psalmi, ker On, ki je vstvaril tri glavne jezike, namreč judovskega, grškega in latinskega, vstvaril je tudi vse druge sebi v hvalo in slavo. (Dalje prih.) *) Glej: Rački, Vick i djclovanje sv. Ciril« in Metoda, »v. II. str. 332. i 833. zoper Francosko ekspedicijo v Tunis, češ, da je to turška dežela, tako po veri, kakor po politični odvisnosti, in da bi Francozi prelomili mednarodne postave, ako bi se polastili te dežele, ne da bi prej Turčiji vojsko napovedali. Francoska vlada pa se za ta protest ne bo zmenila. Na JVcmSkcm se pripravljajo za prihodnje volitve v državni zbor. Mesto Lipsijo hočejo deti pod obsadni stan, ker imajo tam socijalisti veliko moč. Ubogi Tnrek nahaja povsod sitnosti; zdaj so mu še vedno zvesti Albanci nagajati začeli. Okoli Prizrena je zbranih bojda 20.000 Albancev, ter se hočejo Turkom z orožjem v roci ustaviti. Grško vprašanje pa se bo menda mirnim potom rešilo, ker je Turčija obljubila, odstopiti en kos zemlje. Kaj pa bo, če Turčija ne bo hotela svoje obljube spolniti, kakor je to njena navada? Med Hitajci in Japanci se žuga vneti vojska. Prepirajo se zavoljo nekih otokov, ki so jih Japanci Kitajcem pred nekimi leti šiloma vzeli. Dokler so imeli Kitajci prepir z Rusijo zavoljo Tuldže, tako dolgo so Japance pri miru pustili. Zdaj ko je prepir z Rusijo poravnan, pričel se je na novo prepir med Kitajem in Japonijo. Japanski poslanik je že zapustil kitajsko glavno mesto Peking. Domače novice. V Ljubljani, 30. aprila. {Kako so volili.) Uradniki od pošte so večinoma narodno volili. Ravno tako so telegrafski uradn ki menda večinoma narodno volili. Nasprotno pa je deželna sodnija ali „krvava richta" kakor še vsako leto skor enoglasno zoper nas glasovala. Najbolj srditi naši nasprotniki so bili vojaški penzijonisti, ki večinoma niti kranjski deželani niso, pa so se naselili v Ljubljani le zato , ker se bolj po ceni živi, ko v drugih vtč h mestih. Ti ljudje v svoji Blepi zagrizenosti ne premislijo, da so ravno naši poslanci pri vsaki priložnosti bra-jnili vojaški stan in dovoljevali vojaški budget, med tem ko so nemški liberalni poslanci še vselej glasovali zoper vojaške potrebe, ker je njih ideal, stoječo vojsko popo noma odpraviti. Kdo bi tem penzijonistom pokojnino izplačal, ko bi bili tudi naši poslanci tako hudomušni, da bi vladi odrekli pravico, pobirati davke, kakor so to storili „ustavoverci"? Nepolitični prevdarki, ampak neumni predsodki gonijo te ljudi zoper nas v boj, in lahko bi se sramovali, ko so vendar izobraženi ljudje, pa ne znajo ločiti prijateljev Avstrije in njene vojaške moči od pustolovnih kričačev in fraznih vitezev. — Narodna stranka ne zna agiti-rati, ker te ljudi kar nemškutarjem prepusti, namesto da bi jim stanje razložila in jim v posebni brošuri povedala, kdo je prijatelj armade in kdo ne, ter tako vsaj pravičnejše in jiepristranejša iz njih za našo stranko , ki je državna stranka, pridobiti skušala. (V občnem zboru Matice Slovenske) 27. apr. t. I., kterega se je vdeleževalo 60 do 70 gospodov iz raznih stanov, in kterega razprave so bile spet dokaj živahne, glasovalo je letos 269 Matičarjev, in izvoljeni so naslednji gospodje odborniki: K. Kluu, Fr. Košar in dr. Tonkli z 267, J. Tomšič 266, dr. Poklukar in dr. Sterbenec 2(54, K. Š a v-nik 263, prof. Fr. Wiesthaler 236 in dr. A. J eglič z 234 glasovi. Drugi glasovi so se razcepili tako, da jih je dobil na pr. g. Souvan 33, Herman 28; po štiri imajo gg. Kermavner, Pleteršnik, dr. Tavčar; po dva gg. dr. Detelja, Kleinmayr, Jurčič, Leveč, Levstik, dr. Moše, dr. Vojska; po enega gg. dr. Papež, Svetie, Zagorjan, Zupančič. — Poročilo o samem zborovanji, ktero je v ,,S1. Nar." (XIV, 96.) zelo enostransko, bode sledilo po izvirnih zapiskih. (Vabilo k veselici) katero priredi narodna čitalnica v Šent-Vidu nad Ljubljano v nedeljo dne 1. maja 1881. Program: 1. Tombola s primernimi dobitki. 2. Venček slovenskih narodnih pesnij v samoBpevib, sestavnem iu razstavnem soglasji. 3. Veseloigra: „Garibaldi". Po igri prosta zabava. Začetek ob 6, uri zvečer. K tej veselici uljudno vabi odbor. (Vabilo k besedi), ktero priredi Kamniška čitalnica v nedeljo dne 1. maja 1881. Spored: 1. Poglavje I., II. in III., vesela igra v enem dejanji. 2. „Voltej in Roza" odlomek iz čarobne burke „Zapravljivec". 3. Ples. Ustopnina navadna. Začetek ob 8. uri. K tej veselici prav uljudno vabi Odbor. (Ogenj.) Gorelo je ta teden v Rudolfovem ter vpepelilo dve hiši, poškodovalo pa še več drugih. Nek dijak se je le b tem rešil, da je skozi okno skočil. Razne reči. — Statistika izdržavnega zbora. Nekdo je izračunil, da je v zadnjem zasedanji vsega vkup 69 poslancev od desnice in 85 od levice govorilo. Poslanci desnice so govorili 166krat, levičarji pa 209krat; prvi ao govorili 33 ur, drugi pa 58 ur, prvi so govorili 39.000 vrst stenogr. protokola, levičarji pa 69.000 vrBt. Levičarji so toraj veliko večkrat govorili, ko naši, doBtikrat o praznih rečeh, in vendar ae pritožijo, da jih naši še govoriti ne puste. — Iz Celja se nam piše: Delo pri Marijini cerkvi se je zopet začelo. Zvonik dobi svojo uro in se popolnoma osnaži. Napravijo se še nova vrata in okna. II,ša za nemškega pridigarja pa se ne bo popravila. Služba božja za celjske nemce se med tem časom obhaja v farni cerkvi. Eaako pridno se dela tudi pri poslopji za šolske sestre. V 4 tednih se bo vse delo končalo, koncem junija se hiša blagoslovi, 1. julija se ondi začue že šolski poduk, Ljubi Bog naj nam nakloni še milih dobrotnikov, da se ne zakopljemo pregloboko v dolgove 1 — Iz Pariza pregnani trapisti so iskali pred nekim časom po celjski okolici primernega selišča. Sliši se zdaj , da so od barona E ebecka kupili Rajhenburško grajščino in se njihova družina, obstoječa iz 80 mož, že v kratkem tamkaj naseli. — Celjske ječe so premajhne, morala se bo za lumpe zidati nova palača na Spodnjem Štajarskem. Maribor, Ptuj in Celje se pipljejo za srečo, pri sebi imeti izvržek človeškega rodu: pred jezuiti pa imajo takošen strah. — Beuedek f. V Gradcu je vmrl znani nesrečni vojskovodja fzm. Ludvik vitez Benedek. Rojen v Oedenburgu na Ogerskem 1. 1804, je postal lajtenant 1. 1822, polkovnik 1. 1846. Odlično as je vojskoval zoper Poljake, Madjare in Lahe, posebno v bitki pri Solferini. Znano pa je, kako malo sreče je imel proti Prusom v bitki pri Kraljevem Gradcu. Po tiati nesrečni vojski je šel v pokoj in živel sam za se v nemškem Gradcu. — Grozen petkratni umor. Čevljar Jožef Veigel na Dunaji je vmoril te dni svojo ženo in četvero otrok. Z velikim kuhinjskim nožem jim je vratove prerezal. — Emil Girardin f. V Parizu je vmrl sloveči časnikar Emile de Girardin. On je bil zelo talentiran, močno sebičen, pa malo značajen človek. Z vsako novo vlado je spremenil svoje prepričanje. Vedel si je nakopičiti veliko premoženje in je vmrl kot miljonar. — Narodno gledišče v Pragi se bo odprlo še letos z veliko slovesnostjo, kedar princ Ruiolf po svoji poroki zopet v Prago nazaj pride. — Novi kardinali. Čujese, da bo v kratkem več novih kardinalov imenovanih, med njimi nadškof Sembratovič v Levovu, in škof Juraj Štrosmajer v Djakovi. Posebno poslednjemu bi prav iz srca čestitali k tej časti. — „Edinost" piše: Poznamo Trst uže blizu trideset let, a pričati moramo, da v njem še nikoli nismo videli toliko navdušenja, take splošne vdeležbe, tolikega zanimavanja, tako velikanske svečave, in sploh tako vesele preBrčnosti, kakor zadnjo sredo in četrtek. B:1 je mej nami, kakor je znano, carjevič Rudolf, mlad, lep, nadepoln gospod, prihodnji naš vladar, ki je se svojo ljudomilo presrčnostjo in ljubeznjivostjo očaral vsa srca, tako sicer, da se še danes povsod v rodbinah in javnih krajih o njem govori. Tržačanom ostane on v najboljšem, v neugasljivem spominu in prepričani smo, da tudi njemu ostanejo nepozab-Ijive ure, v katerih je mej nami bival. Uže nekoliko dni pred njegovim prihodom, ko se je zvedelo, kdaj pride v Trst in da tu ostane dva dni ter da bode'sprejemal načelnike raznih gosposk, zavodov in deputacije korpc-racij in društev, živo se je ljudstvo zanj zanimalo ter delalo vsakovrstne priprave za njegov sprejem; tudi magistrat je storil svojo dolžnost, kar moramo iz gotovih vzrokov posebno povdarjati. Od Karfa do Trsta smo spremljali v duhu ladijo Miramar, kar nam so naznanjali telegrami iz semaforičnih in pristaniščnih brzojavnih postaj, pod katerim pasom reže valove. 20. t. m. ob 10. uri 40. minuti dopoludne počita naglo zapored z grada dva strela, ko je preluka na grad telegrafično poročila , da se je Miramar na obzorje prikazala in kmalu se je začela valiti velika maožica proti morju ter se ljudstva sešlo toliko, da je na velicem prostoru postala gnječa in bo 8e morale ulice zapreti. Uže poprej je odplulo pet Lloydovih par-nikov: „Mercur, Avstrija, Aurora , Danae in in Klio" z mnrgibrojnim ljudstvom carjevifu naproti; videla se je glava pri glavi na krovu, če tudi je dež lil. Za Piranom se jim je prikazala Miramar, dež je nehal, živi pozdravi so se razlegali z ladij, ki so se zopet proti Trstu obrnile. Ko se je prostemu očesu z brega prikazala Miramar in je strel iz kanona naznanil drugo ,,viBto", nekoliko po 11. uri, bilo je uže toliko ljudstva na ključu S. Uarlo, da se je vse trlo, mladi ljudje so plezali na svetilnice, mornarji na jambore in vrvovje, z ljudmi natlačeni čolni so se premikali po luki. Ob 1. popoiuine je obstala Miramar ob orneujenem ključu, blizu nje je stala eskadra; cesarjeviča je pozdravilo 24 strelov s fregate Laudon in enohko z grada. Godba je zaigrala cesarsko h muo. zvonovi so zapeli po vseh cerkvah, cesarjevič se je izkrcal in donelo je iz tisoč in tisoč grl: Živijo! Evviva! in „Ura! da se je zrak tresel. Zdaj je vstalo veliko gibanje mej ljudstvom, vsak bi rad bil videl mladega cesarje-viča in da ni bilo na ključu ograj, porinila bi bila pritiskajoča množica na krajih stoječe ljudi v morje.' Tu je pozdravil mestni župan ceBarjeviča v imenu tržaškega prebivalstva v italijanskem jeziku; potem mu je deželni namestnik več visocih osob predstavil. Cesarjevič je segel v roko baronu Kuhnu, pozdravil škofi in več druzih dostojanstvenikov t