Stev. 43. (Poštno tek. raftin. - L [. con la Posta)«. V Trstu, petek 14. decembra 1923. & izhaja vsak petek opoldne. Nulov: Trst-Tiifjeste Casella Centro 37 ali pa : via Geppa 17/111. Izdaja: konsorcij Malega lista MALI LIST "TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. a: Hale novice MALI KOLEDAR Petek, 14. dec.: Konrad. — Sobota, 15. dec.: Kristina. — Nedelja, 1C. dec.: Albina. — Pondeljek, 17. dec.: Lazar. — Torek, 18. dec,: Gracijan. — Sreda, 19. dec.: Urban (Kvatre). — Četrtek, 20. dec.: Evgen. — Petek, gl. dec.: Tomaž (Kvatre). — Sobota, 22. dec.: Demetrij (Kvatre). Kaj pravi Žita? Bivša -ce&arica Žita je povedala nekemu am eri kanske mu ■časnikarju: «Evropa je sita republik, narodi si želijo monarhije, vladarja. Vse je pripravljeno, da moj sin Oton zasede mažarski prestol». Ko je novinar o-p or ek el, češ, da so se po vojni izvršile vendarle spremembe, je Žita. odgovorila: «Mi no priznamo teh izpre-memb, tudi mej ne. Grof Degenfeld poučuj e Otona po stari zemljepisni karti». Na vlaku iz Milana proti Genovi je umrl 32 letni Karel Sdraffa, lesni trgovec. TeiMal je celih 161 kg. Zadela ga je kap. Hišna preiskava. Goriška policija je izvršila preiskavo v prostorih Pol. društva Ediilost v Gorici. Našli niso niti kanonov niti Strojine puške. Francoski list «Figaro» piše: «Ko je v srednjem veku potoval po svetu znameniti Marko Polo, jo v Aziji naletel v mestu Mossul na Arabce, ki so bili pokristjanjeni. Staroverski Arabci so jih zvali z besedo «Mossulini». Eden teh Mossulinov se je preselil v Italijo in minister Mussolini je potomec teh Mossulinov.» Proti milijonarjem in oderuhom. Nia Bavarskem je premnogo oderuhov, ki si na zelo lahek način delajo milijone ter imajo razkošna stanovanja, dočim je hre^ stanovanja na stotine družin, ki so jih Francozi izgnali iz rurskega ozemlja. Bavarski. državni komisar Kahr je dal policiji nalog, da oderuhom, ki imajo prevelika stanovanja, odvzame del'stanovanja, in sicer toliko, da pridejo vsi begunci do človeka dostojne strehe. Tako je pravično! Spričevalo. Evo, kaj nam piše zasebni uradnik v Trstu: «Ne misli, dragi Mali list, da si osamljen v dneh, ko te preganjajo mogočneži. Na tisoče in tisoče je Slovencev, narodnih z «dušom in te-lom», ki te ljubijo, in sicer te ljubijo prav vsled tega, ker poveš resnico in v časi stopiš na rep tistim, ki jim je poglavitna briga to, da bi vsi ta rep lizali i>n bi smeli -vsi samo kimati. Jaz sem zvest sin naroda. Zakaj bi ne smel izvedeti, kako se nas vodi, kako se dela narodna politika? Ali je res vse to reservirano za 10 «ta višjih«, za dva gospoda advokata, enega zdravnika, dva gospod-nunca, dva tržaška trgovca in za tri poha-jače? Ali je ta desetorica narod ali Pa smo narod tisti, ki nas je pol milijona? Mari smo še vedno v -časih, ko so pisali leto 1560? Ne, gospoda, simo v časih, ko smo preživeli svetovno vojsko in pišemo leto 1923! Dolgovi naše države. V tekočem finančnem letu je zra-stel dolg naše države za 4 tisoč mi- li 'jonov. Na smrtni postelji izpove svoje zločine Pekoža vest mu ni dala miru. V Haslachu na Nižjem Avstrijskem je umrl minuli teden 74 letni Johann Ka-mensky, gostilničar in mesar. STAREC UMIRA. V hudi bolezni, ki je vrgla Kamen* skega na posteljo, se je bolnik spravil z Eogom. Nato je poklical nekaj prič, pred katerimi je izpovedal svoj zločin, ki mu je grizel vest nad 20 let. STAREC PRIPOVEDUJE. Ko sem še pred 30 leti imel točilnico, so k meni zahajali mnogi živinski me-šetarji, med njimi tudi Andrej Kond orle. Nekega dne je bil Konderle na sejmu in ko je prišel zvečer k meni, sem izvedel, da ima pri sebi lepo svoto denarja. ZLOČINSKI NAČRT. Mene se je lotila lakomnost po denarju in skušnjava me je napeljavala, naj bi se polastil denarja, ki ga je imel Koii-derle pri sebi. Tedaj sem povabil prekupčevalca na karte in igrc]|t sva pozno v noč. Medtem pa sem mu stregel z vinom, da bi se kmalu opijanil. In res, utrujeni Konderle je pri kartah zaspal. ZAPELJAL GA JE. Ko je mešetar trdno spal, sem pregovoril svojega hlapca Ivana Brandes-a, da je pristal v moj načrt, za kar sem mu obljubil polovico denarja. Nato sva vzbudila Konderleta, pod neko pretvezo sva šla ž njim na polje. Tam ga je hlapec s kladivom počil po glavi, da se ja na mah zgrudil, jaz pa sem mu vzel denar iz jopiča. Ko sva bila gotova, da je mešetar mrtev, sva ga odnesla v gozd in ga ondi pustila. Prišedša v hišo, sva si razdelila denar. Drugi dan so našli umorjenega Konderleta, oblastva so iskala krivca, toda preiskovanje ni imelo uspeha. TRI LETA KASNEJE. Po umoru sva živela s hlapcem v do luem razmerju. Kasneje pa je prišlo do nesoglasja, do prepirov in tudi tako daleč, da je hlapec grozil, da me naznani. Jaz sem se tega prestrašil in sem sklenil, da se iznebim hlapca, edinega človeka, ki je vedel za umor. DRUGO HUDODELSTVO. Še! sem v mesto in sem kupil nekaj strupa za podgane. S hlapcem sva se sicer zopet pobotala, toda njegova prva grožnja mi ni dala miru. Ko sva sc neke nedelje vrnila domov od veselice, sem mu pomešal v večerjo nekaj strupa. Večerjala sva skupaj in sva bila dobre volje. Drugi dan smo našli hlapca mrtvega v postelji. Zdravnik je sodil, da ga je zadela srčna kap.» To izpoved je naredil Kamensky na smrtni postelji in čez teden dni se je preselil v večnost, kjer je že dal odgovor večnemu Sodniku. Uprava tržaške dežele je podarila 5000 lir za žrtve povodnji v severni Italiji. Evropske države po velikosti so: Busija, Francoska, Španija, Švedska, Nemčija, Finska, Poljska, Noveška, Italija, Bumunija, Jugoslavija, Angleška, Češkoslovaška, Grška, Bolgarska, Portugalska, Avstrija itd. Čigava jo? Po kobariškem umiku so med tisočimi beguncev rešili tudi neko triletno deklico, ki so jo spravili v sirotišnico v Napoli. Do danes se ne ve, čigava je deklica, ki je že 6 let stara. Zdi se, da je iz videmske okolice. Fantje na dopust. Vojni minister je poslal vsein kor-nim poveljnikom okrožnico, naj dovolijo kar se da mnogo dopustov, da bodo mogli praznovati fantje božične praznike v krogu svoje domače družine. Neizpodbitni dokazi. «Istra« je priobčila — mi smo ponatisnili — register očitkov na na-slov nar. vodstva, zlasti drja Slavi-ka. II koncu je «Istra» izjavila drju Slaviku, da je pripravljena vse točke obtožnice predložiti častnemu sodu. Vsak pošten ■človek je pričakoval dvoje: ali se bo dr Slavik čutil krivega in bo molčal ter požrl, ali pa bo častno sodišče sprejel. Pa ni storil ne enega ne druzega. Edinost je namreč točko za točko zavrnila očitke s krepkimi dokazi, ki se glasijo: «Ne more biti naš namera, da bi se spuščali z «Istro» v kaka prerekanja. Naj povemo le toliko, da so vse trditve neresnične. In s tem pika.» Vsak pošten Slovenec, ki še ni zakrnjen po strankarski slepoti, si bo lahko ustvaril sodbo.... Na Gorenjskem je Hotno, pri nas pa še bolj. Goriški podprefekt Nicolotti je sporočil vsem županom goriškega okraja, da je do uvedbe laškega lovskega zakona dovoljen lov na srnjake, na jelene in na merjasce. -Čudimo se le, da ni dovolil po gori. škern občinskem vrtu slonov i;. medvedov loviti. Frisrona zahvala in opozorilo. Čutimo prijetno dolžnost, da se kar najprisrčneje zahvalimo »Edinosti)) za kar najuspešnejšo rekla mo, s katero je po dolgi dobi vztrajnega zamolčanja oanianila Mali list vsem svojim naročnikom, čitateljem prijateljem, sorodnikom in znancem na vsem Primorskem ter mu razširila s tem krog bravcev. Zato se še nadalje priporočamo v blagohotno reklamo. Obenem si štejemo v dolžnost, obrniti pozornost vseh tistih, lci se zanimajo za avtoriziran(-babice, ki delaja za nizke cene, ki sprejemajo noseče z garantirano tajnostjo, da ima tozadevno kar najuspešnejše informacije list Edinost, via S. Francesco št. 20. Maslo ga je izdalo. V Edinburga je tat vlomil v hiso. Preden je z robo odšel, je ugriznil v hlebček masla, ki je bil v omari. Preiskovalna policija je dala narediti odtis zobovja nekega sumljivega potepuha. Odtis se je popolnoma zložil z odgriznjenim hlebom masla. Tiček je priznal tatvino. Za Mohorjevo družbo. Zanimanje za Mohorjevo družbo s sedežem v Gorici je veliko. Vse, kar čuti slovansko, naj pomaga, da bo imela Mohorjeva družba že 1924. kar največ članov. Mohorjeva dražba bo za pet lir razdelila o božiču 1924. tri knjige: Mohorjev koledar, praktično knjigo gospodarske vsebine in pa Slovenske večernice. MIHEC 8N JAKEC JAKEC >i Proč pasiršajn, vizum proč'! !< Prosta pot v gorenjsko stran! ■ Ja, potem šele, da veš, ■ Vojske čas bo res končan. ČEŠKI MINISTER BENEŠ je izjavil, da je pripravljen ukiniti potne liste in dovolili prosto potovanje v in iz države, ako storijo isto tudi druge vlade. Popolnoma debro! Potni list in vizum je velikanski križ, pa samo za poštenjake, zakaj nepošten j ak-i skačejo ko zajci preko meje. Minister de Stefani je povedal v senatu, da znaša letošnja zguba v državni blagajni 3 tisoč in 41 milijonov, čez dve leti da bo ziguba znašala samo še 700 milijonov. Nesrečna Reka, koliko ti koštaš! Dosedaj je Balija izdala za Beko 600 milijonov lir. Beka pa je dolžna mednarodni mirovni komisiji še 300 milijonov zlatili frankov. To svoto bo kajpada plačala država, ki dobi Beko. Velikost Rusije. Samo evropska Rusija meri 4,131.600 kvadr. kilom. Torej je velika za devet Nemčij, za 13 Italij! ■■■■■■■■■■•■ Znaki bolnih razmer. NARODNI NASPROTNIKI ZALEZUJEJO POSLANCA ŠČEKA, NAŠI BRATJE GA ISTOČASNO NAPADAJO. Minuli teden je dalo državno pravdni-štvo kvesturi nalogo, da izvede hišno preiskavo med drugimi tudi v stanovanju poslanca Ščeka v Gorici. Ob tej priliki so pisali razni laski listi tole : Preiskava stanovanja posl. Ščeka in drugih voditeljev panslavističnega gibanja je v zvezi z mnogimi članki in noticami v «Goriški Straži«, ki z nepojmljivo besnostjo in vztrajnostjo napada in zaničuje državne institucije, tako da je vse to v oblastvih vzbudilo upravičeni sum, da gre gotovo za sodelovanje naših agitatorjev z voditelji tistega gibanja v Jugoslaviji, ki hoče anektirati te zemlje. V istem času, ko oblastva preganjajo poslanca Ščeka, je bratska, toda zlobna roka napisala proti poslancu Ščeku več člankov, ki v laži, zavratnasti in obre-kovalnosti daleč presegajo tudi najbolj strupene spise ljubljanskih listov v času najbolj umazane strankarske borbe. Pripominjamo, da bo pošteno slovensko ljudstvo (ne pa zavezniki bank !) znalo, da Je ista Edinost, ki obrekoval-no zasramuje gospoda poslanca, zaprla predalo za dopise, s katerimi se je hotel gospod poslanoc braniti proti napadom. V dobi, ko so narodni nasprotniki trikrat iskali poslanca Ščeka, da bi m« — pred pričami so izjavili — porinili bodalo v hrbet, se najde slovenski list, naša Edinost, ki take reči počenja, da sa morajo gnusiti vsakemu Slovencu, ki ima še iskrico poštenosti v sebi. Volga, Volga, Na tisoče je naših slovenskih! mož in fantov, ki so kdo ve kolikrat prepevali to pesem na Ruskem. Mari menite, tla so spomini na Rusijo popolnoma pozabljeni? Mnogo je naših rojakov, ki se resno ba-vijo z mislijo, kako bi se preselili na Rusko. Danes so ti načrti prezgodnji, Rusija leži še na bolniški postelji. Revolucija ji je zadala take udarce, da si še dolgo ne bo opomogla. Rusija pred vojno. Rusija je bila za preskrbo Evrope velikanskega pomena. Zato tudi danes obnova Evrope bx’ez Rusije ni mogoča. Brez Rusije ne odpravimo pomanjkanja in draginje, To je resnica, ki se da sicer tajiti, a ne odpraviti. Rusijia obsega skupno eno šestinko vsega sveta! Njeno prebivalstvo šteje inad 150 milijonov, torej za štiri Italije, za 12 Jugoslaviji Danes je Rusija sicer razkosana, toda samo začasno. Rusko naravno bogastvo. Rusija je pred vojno pridelovala eno petino (21%) vse svetovne produkcije zrnja: pridelovala je nad polovico rži. (51%), skoraj tretjino ječmena (32%), skoraj četrtino (24%) ovsa, eno.petino (22%) pšenice. Iz te ogromne zakladnice je Rusija krila 23% evropske potrebe na zrnju in moki. Pa primerjajmo! V letih 1910 do 1912 je prišlo na evropska tržišča pšenice (London, Pariz, Dunaj itd.): iz Rusije 268 milijonov, iz Argentinije 140, iz Kanade 99, iz Indije 87, iz Avstralije 76, iz Združenih držav 49 milijonov pudov pšenice. Rusija je tedaj pridelovala na leto desetkrat več lanu ko ves Izselitev i Siplji S trebuhom za kruhom. Zadnjič smo našteli vse papirje, ki jih potrebuješ za izselitev v Združene države severne Amerike. Prepričali smo se, da gre lažje vol skozi ši-vankino uiho kakor pa Primorec v Združene države. Kaj zahteva naša vlada? Ne zahteva kakšne pozi vilice iz Argentinije, pač pa kako pismo s kuverto iz Argentinije, ali pa tudi potrdilo županstva, da hoče prosilec potovati v Angentinijo. S pismom ali potrdilom ti napravi naše oblast-vo (podprefektura) potni list. Kaj zahteva argentinski konzul? V Trstu ima urad. Zahteva tri listine; 1. Kazenski list, ki pa ne sme biti star. Iz te listine mora biti razvidno, da še nisi stanoval v zaporu, da še nisi bil obsojen. 2. Spričevalo župana, ki potrdi, da izseljenec še ni bil na umu bolan, da ni nikdar beračil in da je v svoji stroki sposoben. 3. Novejšo fotografijo. Vizum argentinskega konzula je brezplačen za potnike II. im III. razreda in velja samo tri mesece. Kaj pa z otroci? Ako poidejo otroci izpod 15. leta s starši, potrebujejo samo eno listino: župansko spričevalo, kakor smo popisali, pod štev. 2. Ti otroci ne rabijo fotografije. Otroci brez staršev. Ako otrok ni v spremstvu vsaj očeta ali matere ali vsaj starejšega brata, mora pa imeti vse listine. Pa to ni zadosti! Taki otroci morajo imeti tudi dovoljenje za izkrcanje (per-messo di sbaroo), ki ga izda glavno ravnateljstvo argentinskega vpeljevanja (izjasnilo dobiš pri konzulatu). To dovoljenje velja eno leto. Kaj pa starci? Ako hoče nad 60 let star mož v Argentini,jo, mora imeti vse 3 ome- mat' rodna ja ostali svet. — Iz Rusije je prišlo v Evropo letno 3400 milijonov pudov masla, 3275 mil. jajc, 7600 vagonov mesa itd. Vse to sedaj primanjkuje na evropskih tržiščih). Ravnotako ne prihajajo več iz Rusije surovine za evropske tovarne. Pomislite vendar, da so pred vojno obsejali 108 milijonov hektarjev zemlje, lani pa samo polovico! Pomislite, da je večina tovarn še danes po tleh. Zakaj? Ni orodja, ni strojev, ni živine! Pred vojno je bilo samo v evropski Rusiji 27 milijonov konj, 37 milijonov glav govedine, 64 milijonov ovac; lani pa so bolj-ševiki našteli po celokupni državi samo 10 milijonov konj, 22 mil. glav govedine in 27 milijonov ovac! Kakšno obubožamje! Posledice. V tem je velik del krivde, da se gospodarstvo naših držav ne more popraviti. 8 let so se vničevale dobrine in tako smo zapravili ves rezervni kapital. Rusija pa se obnavlja. 2e ozdravlja. Zato vidite, kako se ji evropske države, ki so jo bile zapustile, druga za drugo bližajo. Vse iščejo zopet stike z Rusijo, vse želijo skleniti trgovske pogodbe z Rusijo. Ni čudno, da je Mussolini v parlamentu napovedal trgovsko pogodbo z rusko državo. V prvi polovici januarja prihodnjega leta se sestaneta tudi Jugoslavija in Češka, da se pogovorita o načrtih za ustvaritev trdno zveze vseh slovanskih držav. In Rusija se bo obnovila, Rusija bo vstala, slovanska Rusija bo v Evropi zavzela tisto mesto, ki ji gre po velikosti in po bogastvu. Tedaj bo v Evropi Slovan odločeval. (F. K.) njene listine in pa izpolniti enega teh dveh pogojev: ali mora potovati z ženo, ki še ni 60 let stara ali z nad 14 letnimi otroci, ali pa mora imeti dovoljenje za izkrcanje. Matere z otroci. Matere, ki imajo s sabo samo otroke, ki so vsi mlajši od 10 let, morajo imeti vse 3 listine in. dovoljenje za izkrcanje. Te zadnje listine ra ni treba, ako je vsaj en otrok nad 10 let star, Ženske, ki same potujejo, morajo imeti poleg vseh omenjenih listin tudi potrdilo župana ali pa pozivni list ožjega sorodnika. Za naše sodnike. Pol. društvo «Edinost» za Slovane v Italiji s sedežem v Gorici je na svoji zadnji seji sprejel naslednjo resolucijo: »Odlok rimske vlade, od 18. novembra 1923. v 220 it. Uradnega lista, odpujča z 31. decembrom t. 1. iz službe vse sodni' ke novih pokrajin, ki so bolni, nesposobni, ki ((imajo nezadostno znanje italijanskega jezika», ki so pokazali ((malo uspeha«, ali «IZ DRUGIH VZROKOV«, ki niiso v odloku nikjer našteti in o katerih odločuje vlada svobodno in neovirano po svoji volji, ne da bi imeli sodniki pri tem najmanjše pravice, vložiti proti temu kakršno koli pritožbo. Kot verni tolmači slovenske javnosti izjavljamo, da smatra naše ljudstvo ta vladni odlok za nezaslišano krivico, storjeno celokupnemu stanu slovenskih in hrvatskih sodnikov. Možje, ki so vsled svojega poklica po ustavnih zakonih vseh modernih držav neodstavljivi in se ne smejo proti svoji volji niti premestiti, se postavijo s pomočjo vladnega odloka čez noč na cesto. Pokojnina, katero jim dodeljuje kr. odlok iz leta 1923., je taka, da z njo nobena poštena družina dostojno živeti ne more. Družinski očetje se bodo našli z ženo in številnimi otroci nenadoma v trpki bedi. Nezaslužena usoda, ki zadene te mnogoštevilne družine slovenskih razumnikov, vzbuja v vsej deželi čustva naj-Uloblje simpatije, nič manj pa najostrej-ie nevolje radi storjene krivice. Odbor »Političnega društva Edinosti v Gorici« daje samo izraza čustvovanju slovenskega ljudstva, ako pošilja slovenskim in hrvatskim sodnikom in njihovim družinam svoje tople in prisrčne pozdrave I« Danes ura bo odbila... Zadnjič smo poročali, da je dalo goriško Politično društvo »Edinost« našemu tržaškemu političnemu društvu ultimat, ki da je pretekel že v sredo. Naša informacija ni bila točna. Iz prvega vira smo izvedeli, da poteče ultimat v petek, 14. decembra. Kakšen ultimat? Gre zato, ali pridemo Slovenci v Italiji do združenja ali ne. Gre za to, ali pridemo Slovenci do Narodnega sveta ali ne. Gre za to, ali pridemo končno do sloge ali da ostanemo večno v razkolu. Gre za to, ali se združeno rešimo ali da razdvojeno poginemo. Gre ze življenje ali smrt naroda. Kaj zahteva Gorica od Trsta? V kolikor smo mogli izvedeti, gre za ustanovitev Narodnega sveta, Pogajanja se vlečejo že poldrugo leto, doslej brezuspešno. Iz zanesljivega vira, iz krogov, ki so zelo blizu goriškemu vodstvu smo izvedeli, da so rekli Goričani: Razpravljanja dovolj, prepirov preveč, zdaj odločimo se za dejanje. Goričani so stavili 11 zahtev ali predlogov. Med predlogi so tudi tile: vse ■časopisje naj enotno piše v vprašanjih narodno obrambe; vsi prepiri med časopisi morajo absolutno prenehati. Narodni svet pregleda račune. Predsednik bo dr. Wilfan (tu so torej Goričani popustili), o drugih odbornikih se sporazumno domenimo. Narodni svet sestavi program narodne obrambe. Kaj pa naše društvo? Naše tržaško društvo je že sprejelo vse točke, le dveh še ne. Glede teh dveh točk so Goričani stavili ultimat, ki preteče današnji dan. Goričani zahtevajo, da se državni poslanci morajo pokoravati Narodnemu svetu v vseh točkah nar. politike. Nadalje zahtevajo Goričani, da se osnuje nov list ali da so proglasi eden izmed že izhajajočih listov za glasilo Narodnega sveta. Ta list mora dobiti mešan konsorcij, v katerem morajo biti zastopani vsi. Za te dve točki velja ultimat. Ako tržaško društvo sprejme tile dve točki, imamo v osmih dveh Narodni svet, ako pa poroče Trst «ne!», potem gorje našemu narodu. Danes, ko čitatelji berejo te vrstice, pade odločitev. Rog daj mirne rešitve! Delo za narod. Tisti istrski duhovnik, ki ga Edinost napada že par mesecev, je prejel iz Trsta tolo pismo: «Trst, 9. decembra 1923. Zapeljevanje našega krvavečega naroda vpije do neba. Žolč in strup se nam jc dvignil do vrha. In le čudežna sila je TRENUTNO zaustavila naše usodno vsklpenje. Vaše proklete izdajalske žile ne mirujejo. Tudi naše utripajo. Stojimo na straži in pozorno motrimo dogodke. Naša kletev na to, kar nam je najsvetejše in naše življenje, nam ni fraza- Bodi vam zadnji opomin. Konec vašega podlega barbarstva, sicer bo vaša kri onečastila in zamazala našo sveto zemljo. «OSVETA«. To so torej sadovi hujskajočega pisanja Edinosti. Kajti ko Je «Istra» priobčila krivice, ki jih je prizadelo tržaško vodstvo narodu, in je dodala, naj se izbere častni sod, ki naj očitke PREIŠČE in sodi, Edinost MIRNEGA PREDLOGA NI SPREJELA., ampak je naprej na debelo lažnjivo in obrekovalno pisala. To pisanje jo moralo roditi sadove. Zgled smo danes prinesli. Iz Trsta so napovedali umor ubogega istrskega rojaka, ki je žrtvoval vse, kar je svojega imel, ki je moral bežati pred narodnimi nasprotniki, ki so mu imetje požgali, ga telesno zlostavili, po ječah držali, in ki je sedaj v begunstvu v Trstu. Ni čudno! Najprej je Edinost teoretično — kakor je ugotovil «Zborn!k» — branila politične umore, sedaj pa hočejo pristaši tega nauka teorijo prakticirati. NAŠA POŠTA. F. L. 1000 : ne ! — Topole : prejeli dva dopisa, ki si nasprotujeta. Ali je edon resničen ali drugi; oba ne moreta biti. Poslali smo prepis obeh dopisov zaupniku, da izreče svojo sodbo. Najvišje cene plačujem za koie lisic, kun, zlatic, dihurjev, vider, mačk, jazbecev, iSlj veveric, krtov, O Pjjn divjih in domačih za»cev- D. Windspach Trst - via Cesare Battisti 10-11 vrata 16 Gorica, Gosposka ulica. Spreimem tudi po poiti. Zobozdravnik dr. Lojz Kraigher specialist za bolezni v ustili in na zobeh sprejema za vsa zobozdravnika in zobotehniSka opravila v Gorici, na Travnikn ZOfPiazzadilla Vltteria) od 9*12 In od 3*5. Steklene šipe vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. - Postrežba na dom. -Cene zmerne. PlazzaOber-dan št.3(HoteiEnropa)tti.44-23. Zobozdravnici ambnlatorii Zobotehnlk N. Godina Via Genova it. 13 prvo nad. TRST od 9-1, od 3-7 — ob node Jah od 10-12 — POZOR!................... Zaloga eternita za pokrivanje streh se dobi v Trstu, via Milano 14 (v isti ulici je Štokova trgovina). DS Ti, Grusovin v Gor?ci: Pmzza Vlttorla (Travtilk) v hiši PaternolH 21 Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop* Vprašanje naših vin Po vsej drZavi vlada kriza Letos je postala vinska kriza po vsej državi neznosna; vprašanje pa je, ali je že dosegla svoj vrhunec ali ga šele bo. Vzrok naših hudih skrbi se da izraziti z dvema besedama : nadprodukcija in padec cen. Celotno vzeto, je Italija producirala •etos za 30 do 40% več vina ko lani. Ta velika produkcija na eni strani, ne-ntožnost izvoza na. drugi, revščina kon-sumentov na tretji strani je povzročila strahovito padanje cen. Obžalovanja vredni so zlasti tisti vinogradniki, ki so v stiski prodali grozdje, mošt ali vino za ifianj nego jih je stalo pridelanjc. Drugje sem že navedel zglede. V Južni Daliji so ob trgatvi ponekod imeli kmetje še nad polovico lanskega pridelka. Letina velikanska, posode pa skoro nič. Hiteli so v mesta. Posode nič. In če je je še kaj bilo, so jo veletržci Poskrili in poskrili so se tudi veletržci sami. Par dni pred trgatvijo so se ve-'etržci pokazali po deželi in kmetje so stali med izbero : ali sploh ne trgati ali Pa prodati staro vino po cenah, ki so jo ponujali mestni oderuhi. In tako je šlo staro vino po 40, 50, 00, 70 stotink. In davek je plačal — kmet ! In vendar ni bilo pomoči. Ali lako, ali slabše. 20 lirski davek je danes krivičen I Ta davek je postavila vlada v času, ko je znašala cena vina 240 do 300 lir na hi. Vlada je torej zahtevala dvanajsti ali petnajsti del izkupička. Danes pa, ko gre vino po 1.00, 1.20 L in tudi po «0 -stotink, dobi vlada ne dvanajsti ali Petnajsti del, ampak osmi in celo četrti del. Na ta način se vinogradništvo vničuje. Mesina užitnina je tudi povečini pretirana. Trst vzame 80 stotink pri litru, pa najsi je šlo. vino >z kmetove kleti po 3 lire ali po 90 stotink ! lvje je tu pamet? Naravno, da pri tem trpijo na.ša vina, ki so splošno — v primeri z drugimi deželami — šibka Ta užitnina povzroča pa tudi — fabrioi-fanje vin. Strokovnjaki računajo, da se v laskih mestih letno po Knna-galilej-skem načinu spremeni 8 do 10 milijonov hi vode v pristno vino. Kmet torej, ki je vse leto delal, se trudil, naj plačuje davke, užitnine; mestni veletrgovec Pa, ki je v kemičnem oddelku svojih skladišč v eni sami noči pridelal na stotine hi, pa naj bo davka in užitnine — Prost ! Odpomoč. Poleg tega, da naj bi vlada potom drakonskih odredb in kazni ovirala fabriciranje vin (predlog leži v zbornici), naj bi se letos vinski davek občutno znižal, •a predlog leži tudi v parlamentu. Poleti sem predložil finančnemu ministru sklepe domberškega shoda K. D. Z. in sem mu izročil obširno spomenico. Odgovor? «Vlada bo storila vse, kar le more, da ustreže vinogradnikom odrešenih dežel«. Pa kaj hočete, da pomeni danes zbornica, ko ima vlada polno-moč? Poslanec Marescalchi zastopa načelo, da naj bi se užitnina sploh odpravila. Pomajgamo si, kakor pac moremo. Naša ((Vinarska zveza» vrši — rekel bi — pravo apostolsko nalogo. Skuša najti trg za domače vino, vrši propagand^ med gostilničarji, naj točijo domača vina, in pa med konsumenti, naj kupujejo le naša vina. Vinogradniki vse države se gibljejo. Naše zborovanje v Dornbergu je jasno povedalo, naj hoče naš vinogradnik, in vladi so znani tisti sklepi; Trentinci so minole dni zborovali in njih resolucije so se krile z našimi; tudi po vsej državi se vinogradniki gibljejo. Anti bo vendarle vlada ukrenila kaj, da kmet, ne onemore. Virgilij šček. Cene v Istri. Vino črno : Umag 120 — 170. Koper 180 — 220, Mali Lošinj 90 — 120 L. Vino belo : Umag 100 — 130, Koper ICO — 200. Olje : Buje 6 — 7, Koper 5.50 — 6.50, Lošinj 7—9. Seno : Buje 30, Bistrica 30, Koper 25, Lošinj 50 — 65. Goveja živina, žive teže : Buje 4 — 4.50, Bistrica 4.50, Buzet 5 — 5.25, Koper 3 — 4. Mleko zelo različno : Buzet 0.80, Koper 1.20, Bistrica 0.60, najdražje na Lošinju 2.40. Jugoslavija izvaža. Leta 1921. je Jugoslavija izvozila 8 milijonov kvintalov blaga, leta 1922. že 9 milijonov kvintalov, letos, in to samo v prvih 6 mesecih, pa že i3 milijonov kvintalov blaga. Kaj izvaža Jugoslavija? V prvi polovici tega leta je Jugoslavija izvozila: 5Vi milij. kvintalov lesa, 91.000 glav govedine, 131.000 kvintalov mesa, 58.000 prašičev, 29.000 konjev, 120.000 kv. moke itd. Po čem je lira? Dne 12. decembra si dal ali dobil: za 100 dinarjev — 26.10 L. za 100 č. kron — 67.50 L. za 1 dolar — 23.— L. za 1 funt — 100.20 L. za 10.000 avstr, kron — 3'2 st. Kaj nam s dežele pišejo Pri sv. Jakobu bi radi slišali tudi drugi zvon — Slovesnost v Križu pri Trstu Pogovor v Krkavčah — Minister, kralj in Pirec — Razno iz Hrenovic — Vojaški pozdravi — Blagoslovljena letina v Kortah — Sprejem v Breglnju — V Zgoniku se guncajo, koga bodo zguncali ? OB SV. JAKOBA smo prejeli. Da se resnica prav spozna, treba je čuti oba zvona. Tako pravi pregovor, ki ga sem že stokrat slišal. Mi čujemo tukaj samo Slavikov zvon in popolnoma dobro vemo, kako binglja, potrkuje. Zdaj bi radi čuli enkrat tudi nasprotni zvon, zato prosimo prizadete, naj bi enkrat k nam prišli in bi pri nas nekoliko pozvonili, da bomo čuli tudi drugo bingljanje in potrkavanje. (Odgovor: se prav lahko zgodi. Zberite se v krožek, četudi majhen, magari 5 oseb, naznanite svojo Pol. društvu v Gorici, viu Ma-meli 5., pa vam bo ustreženo). SV. KRIŽ pri Trstu. Proslava 100 letnico, se je imenitno obnesla. Vse tri dni. polna udeležba. Sorodniki pokojnega g. Sirka so izredno okrasili cerkev z nepopisno lepo dekoracijo. Veliko procesijo je vodil mons. Ivan Slavec, pr-vostolni kanonik iz Trsta ob asistenci 6 bližnjih duhovnikov. KRKAVČE. Kakor je znano, smo izgubili gospoda dekana Skrbeča. Par dni pred odhodom je pri drdra la kočija pred župnišče; izstopil je neki funkcionar ter se predstavil župniku. Obenem mu je izročil iz-gonski list. Vedno gostoljubni dekan je do^lecu ponudil kozarec vina. Gost pa je dejal : «Sram me je, da bi pil pri Vas, ki sem Vam prinesel izgonilni list«. Go- spod dekan pa : «Mene pa ni sram, saj se vrnem v svojo domovino. Trideset let sem tu deloval, vselej v blagor ljudstva in zavedam se ne nobene krivice, da bi jo komu storil«. Gost : «Saj veste, da boste spremljani od dveh orožnikov do meje. To pa je višja odredba, ker se smatra, da delajo duhovniki proti državi in da ščuvajo ljudstvo zoper vlado«. Dekan : «Nikdar nisem ščuval ! Mi učimo ljudstvo spoštovati zakone. Nič me ni sram, če me spremijo orožniki. Vsi, ki me poznajo, ne bodo hudi name, ampak na tiste, ki mi dajo tako spremstvo. Sicer pa, kdo manjša ugled države ? Vi sami ! Ljudstvo ni slepo niti gluho. In ko pridem gori, tudi če bi jaz molčal, kaj bodo tam gori mislili o tukajšnji vladi, ki tako izganja nas stare duhovnike ?» Se en kozarec, gost je vstopil v kočijo, bič je počil in voz je zdrdral KORTE pri Portocozali. Letina je bila pri nas za vse zadovoljiva. Pridelali smo še precej žita, turščice in krompirja; le fižola smo imeli jako malo, ker so prišle nadenj. neke mušice in so ga vničile. —-Vina smo pridelali za približalo eno tretjino več ko lani, čeravno je bila tudi lanska trgatev obilaia. Škoda le, da je cena nizka (L 1.40), pa vkljub pizki ceni ni videti kupcev. — Kam pa naj denemo tropine, iz katerih smo vsako leto pridelali izvrstno žga- nje, ki nas je krepčalo, ogrevalo in bilo v bolezni zdravilo? Oljka je lotos izvrstno rodila, da stari ljudje ne pametijo take letine. Sena smo dovolj pridelali, tako da bomo lahko prekrmili živino. Pripravimo si drv, da se bomb pozimi gTeli; jesti in piti ne bo zmanjkalo! Pri nas sta glavna pridelka olje in vino. Vzrok dobro letine je bila lanska mrzla zima in pa dobro namočena zemlja v lanski jeseni in letos spomladi. Bog daj tako naprej! VOJSČICA. Ata Mussolini je pisal kralju- pismo, ki se tiče našega bivšega župana Josipa Pirca. To pismo je bilo obelodanjeno 5. decembra. V pismu piše gospod Mussolini med drugim : «Gospod Pirec je bil središče propagando proti ustanovam države. Zato prosim, da podpišete odlok, da se gospod Pirec odstavi in da ne bo smel biti za župana za dobo treh let«. DOLINA. Umrl je v Dolini 8. t. m. Ivan Piciga, znani narodni boritelj, ki je v prejšnjih letih žrtvoval mnogo časa, da je razna društva podučeval v petju in v godbi. Bil je tudi brezplačen svetovalec in pomočnik v pravdnih zadevah, posebno ubogim ljudem, vdovam in sirotam, ki so se jim godile krivice pri zapuščinskih in premoženjskih zadevah. Umrl je lepo kot kristjan, previden s sv. zakramenti. Naj počiva v mini ! Vedež za leto 1924. je izSel! Dobiva se v kn|igarnl J. ŠTOKA TRST • Via Milano 37 • TRST MALI OGLASI itanejo 20 stot. za besedo. Pri 5 kratni 10%, pri 26 kratni 15%, pri 52 kratni objavi 20% popusta. ZALOGA DOMAČIH VIN : pristan Vipavec, istrski refošk in kratki teran. Na debelo in za družine via Cunicoli 8, na drobno v gostilni via Giuliani 32, Cenjenemu občinstvu se priporoča Prane Stranear. VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vso kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar Trst - vi« Ugo Polenita 5. KRAŠEVEC želi otvoriti trgovino z mešanim blagom. Veletrgovci, ki mn hočejo dajati blago v razprodajo, naj se javijo. Naslov pri upravi lista. NAJBOLJŠA PRILIKA za nakup raznovrstnega blaga samo na debele za prepodajalce v Trstu, via S. Nieott IS. BI krst. graščaka in lisca. (Ribničan Matevž). — «o»--------- Njega dni je bila «krota» vsaka druga beseda, ki si jo slišal v Ribnici. Duhovna in posvetna obiast sta se upirali * le pa in zgrda, pa nista dosegli, da se llp bi «krotili» slej kakor prej. -I’a se je Matevž vračal z otovorjenim •iščem proti domu, pa ga v ulici usta-Vl graščinski birič s pisanjem in pečatni, d n mora na pokorščino v graščino lr* to kar koj. Matevž je snel liscu tovor in uzdo in 8» lepo podučil : «Lisec, gosposka je ri va na svajtu, žival pride za gosposko; 'a.)š. kruota, strezi se somu: y vodnja-'b je vodn. ne svislih senu, pa se trak-*',,