Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vitloria 18/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11 / 6464 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK Posamezna štev. 50 lir NAROCN IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE ŠT. 706 TRST, ČETRTEK 1. AVGUSTA 1968, GORICA LET. XVII. Pismo be SloVenceV Prosvetno društvo »Ivan Trinko« iz Čedada je dne 26. julija naslovilo na predsednika deželne vlade dr. Berzantija posebno pismo, s katerim ga seznanja s problematiko beneških Slovencev. »2e dolgo, sto let, čakamo — je v uvodu rečeno — da se nas kdo spomni, ne samo, kadar se je treba vojskovati, ampak tudi kadar smo prisiljeni ubirati pot občasnega ali stalnega izseljevanja, da se lahko preživljamo.« »Dejstvo je — nadaljuje pismo — da so bili skoraj vsi naši dela sposobni bratje in sestre primorani oditi na dolgo in grenko pot v svet, medtem ko se čutijo ostali pozabljeni kot nekdaj, kot zmeraj.« Pismo nato ugotavlja grenko resnico, da se v demokratični in republikanski Italiji ni v bistvu ničesar spremenilo, kar zadeva politiko do beneških Slovencev, saj so razne vlade še vedno preprečevale, »da bi se uveljavila značilnost slovenske jezikovne manjšine, in so še okrepile asimilacijske dejavnost«. Pismo zatem omenja prvo programsko izjavo deželnega predsednika, ki je bila tako formulirana, kot da bi beneški Slovenci ne obstajali, kar je, kot znano, vzbudilo mnoge ostre kritike tudi v deželnem svetu. »Vaša kasnejša izjava — pripominja v tej zvezi pismo prosvetnega društva — nas je nekoliko pomirila. Ko ste v imenu deželne vlade poudarili, da niste v najmanjši meri nameravali zanikati, da živijo državljani slovenskega jezika tudi v ostalih delih Furlanije - Julijske krajine in še toliko manj zanikati priznanje pravic kogarkoli, ste priznali to, kar se premnogokrat in prevečkrat pozablja.« Povsem upravičeno se pismo nato dotika tistega dela Berzantijeve izjave, kjer je rečeno, da se beneški Slovenci doslej še niso oblikovali kot 'prava manjšina', kakršno na primer predstavljajo tržaški Slovenci. »Želimo Vas seznaniti, gospod predsednik — poudarja pismo — da tudi mi obstajamo kot Slovenci in da ne ustreza resnici trditev, češ da se nismo oblikovali kot narodna manjšina z natančno določenimi potrebami in zahtevami. Nepravično, neresnično in nestvarno bi bilo pozabljati na naše manjšinske značilnosti, potrebe in zahteve. Mi smo imeli svoje slovenske pesnike in pisatelje; že desetletja se trudimo, da bi nas spoznali kot Slovence, po drugem svetovni vojni so nam bile dane obljube, za kar smo bili podvrženi fizičnemu in moralnemu nasilju. Imamo svoje aktivno prosvetno društvo; prisiljeni smo pošiljati precej naših otrok v slovenske šole v Gorico in Trst, ker jih sami nimamo. V naših krajih prirejamo slovenske kulturne predstave, naše ljudstvo bi želelo slišati slovensko govorico v cerkvah. Dne 19. oktobra 1966 smo izročili predsedniku republike spomenico z upanjem, da bomo pri njem našli vneto 'razumevanje«. Na 'koncu pa je v pismu takole rečeno: »Napisali smo Vam to pismo zato, da Vam povemo, da obstajamo, da naša vprašanja obstajajo in da se naša stvarnost mora priznavati. Naprošamo Vas, da kot demokrat in kot kristjan delujete na tem, (Nadaljevanje na 3. strani) CERKEV OBSOJA NENARAVNA SREDSTVA RR0TI SPOCETJIl Ves katoliški svet je že težko čakal, da bo sveti oče izrekel dokončno besedo o sredstvih proti spočetju, ki jih danes ponujajo zakoncem od vseh strani, celo s strani države, kot edino sredstvo za rešitev socialnih problemov. Zdi se, da je državnike zajel paničen strah pred nadaljnjim naraščanjem števila ljudi na svetu, kakor da grozi od tega nujna in bližnja katastrofa. Celo strah pred atomsko vojno se je umaknil strahu pred naraščanjem rojstev in pred lakoto, ki jo bo baje to povzročilo. Včasih se nismo mogli znebiti vtisa, kakor da bi bila nekaterim atomska vojna celo dobrodošla, kot nekaka »operacija«, ki bi odstranila morda celo večji del človeštva in rešila preostale pred bojaznijo, da jim bo zmanjkalo prostora ali jela. Zdaj je papež, končno spregovoril in obsodil materialistično in egoistično gledanje na usodo človeškega rodu. V ponedeljek je objavil encikliko »Humanae Vitae« (Človeška življenja), v kateri naglaša, da je na osnovi človečanskega in krščanskega pojmovanja zakona »absolutno izključiti kot dovoljen način za regulacijo rojstev direktno prekinitev že začetega rodilnega procesa in predvsem direktno hoten in izveden splav, četudi iz zdravstvetnih razlogov«. NITI TRAJNA NITI ZAČASNA STERILIZACIJA »Prav tako ni dovoljena direktna sterilizacija, tako trajna kot začasna, niti moža niti žene,« nadaljuje papež v svoji encikliki. »Dovoljeno tudi ni nikako dejanje pred ali med zakonsko združitvijo, ki bi onemogočilo spočetje. Dovoljeni so samo tisti sistemi, ki temeljijo na začasni fiziološki neplodnosti žene, to je na Knaus - Oginovi metodi ali na metodi spreminjanja osnovne temperature. Najresnejša dolžnost nadaljevanja človeškega življenja, pri kateri so zakonci svobodni in odgovorni sodelavci Boga Stvarnika — pravi papež Pavel VI. v svoji encikliki — je bila zanje vedno vir velikega veselja, četudi so ga spremljale včasih neredke težave in tesnobe. V vseh časih je postavljalo izpolnjevanje te dolžnosti vesti zakoncev resne probleme, toda z novim razvojem družbe so nastopile take spremembe, da so se pojavila nova vprašanja, ki jih Cerkev ni mogla prezreti, ker gre za stvar, ki tako od blizu zadeva življenje in srečo ljudi.« Zakonci morajo spoštovati naravo in končni namen zakonskih dejanj, ki so sama v sebi častivredna in vredna spoštovanja. Zakonska združitev ne preneha biti upravičena, tudi če je predvideti, da bo ostala neplodna iz vzrokov, ki niso odvisni od volje zakoncev, kajti taka združitev izraža in utr- juje zvezo med zakoncema. Toda vsako zakonsko dejanje mora ostati odprto za prenos življenja. Ta nauk temelji na božji volji in človek ne sme po svoji volji pretrgati obeh pomenov zakonske združitve: združitvenega in poustvarjalnega. Samo ob spoštovanju teh dveh bistvenih nujnosti izpolnjuje človek božji namen in priznava neprehodne meje za svoje gospostvo nad lastnim telesom in posebno nad poustvarjalnimi sposobnostmi, ki naj dajo kliti človeškemu življenju, katerega začetek je Bog. MOŠKI BI IZGUBIL SPOŠTOVANJE DO ŽENSKE Pošteno urejanje rojstev torej ne dopušča uporabe sredstev, ki uničujejo, čeprav le delno, namen zakonske združitve. Takih sredstev ni mogoče opravičiti niti z izgovorom, da je s tem preprečeno večje zlo, ali da jih je treba presojati skupaj s plodnimi dejanji, ki so bila storjena prej ali ki bodo sledila. V resnici ni dovoljeno delati zla z namenom, da bi rodilo dobro, tudi ne iz najresnejših razlogov. Zato je zmotno misliti, da je možno napraviti zakonsko združitev, ki je nalašč napravljena neplodna in je s tem sama po sebi nepoštena, pošteno s skupnostjo vsega plodnega zakonskega življenja, kar pomeni, da ni dovoljeno vrivati med plodna razdobja zakona neplodna razmerja z uporabo že omenjenih sredstev proti spočetju. S tem pa ni rečeno, da je Cerkev nasprotna uporabi zares potrebnih zdravilnih sredstev pri zdravljenju človeškega organizma, tudi če je s tem zvezano oviranje spočetja, če to oviranje ni nalaščno. V nadaljevanju enciklike razlaga papež, zakaj je nujno spoštovanje božjega reda stvari v pogledu spočetja. Cerkev ni proti izboljšanju razmer v družinah in proti boljšim možnostim za vzgojo mladine, toda to se mora dogajati v spoštovanju reda, ki ga je določil Bog. Treba se je torej držati pri urejanju rojstev samo ritmov v človeški naravi, ki jih je določil Bog in ki ne kršijo moralnih načel. Dovoljevanje sredstev proti spočetju bi — glede na človeško šibkost — na široko odprlo vrata zakonski nezvestobi, kajti z uporabo takih sredstev bi bilo nezvestobo lahko prikriti. Moški bi izgubil spoštovanje do ženske in bi jo smatral samo za navadno sredstvo svojega egoističnega uživanja, ne pa za spoštovano in ljubljeno tova-šico. NEVARNO OROŽJE V ROKAH TIRANOV »Poleg tega bi to dalo javnim oblastem v roke nevarno orožje brez ozira na moralne zahteve — modro nadaljuje papeževa en-(Nadaljevanje na 7. strani) Problem SIFAR in njegove posledice RADIO TRST A ♦ NEDELJA, 4. avgusta, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.50 J. S. Bach: Troglasne invcncijc za klavicem-balo; 10.00 Rossov godalni orkester; 10.15 Poslušali boste; 10,45 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Naskok na gorske velikane«; 12.00 Nabožna glasba; 12.45 Vera in naš čas; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Z. Tavčar »Gaber nad prepadom«, radijska igra; 16.50 Revija orkestrov; 17.30 Vabilo na p es; 18.30 »Paul Claudel, pesnik in komediograf«; 18.45 Orkester pripoveduje; 19.30 Sedem dni v svetu; 19.30 Zbor »J. Gallus« iz Trsta; 20.00 Šport; 20.30 Zabavali vas bodo; 21.00 Operetne melodije; 21.45 Sodobna glasba; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Zabavna glasba. ♦ PONEDELJEK, 5. avgusta, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Kitarist Pizzigoni; 12.10 Poletna srečanja; 12.20 Za vsakogar nekaj; Poročila; 13.30 Izbor motivov in melodij; 17.00 Orkester Ca-samassima; 19.30 Glasba za vaš transistor; 18.00 Zenski polifonski ansambel iz Gorice; 18.45 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Sibellius: Simfonija št. 4 v a molu; 19.30 Vodeb; S Plečnikom po Italiji; 49.40 Glasovi in slogi; 20.00 športna tribuna; 20.35 Enriquez in njegovi »Electronic Men; 20.50 J. Tavčar: »Paolo Monelli«; 21.10 25 minut popevk; 21.35 Slovenski solisti; 22.05 Zabavna glasba. ♦ TOREK, 6. avgusta ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Iz slov. folklore: L. Rehar »Mati buož-ja, pridn’m na pomuč«; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Russov ansambel; 17.20 »Italijanščina po radiu«; 17.30 Glasba; 18.00 Moški zbor z Repentabra, vodi Guštin; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Koncertisti naše dežele. Pianistka Ferluga; 20.00 Šport; 20.35 Zajc: »Nikola Šubic Zrinjski«, opera; 23.05 Nežno in tiho. ♦ SREDA, 7. avgusta, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Trobentač Farmer; 12.10 »Pomenek s poslušavkami«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasb, potovanje okoli sveta; 17.00 Tržaški mando-linski ansambel; 17.20 »Odvetnik za vsakogar«; 17.30 Glasba za vaš transistor; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Kumer »Ljudske pesmi«; 18.50 Mac Strittmatter in njegov ansambel; 19.10 »Higiena in zdravje«; 19.20 Razkuštrane pesmi; 20.35 Simf. koncert. V odmoru (21.30) Za vašo knjižno polico; 22.35 Zabavna glasba. ♦ ČETRTEK, 8. avgusta, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Znane melodije; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Bevilacqua; 17.20 »Italijanščina po radiu«; 17.30 Glasba za vaš transistor; 18.00 Furlanski kvartet »Stella alpina«; 48.45 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Ital. skladatelji; 19.10 Otroci na počitnicah; 1930 Motivi, ki vam ugajajo; 20.35 Gyarfas »Preizkušnja zvestobe«, radijska igra; 21.20 Motivi dveh Amerik; 21.50 Skladbe davnih dob; 22.05 Zabavna glasba. ♦ PETEK, 9. avgusta, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Harmonikar VValmcr; 12.10 »Gospodinja nakupuje«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Izbor motivov in melodij; 17.00 Pacchiorijev ansambel; 17.20 Ne vse, toda o vsem; 17.30 Glasba za vaš transistor; 18.00 »Beri, beri, rožmarin zeleni«; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Dela slov. skladateljev; 18.50 Ork. »The Me-dallion Strings«; 19.10 »Kam v nedeljo?«; 19.20 Prijetne melodije; 20.50 Koncert operne glasbe; 21.50 Veseli utrinki; 22.05 Zabavna glasba. ♦ SOBOTA, 10. avgusta, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Na elektr. orgle igra Griffin; 12.20 »Iz beležnice fotoreporterja Magajne«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 43.30 Semenj plošč; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 V 3/4 taktu; 46.30 Mladi solisti; 16.50 Karakteristični ansambli; 17.20 Glasba za vaš transistor; 17.40 Otrokov pravljični svet: Gozzi: »Turandot«; 18.00 Ljudske pesmi; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Mojstri jazza; Poje Mina; 19.10 Poletna srečanja; 19.20 Zabavni ansambli na Radiu Trst; 20.45 Gogol: »Taras Bulba«; 21.15 Za prijeten konec tedna; 22.00 Komorne skladbe; 22.15 Zabavna glasba. Izdajatelj: Engelbert Besednjak ■ Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legija • Tiska tiskarna »Graiphis« — Trst, ulica Sv. FraručISka 20 — telefon 29-477 Parlamentarna razprava ob zaupnici novi vladi je ponovno spravila v ospredje zanimanja italijanske javnosti kočljivo vprašanje bivše vojaške obveščevalne službe, znane s kraticami SIFAR (servizio infor-mazioni forze armate). časnikarja Sca-fari in Jannuzzi, ki sta bila svoj čas po svojih poizvedovanjih objavila v tedniku »L’Espresso« vrsto člankov, v katerih sta obdolžila generala De Lorenza, bivšega dolgoletnega načelnika obveščevalne službe in bivšega poveljnika karabinjerov, da je ob vladni krizi v poletju 1964 pripravil načrt za državni udar, sta bila na zadnjih volitvah izvoljena na socialistični listi v parlament. Čeprav sta bila spomladi od sodišča obsojena, češ da sta pisala neresnico, sta vložila takoj po izvolitvi v parlamentu interpelacijo, v kateri sta v bistvu zahtevala, naj se javno pojasnijo določeni aspekti celotnega vprašanja, ki se med sodno razpravo niso upoštevali, oziroma še niso bili znani. Medtem je bilo poslancem in senatorjem razdeljeno poročilo posebne preiskovalne komisije, ki jo je ustanovil bivši obrambni minister Tremelloni z nalogo, da preišče celotno zadevo. Poročilo sicer priznava, da je general De Lorenzo kot poveljnik karabinjerov sprejel več nezakonskih ukrepov in si prilaščal pristojnosti, ki jih po zakonu ni imel, vendar v svojih zaključkih odločno izključuje, da bi general pripravljal državni udar. Zanimivo je, da je bil na zadnjih političnih volitvah izvoljen v poslansko zbornico tudi general De Lorenzo, in sicer na monarhistični listi, kar more morda služiti pestrosti parlamentarne razprave, a prav gotovo ne more koristiti objektivnosti ali nepristranosti. Vse politične skupine, razen demokristjanov, so v poslanski zbornici podprli predlog, naj ise za vprašanje SIFAR ustanovi parlamentarna preiskovalna komisija, kar je spravilo v očitno zadrego vlado predsednika Leoneja, ker je znano, da je prejšnja Morova vlada ta predlog odločno zavračala, pri čemer je celo tvegala vladno krizo. Nova vlada se je za sedaj rešila iz zagate z izjavo, da se bo o oportunosti in koristnosti preiskovalne komisije izrekla po poletnih počitnicah, kar pomeni, da je bila celotna stvar odložena na »bolj primeren« čas. Ne da bi se spuščali v nadaljnje podrobnosti, menimo, da smemo na to afero gledati predvsem iz dveh zornih kotov. Po našem gre najprej za še vedno aktualni problem odnosov med politično oblastjo in birokracijo (v tem primeru z vojaško-policij-skimi organi, ker je bil De Lorenzo glavni poveljnik karabinjerov) in nato za odnose med demokristjani in socialisti, zlasti kar zadeva njihovo sodelovanje pri skupnem vodenju vladnih zadev. To vprašanje je bilo zlasti važno leta 1964, ko je prvič prišlo do takšnega sodelovanja. Načelno je problem odnosov med politično oblastjo (vlada, parlament itd.) in birokracijo rešen z ustavnimi in drugimi zakoni, ki natančno določajo, da je politična oblast sama in edina odgovorna ter pristojna za usmerjanje vsega družbenega in državnega življenja. Znano pa je, da to vprašanje ni tako enostavno, saj vsi vemo, kakšno moč in kakšen vpliv ima kljub vsemu birokracija in kako jo je težko podrediti politični oblasti. V De Lorenzovi zadevi najdemo torej klasičen primer poskusa, da se birokrat postavi nad politika, oziroma da temu vsili svoje gledanje, svojo odločitev, svojo voljo. In ker doslej ni nobenega dokaza, da bi De Lorenzo kakorkoli sodeloval s kakšnim političnim predstavništvom, lahko trdimo, da je bilo njegovo ravnanje v letu 1964 odraz določenih birokratskih krogov, ki so hoteli preprečiti ali vsaj otež-kočiti ponovno sestavo srediinsko-leve vlade, saj ni nobena skrivnost, da v višjih birokratskih krogih ni bilo — in najbrž še danes ni — prevelikega navdušenja za to politično vladno formulo. (Glej knjigo »La burocrazia in Italia« - II Mulino 1966). Vprašanja SIFAR in zlasti delovanja gen. De Lorenza se tiče, kot smo že napisali, tudi odnosov med demokristjani in socialisti. Prvi so namreč že 20 let na vladi in je zato jasno, da so tudi za to afero politično odgovorni, če ne drugače zato, ker niso znali preprečiti nastanka takih pogojev, ki so dovolili, da se je neki birokrat tako hudo spozabil, da si je prilaščal pristojnosti, ki mu jih noben zakon ni dajal. Socialisti, ki so vstopili v vlado šele pred kratkim, seveda ne marajo nositi nobene odgovornosti in se najbrž tudi ne strinjajo s sedanjim stanjem odnosov med politično oblastjo in birokracijo, ki ga označuje — kot pravijo strokovnjaki — predvsem paternalizem. Afera De Lorenzo je torej zapletena ne samo zato, ker so pri njej posredno ali neposredno prizadeti vodilni vojaški krogi, temveč predvsem zato, ker prihajajo na dan drugi splošni, a važni problemi, od rešitve katerih je odvisen bodoči razvoj italijanske demokracije. V V Se nikake odločitve iz Cierne Iz slovaškega mesteca Čieme nad Tiso, kjer se pogajajo češkoslovaški in sovjetski partijski prvaki, še vedno ni novic, ki bi razčistile položaj in olajšale napeto pričakovanje v svetu. Svetovna javnost pridržuje dih spričo dramatične situacije, ki močno spominja na napeti položaj pred Hitlerjevo zasedbo Češke. Nanj spo-minja zlasti tudi dejstvo, da zbirajo Sovjeti čete ob češkoslovaški meji in niti ne skušajo razpršiti strahu v svetu, da nameravajo vdreti na Češkoslovaško in jo zasesti ter obnoviti tam kvizlinški režim. Prihodnji dnevi bodo gotovo odločili glede bodočnosti Češkoslovaške. V gonji proti novemu vodstvu na Češkoslovaškem se še prav posebno »odlikuje« Bolgarska, ki se je kazala že ves čas kot najbolj suženjsko zvesta sovjetskemu vodstvu. Bolgari so z žalitvami zavrnili češkoslovaško mladino, ki je hotela na mednarodni mladinski festival v Sofijo. TEDENSKI KOLEDARČEK 4. avgusta, nedelja: Dominik, Nedeljko 5. avgusta, ponedeljek: Marija Snež., Marinka 6. avgusta, torek: Vlasta, Sikst 7. avgusta, sreda: Kajetan, Damir 8. avgusta, četrtek: Miran, Mirica 9. avgusta, petek: Janez, Roman 10. avgusta, sobota: Lovrenc, Zvezda Obisk na Gosposvetskem polju Te dni smo napravili izlet na Koroško in smo naja in drugod in vendar se nobeden ne ustavi, si seveda hoteli še enkrat ogledati knežji prestop na Gosposvetskem polju, gosposvetsko cerkev in tudi Krnski grad. Visi trije kraji so, kot znano, najtesneje zvezani z najstarejšo slovensko zgodovino, saj je bilo tu ne le središče karantanske slovenske države, ampak se je začelo tu tudi pokristjanjenje Slovencev. Bil je lep sončen dan, ne prevroč, vendar smo našli ob knežjem prestolu samo starejši par iz Nemčije. Mož je skušal fotografirati prestol, kar je skoraj nemogoče zaradi visoke železne ograje, ki ga obdaja od vseh strani. Zato ni možno drugače kakor fotografirati prestol z ograjo vred ali pomoliti fotoaparat skozi ograjo in skušati dobiti na sliko kako podrobnost, kar smo storili tudi mi. Toda to seveda ni nič nenavadnega. Bolj čudno je to, da so Avstrijci sami za knežji prestol popolnoma brezbrižni, kajti mimo se vozi na tisoče turistov z Du- POMOČ ZA JUNAŠKO BIAFRO Junaški boj BialTe za neodvisnost ne bo zaman, četudi nigerijske čete pod vodstvom polkovnika Gowona, ki bi ga lahko smatrali po njegovih izjavah in dejanjih za afriškega Hitlerja, še vedno prodirajo na biafrsko o-zemlje, po zaslugi orožja, ki mu ga pošiljajo Združene države, Sovjetska zveza, Anglija in Belgija. Odpor vzbuja pri tem hinavščina Združenih držav, ki »zaostrujejo« bojkot Rodezije zaradi tega, ker vladajo tam belci, medtem ko same ne rešijo svojega črnskega vprašanja in hkrati podpirajo v Nigeriji fanatične mohamedanske Haussa proti črncem Ibo. Francoska vlada je te dni objavila izjavo, ki se zavzema za samoodločbo biafrske-ga ljudstva, ker je dokazalo svojo voljo po neodvisnosti. Jugoslovanski Rdeči križ bo poslal po eno zdravstveno ekipo v Nigerijo in Biafro. V Trstu in po vsej Italiji pa je začelo žensko gibanje Krščanske demokracije z akcijo za pomoč Biafri. Letaki, ki so jih nalepili po mestih, zahtevajo mir in mednarodno vzajemnost za Biafro, za katero nabirajo tudi materialno in denarno pomoč. Podobne letake katoliških organizacij je mogoče videti v Nemčiji, Avstriji in drugih zahodnih državah. V Trstu je center za zbiranje pomoči v palači »Diana«, na trgu San Giovanni 5, ki sprejema prispevke od 17. do 20. ure. Nabrano pomoč bodo poslali Biafri preko mednarodne »Charitas«. Zanje namreč knežji prestol na »Zollfeldu« ne pomeni drugega kakor ostalino iz koroške deželne zgodovine, ki nima z njihovo državo kot tako nobene zveze. Naim pa se je zdelo še bolj čudno, da sta na ograji knežjega prestola nameščeni sicer dve plošči, ena z nemškim, druga z lafirtskim napisom, a nobena ne omenja ne slovenskih karantanskih knezov ne pomena tega zgodovinskega spomenika za Slovence. Prva, v nemščini, govori med drugim o tem, da je ta prestol »delno« zložen iz ka-menitih razvalin mesta Virunum in da je nastal »najbolj zgodaj« v 9. stoletju. Izraz »najbolj zgodaj« je očitno tendenčen, smiselno bi bilo reči le »najkasneje«. Znano je, da so Slovenci v prvi polovici 9. stoletja izgubili svoje lastne kneze kot frankovski povračilni ukrep za slovenski upor pod vodstvom panonskega kneza Ljudevita. Tabla hoče povedati, da je nastal prestol v dobi, ko je bila Koroška že »nemška«, v času, ko ni bilo več karantanske slovenske države, kar pomeni, da so zložili knežji stol za ustoličevanje knezov nemškega (frankovskega) rodu. »Najbolj zgodaj« pomeni v zvito prikriti obliki, da knežji prestol ni bil slovenski. To je v očitnem nasprotju z zgodovinskimi dejstvi, da so tam Slovenci (Karantanci) ustoličevali svoje kneze, za kar je dokaz ravno slovenski obred ustoličevanja, ki seveda tudi ni omenjen na obeh tablah. Slovenski obred ustoličevanja gotovo (nadag., na 6. strani) Predsednik vlade Leone je v torek sprejel predstavnike bocenske pokrajine, v kateri imajo, kot znano, večino Južni Tirolci. V odposlanstvu so poleg predsednika pokrajine in hkrati predsednika Južnotirolske ljudske stranke Magnaga bili podpredsednik Be-nedikter, senator Volgger in poslanec Mitter-dorfer. Čeprav je v uradnem poročilu le rečeno, da so na sestanku obravnavali »vprašanja bocenske pokrajine«, je gotovo, da je predmet razgovorov bil predvsem problem, kako nadaljevati z napori, da se dokončno uredi »južnotirolsko manjšinsko vprašanje« in s tem hkrati odstranijo vzroki sporov in trenj med Italijo in Avstrijo. V tej zvezi je predsednik Leone v svoji programski izjavi v parlamentu naglasil, da njegova vlada po- POGAJANJA MED JUGOSLAVIJO IN SET Kot poroča britanska agencija Reuter, so se zunanji ministri držav članic Skupnega evropskega trga sporazumeli 30. t. m., da se bodo v kratkem začeli trgovinski pogovori med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo. Ministri so pooblastili komisijo, ki je glavno izvršilno telo Skupnega trga, da lahko začne z Jugoslavijo pogajanja za sklenitev trgovinskega sporazuma. Pričakujejo, da se bodo začeli pogovori v jeseni. Za Jugoslavijo bo ta sporazum zelo važen, ker gre večina jugoslovanskega izvoza v države SET, pa tudi večina uvoza prihaja od tam. Z uveljavljanjem pogodb o Skupnem trgu pa je jugoslovanski uvoz v države SET zelo otežkočen. Zato v Jugoslaviji, zlasti še v gospodarskih krogih, željno čakajo na sklenitev takega sporazuma, ki bi odstranil vsaj del sedanjih trgovinskih težav. Sporazum bo zlasti važen za Slovenijo, katere zunanja trgovina je še prav posebno usmerjena na države SET. V premogovniku v Velenju se je zgodila nesreča, pri kateri sta izgubila življenje dva rudarja, Adolf Malovšek in Anton Pavlič. PISMO BENEŠKIH SLOVENCEV (Nadaljevanje s 1. strani) da se odstranijo ovire, ki omejujejo in preprečujejo naš narodni, kulturni in družbeno-gospo-darski razvoj, ter da se nam omogoči uživanje enakih pravic, kot so priznane drugim narodnim manjšinam v Italiji.« trjuje politiko, ki je usmerjena k naporu za razvoj prebivalstva italijanskega, nemškega in ladinskega jezika. »Naš namen je — je še dejal Leone — prispevati, da se odpravi spor z Avstrijo, in bodo zato imeli nadaljnje stike z dunajsko vlado.« Ta sestanek je prav gotovo tudi v zvezi s srečanjem, ki je bilo 15. julija v Innsbrucku in ki so se ga udeležili predstavniki dunajske vlade, tirolske deželne vlade in številno predstavništvo Južnih Tirolcev. Na tem srečanju je bil sprejet predlog avstrijskega zunanjega ministra, po katerem je treba nadaljevati dvostranska pogajanja, in je bil hkrati odložen predlog, naj Avstrija vso zadevo ponovno sproži pred Združenimi narodi. jifinl T/>fi/rl pti §f'ied!tedniha vlade F.J.-26 SMRT V POMLADI Ko je prispel do gozda, si je poiskal skrit prostor med redko rastočimi brezami in bori in sedel v visoko vresje. Slekel se je do pasu, da bi se sončil, potem pa je odprl knjigo tam, kjer je bil pred izletom v hribe prenehal brati. Globlje v gozdu so prepevali kobilarji in z bližnje njive je bilo slišati udarce z motiko in nerazločne glasove kopačic, ki pa jih ni mogel videti, ker jih je zastiral gozd. Legel je na razgrnjen jopič in poizkusil brati. Na odprtih straneh knjige so se poigravale tenke, nemirne sence borovih vej nad njim, ki jih je pregibal rahel, neslišen veter. Prebral je nekaj poglavij romana, ki ga je bral že drugič, toda zgodba mlade 'Nataše in njene nemirne dekliškosti ga je tokrat bolj prevzela in ga živo spominjala neke druge deklice. Ni mogel več brati. Vtaknil je med strani vršiček vresja in si položil knjigo pod glavo. Gledal je v lahno pregibajoče se borove veje nad seboj in v globoko modrino, ki je sijala skozi, ter razmišljal. Zaprl je oči in zdelo se mu je, da spet sliši Majdin glas. Culil je v sebi globoko in neutešljivo hrepenenje, ki ga ne bo imoglo nič več na svetu udušiti. Imel je občutek da je čakal nanjo in hrepenel po njej, še preden jo je srečal, da je že leta in leta nosil v sebi slutnjo in gotovost tega srečanja. Proti večeru je zavel od Pohorja hladen veter in listje na brezah je nemirno zatrepetalo. Vstal je in se napotil proti domu. Sonce je že zahajalo in poslednji žarki so se slepeče odbijali od okenskih šip njune koče tam onstran polja, kjer je mati najbrž še vedno sedela za živalnim strojem in pri tem s tihim veseljem razmišljala o bodočnosti, ko bo Tine duhovnik in mu bo ona gospodinjila. Večje sreče ji življenje ni moglo nuditi. Ob misli na mater ga je zabolelo v srcu. Postal je žalosten. Počasi se je vračal preko polja, na katerega je legal prvi mrak. V koči je našel Kuno. Prišla si je pomerit novo obleko, ki jo je mati imela v delu. (Dalje) H TVztthlsvijii Iščejo se slovenski pari Kot smo že poročali, bo zadruga »Naš Kras« slovesno odprla dne 22. septembra »kraško hišo« v Repnu. Gre za staro poslopje, ki ga je zadruga kupila in dejansko že grade in bogata darila, obnovila, tako da bo to živa priča nekdanje j kraške »suhote« in življenja v njej. Ob tej j priložnosti bo zadruga tudi priredila »kra-j Zadruga »Naš Kras« sporoča: ško ohcet«, to je ženitovanjsko slavje, ki bo »Dela pri rekonstrukciji stare membno prireditvijo. Prijave sprejema seveda tudi Zadruga »Naš Kras«, Repen, 31. Za izbrani par so predvidene bogate na- ZA »KRAŠKO HIŠO« V REPNU potekalo tako, kot so takšna slavja nekdaj potekala na našem Krasu. Ženin in nevesta se bosta dopoldne peljala v repentabrsko župnijsko cerkev, kjer bo poročni obred, nato pa se bo začela v Repnu ženitovanjska svatba. Predvidene so seveda tudi druge prireditve. Zadruga zato vabi vse mlade slovenske ženine in neveste s Tržaškega, z Goriškega in iz Beneške Slovenije, ki nameravajo približno ob tem času stopiti pred oltar, naj se prijavijo za »kraško ohcet«, to je, naj se prijavijo kot »kandidati«, ki bodo imeli možnost, da si večno zvestobo obljubijo 22. septembra na Repentabru. »Srečni« par bo izbran med prijavljenci na Kmečkem taboru, ki bo 15. avgusta na Opčinah. Zato morajo naši ženini in neveste pohiteti s prijavami, katere sprejemajo uredništva Primorskega dnevnika, Novega lista, Gospodarstva in tržaškega Dela. Ti listi so namreč prevzeli pokroviteljstvo nad to simpatično in tudi po- Repentabor: NAGRADE ZA REPENTABORSKE VINOGRADNIKE V petek zvečer so v prostorih restavracije »Kras« na Colu slovesno razdelili nagrade in medalje vinogradnikom, ki so se letos udeležili vinske razstave v repentabrski občini. V svojem pozdravnem nagovoru je župan Miha Guštin izrekel zadovoljstvo nad usepehom razstave in čestital nagrajenim vinogradnikom. Čestitke in pozdrav kmetijskega nadzor-ništva je prinesel dr. Vremec, medtem ko je dr. Baša, kot član ocenjevalne komisije, dal nekaj tehničnih napotkov. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki oblasti, deželna svetovavca Štoka in Lovriha, med gosti pa smo opazili tudi jugoslovanskega general-konzula v Trstu inž. Tepina in konzula Gačnika. kraške hiše v Repnu št. 31 'se bližajo koncu. V nekaj dneh bo hiša popolnoma obnovljena, in sicer tako, kot je bila pred približno 150 leti. To hišo, ki bo dejansko muzej, je treba sedaj opremiti s predmeti, ki so bili v rabi pred 100 in več leti. Zadruga je že v posesti nekaterih manjših predmetov, toda še vedno manjka večina opreme za kuhinjo, ognjišče, spalnico, kaščo, klet in hlev. Manjkajo tudi razni predmeti iz kamna, ki bedo razstavljeni v lapidariju. Pozivamo vse Kraševce, tu in onstran meje, da s predmeti v njih posesti opremijo kraško hišo v Repnu. Hvaležni bomo za vsak najmanjši prispevek, čeprav gre samo za leseno žlico ali zemljat lonec. Z zadovoljstvom bomo sprejeli seveda tudi večje prispevke, pa naj bodo to spalnica ali sod, Štirna ali kamnita miza s klopjo. Skratka, vse hvaležno sprejmemo. Hvala že vnaprej !« NATEČAJ ZA SLOVENSKEGA PREVAJAVCA S svojo objavo z dne 24. julija je tržaška občinska uprava razpisala natečaj za stalno mesto pre-vajavca iz 'slovenskega jezika. Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki imajo diplomo višje srednje šole in ki so stari od 18 do 30 let. Starostna omejitev pa ne velja za kandidate, ki so že v stalni službi pri kaki javni upravi. Rok za vlaganje prošenj poteče 40 dni po izidu zgornje objave. Za podrobnejša pojasnila se prizadeti lahko obrnejo na tajništvo tržaške občine. krošnje na Cpcinah V torek dopoldne se je pripetil v zadružni trgovini na Proseški cesti na Opčinah nenavaden dogodek, nenavaden vsaj za ta čas, 23 let po drugi svetovni vojni. V trgovino sta prišla dva mlada človeka, moški in dekle, očitno ne iz Trsta, že po svojem obnašanju sta pokazala, da sta kaj slabo vzgojena, saj sta se poljubljala in ljubkovala kar vpričo prodajavcev in kupcev v trgovini. Ko pa je moški zaslišal, da govore prodajavci z gosti slovensko, je vzrojil in začel groziti mlademu prodajavcu, da »mu bo razbil glavo« (te spacco la testa), če bo govoril slovensko. Presenečeni mladenič je molčal. A bolje bi storil, če bi bil prijel za telefon in poklical policijo, kajti tuji nesramnež je prekršil zakon ne le s tem, da je grozil na javnem kraju, ampak tudi s tem, da je skušal za-braniti postrežbo v jeziku, ki je enakovreden kot občevalni jezik in jezik priznane manjšine. Kršil je tudi ustavo in deželni zakon o prepovedi ščuvanja k nacionalnemu sovraštvu. Mnogi naši ljudje, tudi zavedni, še vedno ne morejo razumeli, da ne živimo več v časih fašističnega nasilja, ampak v demokratični državi, za katero so odgovorne demokratične stranke, ter da imajo pravico tudi z zakonom in policijo braniti svoj jezik in svojo varnost. Zavedati se morajo, da so slovenski predstavniki v občinskem in deželnem svetu. Naučiti se morajo, da je potrebno ta- BANCA Dl CREDITD Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 300.000 000 TRST - ULICA FABIO FILZI ST. 10 TEL. ST. 38-101, 38-045 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED koj in odločno reagirati na grožnje in žalitve, kar velja tudi za tistega letošnjega slovenskega maturanta, ki si je pustil na »Via-lu« iztrgati maturantski šopek s slovenskimi barvami. —•— NATEČAJI Ministrstvo za javno šolstvo je razpisalo natečaje za: a) 30 mest pomožnega uradnika v staležu izvršilnega osebja pri osrednji upravi javnega šolstva in šolskih skrbništvih; b) 6 mest pomožnega tehničnega uradnika v staležu izvršilnega osebja pri osrednji upravi javnega šolstva in šolskih skrbništvih; c) 15 mest pomožnega tipkarja v staležu izvršilnega osebja pri osrednji upravi javnega šolstva in šolskih skrbništvih. Pogoji: starost od 18 do 32 let; diploma nižja srednja šola. Rok poteče: pod a) 19.8.1968 (Uradni list št .155 z dne 19.6.1968) pod b) 24.8.1968 (Uradni list št. 159 z dne 24.6.1968) pod c) 18.8.1968 (Uradni list št. 154 z dne 18.6.1968) ffitiitvhliti ifloueniiu Tarbij: NI VODE! Gorenji Tarbij, Dolenji in Gnidovica so manjše vasi občine Srednje med dolinama Rbeča in Idrijce. Lega med vodama nam pa posebno v poletnih mesecih prav nič ne pomaga. Poleti nam zmanjka voda ne samo za živino, ampak tudi za ljudi. Tako se je zgodilo tudi letos že v začetku junija in je trajalo do prejšnjega tedna, ko je nekoliko deževalo. Za prvo silo so vojaki dovažali vodo v cisternah, kot v starih časih. Seveda, dragocene tekočine je bilo komaj dovolj za ljudi, živina je pa trpela. Spričo teh težav se Občinarji sprašujejo, kdaj bodo oblasti poskrbele za nov vodovod ali vsaj izdatnejši dotok vode, ki je prva potreba že za primitivne ljudi. Ali smo res tudi mi šele na tej stopnji? Rezija: NOVO ŽIVLJENJE Središče Rezijanske doline ob Beli vodi je starodavna Ravenca s starinsko cerkvijo in nekoč z vrsto košatih lip. Vsi ljudje so govorili svoje domače narečje, živeli ob GOSPODARSKI RAZGOVORI V ponedeljek dopoldne so sc zbrali na sedežu goriške trgovinske zbornice trgovski in industrijski zastopniki iz Slovenije in iz goriške pokrajine. Odposlanstvu iz Slovenije je načeloval dr. Krese, predsednik gospodarske zbornice Slovenije, italijanski delegaciji je pa načeloval predsednik goriške trgovinske zbornice Silvio Bressan. Zastopniki so razpravljali o bilanci trgovanja. Pojavil se je med drugim tudi predlog, naj se pri krajevni trgovini opusti klirinški način in naj se vpelje splošnoveljav-ni sistem ilalijansko-jugoslovanskega trgovinskega obračunavanja. Govorili so tudi o mednarodni blagovni avtopostaji pri štandrežu, ki je pa zaenkrat še vedno samo v načrtih. Bolj stvarno je bilo tretje vprašanje o avstomobilski cesti Villesse - Gorica . Ljubljana. Upajo, da bo cesta vsaj v treh letih že končana. Udeleženci gospodarske obmejne konference so določili tudi posebno stalno komisijo, ki bo proučevala in pripravljala gradivo za še nadaljnje take sestanke. Prihodnji bo v Ljubljani. Števerjan: OTROŠKI VRTEC — NOVI VIDIKI Po drugih krajih se poleti zapro tudi otroški vrtci; pri nas pa je zaradi poletnih del obratno. Malčki so v teh delavnih tednih pod skrbnim varstvom otroških vrtnaric. Letos imamo iste dve šolski sestri, kot sta bili lani; matere so z njih skrbjo in prizadevanjem popolnoma zadovoljne. Otrok pa je v vrtcu že kar lepo število, namreč trideset. Občinska uprava je tudi na tem, da bo izvršila nekatera nujna popravila na stavbi otroškega vrtca. Poslopje naredi od zunaj še kar dober vtis, znotraj je pa to in ono le narobe. Tako je na primer z okni, ki se na »moderni« način sploh ne morejo odpreti. Zrak je v prostorih vedno zatohel. Zdaj se bo ta nerodnost vsaj pri nekaterih oknih odpravila. Na severni strani nameravajo prizidati tudi potrebno pristreho. - fianalbhti dolina starih navadah in v svojskem okolju. Novi časi, nove ceste so prinesle novo življenje in novo miselnost. Ravenca se je modernizirala. Sem ne hodijo več samotni krošnjarji po prašnih cestnih vijugah ali raziskovalci stare folklore, marveč številni turisti, ki najdejo udobne počitnice v že prav modernih hotelih. Starinska je pa še cerkev, kjer je nekoč odmevala samo domača beseda. Sedaj se pa pripravljajo, da bodo cerkev popravili. Poprave so potrebni posebno streha in zunanji zidovi, kamor bodo vzidali plošče v spomin padlim domačinom. Občina in farna uprava bosta uredili tudi pokopališče in ce. sto do tja. Pohvalo zasluži prizadevni župnik Bara-zutti, ki se zanima tudi za izvencerkvenc življenje svojih faranov. Ob kulturnem srečanju Tolmincev in Rezijanov v Učji na praznik svetega Antona je vodil domačo folklorno skupino. Kako bi bilo 'lepo, če bi tudi v prenovljeno cerkev prišlo novo življenje s ponovnim priznanjem domačega narečja pri molitvi, petju in pridigi. Letos opažamo, da se tu pa tam na osebno pobudo kaj novega zida ali vsaj dozidava in prezidava. Po že odobrenih načrtih se bo popravila in prenovila tudi občinska hiša. Pristojni nadzorni odbor je te sklepe — poleg drugih sprejetih na občinskih sejah — že potrdil. Novost bo tudi nova sodobno urejena trgovina v Jazbinah. Občina je že izstavila potrebno dovolilnico. Potrebno je, da se naši zaselki obnavljajo, kot ustreza novim potrebam. Tudi zadnja vas bi morala danes imeti vse potrebne javne usluge od asfaltiranih poti — ne le cest — do telefona in močne razsvetljave. Opaža se namreč, da je še nedavni val in želja po izseljevanju z grude v mesto in tovarno že nekoliko upadel. Mladi rod išče z modernizacijo kmetijstva tudi možnost obstanka na domači zemlji. Zato pa je potrebno, da tudi vas postane primerno moderna in da nudi vaško okolje svojim prebivavcem vse pogoje za telesni in duhovni obstanek. ,0 teh novih vidikih ali »sociologiji vasi« bi se dalo še marsikaj pisati in bo tudi potrebno tako kot za števerjan tudi za druge kraje. GORIŠKO »KULTURNO POLETJE« PEVSKI KONCERT V ponedeljek se je začel razvijati poletni spored kulturnih prireditev v Gorici s pevskim koncertom »Holandskih slavčkov« iz mesta Oosterhouta. Nastop čudovito lepo zlitega deškega zbora v sugestivnem okolju srednjeveškega dvo rišča na goriškem gradu je kar navdušil številne poslušavce. Med njimi je bil poleg drugih oblasti tudi goriški nadškof, ki so ga holandski pevci pozdravili s posebno pesmijo. Najprej je nastopil Seghizzijev zbor pod Valentinčičevim vodstvom, ki je zapel v ho-landščini pozdrav gostom in še »Ecce ho-mo«. Nato so poslušavci napeto sledili približno štiridesetim »slavčkom« od šestih do petnajstih let, ki svoje ime popolnoma zaslužijo. Gibom svojega dirigenta duhovnika Petra Ficka sledijo kot stroj. Pozna se jim skrbna in globoka večletna pevsko-vzgojna šola, ki je iz teh dečkov napravila evropsko znan zbor. Ob šegavem napovedovanju — v precej dobri italijanščini — zborovodje samega so »Holandski slavčki« zapeli vrsto klasičnih in ljudskih pesmi kar v petih jezikih, škoda, da jim ni kdo sugeriral, da bi tudi kaj slovenskega zapeli, kar bi rade volje storili. Med poslušavci je bila najmanj ena četrtina naših rojakov. Odlikovali so se zlasti mali solisti, še posebej pri sardinski uspavanki, pri nemški družabni in na koncu v zanesenem dunajskem valčku. Z bravuro so se postavili tudi pri pet in sedemglasnih motetih. Ves dolgi, pestri spored v več jezikih znajo fantki kar na pamet. Za zaključek so zaplesali v slikovitih narodnih nošah še nekaj plesov »v cokljah«. SMRTNA KOSA V torek zjutraj je umrla v starosti 81 let gospa Ana Kodermac, vdova Komjanc. Blaga pokojnica je doma iz Ščednega v štever-janu, kjer se je rodila 7. junija 1887. Primožila se je v ugledno hišo na »Mocveru«. S svojim neutrudljivim delom je res držala pokoncu tri ogle pri hiši, tudi potem ko je mož Jože umrl v najtežjih časih leta 1943. Pa že med prvo vojno je okusila z družino trpljenje begunstva v Dobavi pri Brežicah. Po vrnitvi leta 1917 sta z možem začela znova ustvarjati domače ognjišče. Vzorno sta vzgojila osem sinov in hčera. Sin Marjan je profesor, duhovnik in znani kulturni delavec v Gorici, Ivo je zdravnik, Jože pa na domačem posestvu: hčeri, doktorici Viktorija in Marija, sta pa v Ameriki. Zadnja leta je raj-nica živela v Gorici pri sinu Marjanu in hčeri Justini. Tu je tudi to tipično verno slovensko mater dohitela smrt po trudapol-nem življenju v blagor svoje družine in bliž-njikov. Bog ji bo milostiv plačnik v nebesih. Pevma: FARNI PRAZNIK V nedeljo smo obhajali farni praznik svete Ane. Dopoldne je bila slovesna maša in procesija, ki se razvije še vedno od cerkve v spodnji konec vasi do »Kati« in nazaj. Farani še vedno okrasijo s cvetjem in mlaji pot, koder gre procesija. Verski sprevod pa se ne more prav razviti, ker je cesta prometna, drugod pa ne more iti. Za časa procesije so nekoč ustavljali vozila, danes pa to ni več mogoče. Zaradi prometa je torej tudi procesija otežkočena. DRUŽINSKI IZLET SPD Goriško slovensko planinsko društvo prireja že več let enodnevne družinske izlete, ki uspejo bolj kot visokogorske ture, katerih se udeleži le kaka redka skupina. Za nedeljo 11. avgusta, vabi SPD na avtobusni izlet po Soški dolini do izvira Soče in na Vršič do Tičarjevega doma. Vpisovanje je pri odborniku Košuti v ul. Ma meli 8 in traja do četrtka, 8. avgusta. t V torek, 30. julija, ob šesti uri zjutraj jc na domu v Gorici, ul. Br. Pavia 42 mirno v Gospodu zaspala ANA KODERMAC 03 2=1 ,—i o , B •- o S O Pl ^ (D . QJ ^ G O n o n 2 O TJ i«4