St. 29 (2083)	Leto XL
Novo mesto,	četrtek,
20. julija 1989 Cena: 6.000 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN.0416-2242

Žužemberk zdaj še več v izvoz
Do leta 1995 80 odstotkov fizične proizvodnje v izvoz — Priznanja tujim partnerjem in domačim delavcem — J. Stanovnik o vzrokih gospodarske krize
ŽUŽEMBERK — V prisotnosti številnih krajanov, delavcev Iskre, poslovnih partnerjev iz domovine in tujine, predstavnikov občine in republike so v soboto predali svojemu namenu novo proizvodno halo Keko 3, ki jo je postavil novomeški Pionir, v njej pa teče proizvodnja specialne opreme za keramične kondenzatorje, pretežno za izvoz. To je bil hkrati tudi osrednji dogodek praznika krajevne skupnosti Žužemberk v spomin na Suho krajino kot prvo slovensko osvobojeno ozemlje spomladi in poleti leta 1942,
2ŽS
JSKI LIST

ESF
JSKI LIS'
Najprej je predsednik krajevne skupnosti Janko Skube predstavil krajevno skupnost in pomen novih pridobitev za njene prebivalce, potem pa je o dosedanjem delu Iskre, njenih načrtih za bodočnost in tesni povezanosti s krajem govoril direktor žužemberške Iskre Dušan Lavrič in med drugim dejal: »Letos se Iskra Žužemberk koncipira tudi kot samostojno tržno usmerjeno podjetje. S tem bodo dane možnosti za še hitrejši in uspešnejši razvoj.«
Slavnostni govornik, predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik, se je v svojem govoru dotaknil predvsem perečih ekonomskih vidikov naše
Pojem slovenske zavesti
nip°^ast'tev 90-letnice rojstva Božidarja Jakca so v 'legovem rodnem mestu odprli razstavo grafik — ^vnostna govornika Ciril Zlobec in Milček Komelj
, I ■ OV O MESTO — Minulo nede-* inJC °ie. s*°venske umetniške grafike EJTMriarh slovenskega slikarstva jlien'i f Jakac dočakal visoko živin J ,° °bletnico — leta svojega živ-_ ja je zaokrožil na častitljivih devet sedetij.
l Počastitev tega jubileja so v pe-jtfij,,^-julija, v zgornjih in spodnjih , fWl°vh dolenjske galerije odprli re-. Pektivno razstavo njegovih javnosti InJeptedstavljenih grafik iz obdobja jL-j ~ 1923. Razstava sodi v okvir n* feditev 1. bienala slovenske grafike, z j*' Pa so počastili tudi 70. obletnico f-otneške pomladi. Slavljenec se zali 1 slabega zdravja svečane otvoritve '' m°gel udeležiti.
I>0 uvodnem nagovoru Toneta Kne-Ijan P°zdravndl govorih Janeza Komis]., vca\kije prinesel pozdrave občanov ^L,enJežraške občine, katere častni ob ,anje.'lakac’ter Zorana Šolna, kije 4 el Priložnosti umetnikovi ženi Tat-L rl'rcria| Jakcu podeljeno zlato plakc-ICirii -71 r''k°, je spregovoril akademik K1 ‘Ztobec, podpredsednik RK SZDL. L^imi besedami je orisal po-iieni bn°Sl dakčevega ustvarjanja in živ-IJa ter ga označil kot osebnost cele Jalove ?ovenske zgodovine, kot pojem kulUlrnt‘ >n nacionalne zave-^jdov' akl ljudje so tiste prvine v naro-I itanm? sP°mmu.na katere se opiramo v Mvenri ■ mal°dušja, v kakršnih Slo-: wavi?° Prav z<1aj> in od njih dobivam,, mo^’ da preživimo pokončno in *. n... ^vestno.« ie deial Zlobec. Kot
na Dolenjsko, Jakac ni upodobil le tega dela Slovenije, marveč duha in dušo slovenstva, kot velik ustvarjalec pa je ves čas deloval z mislijo, da ustvarja umetnost, kije hkrati slovenska in svetovna. »Njegov delež v dediščini slovenskega naroda bo zmeraj pomemben in živ; čutili ga bomo, kot bi bil zmeraj med nami,« je zaključil Zlobec.
Milček Komelj, ki sodi med največje poznavalce Jakčevega dela in kije tudi pripravil izbor grafik za novomeško razstavo, je esejistično iskrivo in poglobljeno predstavil dinamiko Jakčevega ustvarjanja, iz katere je mogoče razumeti njegovo silovito vsestranskost, predanost umetniškemu dokumentiranju časa in prostora ter globoko, življenjsko zavezanost umetnosti, ki jo je Jakac dojemal kot cilj in smisel življenja, kot edino iluzijo, ki vse minljivo ohranja. Zavezan tradicionalnim vrednotam, slovenstvu in veri v umetnost je postal slovenski prvak, likovni Goethe in Valvasor, najplodovitejši slovenski likovni umetnik in pravi kronist tega stoletja.
Otvoritev je glasbeno obogatil Godalni kvintet glasbene šole Marjan Kozina, kije s solistom zaigral Vivaldijev koncert za kitaro in godala, članici kvinteta pa sta zaigrali nekaj stavkov Telemanovih sonatin.
M. MARKELJ
WJestno-“ J'e deJal Z1°
__ Ja*ec, intimno globoko
Letovanje otrok
4 POBRATENIH MEST
jMETUka od8do18
vran i L na 'elovanju pri svojih *** ‘z metliške občine 18 skih d ^et*>ko pobratenih italijan-en " Ko.nk in avstrijske Wagne. V izdr °rtek mest vsako leto otroci Počihfip dvCh ?reživlJ>J? del svojih
dovni'IC' ^er lelos K<)lpa ni bila Pri| i .l°P*a za kopanje, so sproti otr„ ®a-!a*i Ptogram. Med drugim so BavfU->A R°nk in Wagne obiskali in fL .’ k°Pali so se v Dolenjskih \n,marJwkih Toplicah, si ogledali ob °'"«°:spoznali Belo krajino, svn," ■ ak ‘n nedeljah pa so bili s 3'mi gostitelji.
DELAVa ZAHTEVAJO BOLJŠO
ORGANIZIRANOST
PROIZVODNJE
BREŽICE — V ponedeljek je ? sindikalna organizacija v obratu jj Tovarne avtomobilskih prikolic j IM V Brežice organizirala sestanek z | občinskim svetom sindikata in vo-; dilnimi delavci v obratu. Udeležila j se ga je približno četrtina zaposle- j nih, ki so zahtevali boljšo organizi- jj ranost proizvodnje, znižanje razlik \ med osebnimi dohodki zaposlenih jj in ureditev odnosov znotraj kolek-1 tiva. Izrazili so pripravljenost, da ji delajo več, samo če bodo odpravili j zastoje v proizvodnji in povečali; učinkovitost. Več o delavskem alar- j mu v tem obratu prihodnjič.
I Vk c1 STRMOGLAVILO LETALO — Kako močno je bilo neurje, ki se je v " >i Mal1**6*41',eden razdivjalo nad Belo krajino, priča tudi zgornja fotografija: ‘	n.arRcv'h "a Krupi je namreč močan vrtinec vetra dvignil s hleva okrog
j l 'Ha? • Cv‘nas,e s,n-‘rie ter jo kot za stavo treščil med gospodarska poslopja.
"'etltem0pd’ bližnjih vaseh pa je toča povsem uničila letošnji pridelek na poljih, J. *k°to- Y| so Sile v Rožnem Dolu njive pod vodo, cesto pa je odnesel potok.
gospodarske krize, izgub, inflacije, prelivanja dohodka, zadolževanja, tečajnih razlik in krčevitih poskusov naše nove vlade, da bi razmotala ta zapleteni klopčič ter pokazala, kje tiče predvsem globlji vzroki naše krize. Tako je dejal: »Moram reči, da mi je zelo žal, da predsednik zvezne vlade tega pritiska tokrat le ni zdržal, ampak je moral popustiti zaradi tega, ker denar za zvezno vlado le mora biti, če hoče še naprej poslovati. Vendar je to, kar seje zadnje dni dogajalo pri nas, za vse nas izredno koristno. Zakaj? Predvsem zaradi tega, ker je resnica priplavala na površje. Doslej se je vse to delalo na skrivaj in pod vodo, se-
daj pa je jasno, kdo pije in kdo plača. Sedaj je jasno, kje so tisti računi, sedaj je
• Na slovesni otvoritvi hale Keko 3 v Žužemberku sta prejela posebno priznanje Iskre predstavnika partnerjev iz Sovjetske zveze, generalni direktor firme Monolit iz Vitebska Valerij Pavlovič Negrej in pomočnik generalnega direktorja zunanjetrgovinske firme Elektronintorg iz Moksve Ana-tolij Odinokov. Posebno priznanje je dobil tudi pionir žužemberške Iskre Anton Konda, za tridesetletnico dela v kolektivu pa so prijele priznanje Vida Struna, Anica Novak, Ivanka Blatnik, Marija Kastelic in Mihaela Vidmar.
jasno, kako se preliva družbeni produkt in družbeni dohodek.«
JANEZ STANOVNIK: »Žal mi je, da Markovič ni zdržal pritiska...«

npniTr nADCPl
dcRiTc UANco:
na 4. strani:
•	Stavkali so tudi v novomeškam tozdu
na 5. strani:
•	Pomisleki ob čistilni napravi
na 6. strani:
•	Tekstilci v hudem primežu
na 7. strani:
•	Kaj po bienalu?
na 9. strani:
•	Zakaj ljudje in živali zehajo?
na 16. strani:
•	Napada na vojaka ni bilo
SLOVESNO V RODNEM MESTU — Slovesne otvoritve razstave Jakčevih grafik, ki sojo pripravili v počastitev umetnikove 90-letnice v prostorih Dolenjske galerije v Novem mestu, seje udeležilo izjemno veliko obiskovalcev. Med gosti so bili tudi Ciril Zlobec z ženo, Tatjana Jakac in Janko Jarc (v prvi vrsti z desne na levo). Za vzdušje je poskrbel novomeški godalni kvintet.
Neurje s kot oreh debelo točo
V nekaterih vaseh semiške krajevne skupnosti so zaradi neurja popolnoma uničene poljščine in vinogradi — Poplavljen Rožni Dol — Hitra pomoč
ČRNOMELJ — V torek, 11. julija, med 18. in 19. uro je hudo neurje s točo močno prizadelo številne vasi v semiški krajevni skupnosti. Toča, kije imela v premeru 3 do 5 centimetrov in je bila torej debelejša od oreha, je najbolj prizadela območje Gradnika, Sodjega vrha, Praproč in dela Omote, kjer je škoda na poljih in v vinogradih stoodstotna. Da bi bila mera polna, pa je v noči od srede na četrtek zaradi močnega deževja poplavil potok v Rožnem Dolu, prav tako v semiški krajevni skupnosti, ki sije našel novo strugo kar po vaški cesti ter tako odrezal krajane od sveta. Talna voda pa je vdrla v hiše in gospodarska poslopja.
Točaje v omenjenih štirih vaseh povsem uničila letošnji pridelek poljščin in travinje. Da bi bila tragedija še večja, pšenica še ni bila požeta. Posledice neurja bodo prebivalci čutili še nekaj let, saj je to območje izrazito vinogradniško, z veliko tržno proizvodnjo grozdja, zaradi poškodb lesa na trtah pa bo pridelek še nekaj časa pičel. Po pripovedovanju prebivalcev Gradnika tudi 90-leini vaščani ne pomnijo takšnega neurja, ki je trajalo eno uro, 20 minut pa je tolkla sama toča brez dežja. Po poteh je ležala toča 10 cm na debelo, po kotanjah pa tudi do pol metra in se je marsikje obdržala še do naslednjega večera. Kot je poedal Silvo Hutar z Gradnika, so mnogi ljudje apatični, saj jim je že predlani vinograde »obrala« toča, lani pa pozeba.
Tudi na območju Črešnjevca Cerovca, Hriba pri Cerovcu, dela Strek-ljevca in dela Omote so nekateri posevki povsem uničeni, sicer pa 85- do
95-odst. S polj so pospravili le približno petino pšenice, ker pa tudi tu prevladuje vinogradništvo, posledic neurja z letošnjim letom še ne bo konec. Okolica Osojnika, Krvavčjega vrha in Podrebra je prizadeta 50-odst., vinogradi v Kotu in Semiški gori pa 30-odst. Hud veter je v torek zvečer vrgel na tla tudi okrog 200 m2 veliko pločevinasto streho s hleva Pavleta Malnariča na Krupi, kije bila pred časom obnovljena.
V Rožnem Dolu velja, da so poplave približno vsakega pol stoletja. Zadnje so bile pred 52 lati, ko je deževalo dva dni in dve noči, nazadnje pa seje utrgal še oblak. V noči od srede na četrtek pretekli teden pa je bilo dovolj le 2 uri deževja, da sije potok utrl pot po vaški cesti in jo tako rekoč odnesel s seboj. Vaščani so bili do približno 8. ure popolnoma odrezani od sveta — če odštejemo telefon — tako da nihče tega dne ni odšel v službo. Iz vasi pa ni bilo moč
Slabša letina pšenice
Vzrok: neurja in bolezni — Kombajnistom, ki povzročajo zmedo, drugo leto prepovedali žetev
priti z avtom niti še v popoldanskih urah. V Rožnem Dolu, v katerega je šele v zadnjem času začel po kapljicah pritekati razvoj, so imeli pripravljeno cesto za asfaltiranje, ki naj bi ga opravili prihodnji teden. Na pot so navozili že okrog 750 m3 peska, po opustošenju pa ga bodo morali še najmanj 500 m3. Pod vodo so bila tudi vsa polja z nepožeto pšenico vred.
Črnomaljski izvršni svet je takoj sklical komisijo, ki naj bi ocenila škodo. Na četrtkovi seji izvršnega sveta pa so poudarili, da bodo morali na najbolj prizadetem območju pomagati vsem prebivalcem, medtem ko naj bi drugje dobili pomoč sisa za pospeševanje hrane tisti, ki imajo podpisane pogodbe s kmetijsko zadrugo. Pomoč iz republiškega sklada za elementarne nesreče pa naj bi poleg teh dobili tudi ostali prizadeti, če bodo seveda ugotovili, da škoda, ki jo je povzročilo minulo neurje, presega 4 odst. družbenega proizvoda v občini. Poudarili pa so, da mora biti povsod pomoč hitra, ker bo le tako tudi uspešna.
Predstavnik kmetijske zadruge je na seji dejal, da se kombajniranje tam, kjer je poškodovane več kot 75 odst. pšenice, ne splača, vendar bodo pred končno odločitvijo vseeno poskusno poželi nekaj poškodovanih polj. Z uprave za družbene prihodke pa je bilo slišati, da bodo prizadetim letos odpisali davke, tistim, ki bodo imeli zaradi toče manjši pridelek tudi prihodnje leto, pa sorazmeren delež davkov tudi leta 1990. Poskušali bodo doseči tudi odpis prispevkov za SPIZ. M- BEZEK-JAKŠE
Največ škode v vinogradih
Plazovi in voda so odnesli občini 27 odst. družbenega proizvoda
BREŽICE — Posledice hudega neurja v noči od 3. na 4. julij so v občini katastrofalne, ponekod celo nepopravljive. Plazovi so opustošili vinograde, hudourniške vode so razdrle ceste, poplavljena so bila polja, uničeni so posevki in zrnje za žetev.
Predsednica izvršnega sveta Jelka Barlič je v ponedeljek povedala, da je brežiška občina za Ptujem in Slovensko Bistrico najbolj prizadeta. Škode je za 132 milijard dinarjev, kar predstavlja 27 odst. od ocenjenega družbenega proizvoda za tekoče leto. Prvo pomoč iz republike pričakujejo konec julija.
Najbolj prizadeti so vinogradniki in do ponedeljka je prijavilo plazove 263 Slovinovih kooperantov. Komisije iz delovne organizacije so, kot je dejal inž. Lojze Kunej, takoj po neurju krenile na teren in ugotovile v zasebnem sektoiju za 95,5 milijarde škode, v Slovinovih nasadih pa za 3,3 milijarde. Številke še niso dokončne. Ponekod bodo morali vinograde celo opustiti, ker bi bila sanacija plazov predraga. Premaknilo in raztrgalo je cele nasade, precej škode pa naknadno ugotavljajo tudi tam, kjer je odneslo samo nekaj deset trt, vendar strojna obdelava ne bo več mogoča.
Zaradi ogromnih količin dežja, kakršnega po Kunejevih besedah ljudje na tem območju ne pomnijo, je bilo ogromno poplav na poljih, vse strmine pa so se spremenile v hudournike. Pod vodo so bili celo nekateri zaselki. Najhuje je bilo v središču vasi Bizeljsko, kjer je voda vdrla v hiše, hleve in gospodarska poslopja in jih poplavila 1 meter visoko. Hudourniški potok je sredi vasi pretrgal regionalno cesto Brežice — Bizeljsko — Bistrica ob Sotli, kjer je še vedno obvoz skozi Orešje. Kaže, da bodo morali zgraditi most, saj cevi ob nalivih ne požirajo vse vode in povzročajo pogoste poplave.
J. TEPPEY
PREKINJENA REGIONALNA CESTA NA BIZELJSKEM — Potok Sušica je odtrgal velik asfaltni blok v središču vasi in promet proti Bistrici ob Sotli in Mariboru so preusmerili skozi Orešje. (Foto: J. Teppey)
MANJ OLJNE REPICE
METLIKA — Na zadružni zemlji v metliškem Mestnem logu so oljno repico posejali na 15 hektarjih, še na 3 ha pa sojo posejali kooperanti. Vendar letošnje vreme, zlasti to pred žetvijo, ni bilo ugodno za oljno repico, zaradi moče so stroki pokali, neurje pa jo je poleglo. Tako letošnji pridelek za oljarno v Slovenski Bistrici ne bo tako dober kot lanski, ko so poželi 1,7 tone oljne repice na hektar.
ČRNOMELJ — Do preteklega četrtka so v črnomaljski občini poželi 20 do 30 odst. pšenice, vendar so že lahko ugotovili, da bo letošnja letina tako po kvaliteti kot po količini slaba. Pridelek pšenice bo po ocenah strokovnjakov za 30 do 40 odst. nižji kot sicer, seveda pa različno po posameznih območjih. V okolici Gradnika, Sodjega vrha, Praproč in Omote, kjer je pretekli teden pustošila toča, ne bo kaj žeti.
Sicer pa so poleg neurij glavni vzrok za slabo letino bolezni, predvsem pepe-lasta plesen in rja. Pričakujejo, da bo hektarski donos 25 do 30 centov, to pa ne bo dovolj, da bi kmetijska zadruga lahko odkupila 520 ton pšenice, kot so
Vse
koncu
vroče!
kaže, da bo proti tedna sončno in
načrtovali, čeprav sojo v občini zasejali na 700 hektarih. Predstavniki zadruge so se s kombajnisti dogovorili tudi za ceno kombajniranja, ki naj bi za kombajne z delovno širino nad 2,60 metra veljala z vezanjem 780.000 din na uro, brez vezanja pa 90 tisočakov manj. Ta dogovorjena cena je sicer nižja kot v metliški občini, vendar se že dogaja, da kombajnisti zaračunavajo tudi po 900 tisočakov na uro, upoštevajoč tečaj marke.
Tako, kot že celo desetletje doslej, pa se tudi letos dogaja, da nekateri kombajnisti ne žanjejo po vrsti, ampak »skačejo« z njive na njivo. To pri kmetih povzroča veliko hude krvi, nekateri zahtevajo celo tržnega inšpektorja, pa tudi, da bi dovolili žetev kombajnistom iz Hrvaške, saj jim gre le za to, da bi bilo zrnje čimprej v kaščah. Zato je črnomaljski izvršni svet na nedavni seji sprejel sklep, naj predstavniki kmetijske zadruge ugotovijo, kateri kombajnisti povzročajo na njivah zmedo in nered, in jim prihodnje leto ne dovolijo več žetve v občini. Bojazni, da bi bilo kombajni-stov premalo, namreč ni.
M. B.-J.
(Pre)dobro življenje?
Ocenjeni po vprečni ži vljenjski stroški so v juniju v Slo veniji znašali za tričlansko družino 10.172.622 din, za štiričlansko pa 12.520.485 din. Minimalni stroški so bili seveda nekaj manjši, za tričlansko družino nekaj manj kot 6,3 milijona dinarjev, za štiričlansko pa skoraj 7,7 milijona dinarjev. Povprečna slovenska plača je v tem času znašala okrog 4,7 milijona dinarjev. Dve povprečni stoven-sk i plači v družinskem proračunu torej ne zagota vij ata po vprečnega življenja slovenski družini Poleg tega sploh ni malo delavcev in družin, ki o povprečni plači le slišijo. Podatki o življenjskih stroških pa so seveda tudi že »zelo stari«, v zadnjih dneh smo spet doživeli množične podražitve vsega megočega, ki jim je svoje pritaknil še zvezni izvršni svet z zvišanjem prometnega davka prav tako za celo vrsto izdelkov, med katerimi posebej zbodejo v oči tisti za otroke, na primer toaletne potrebščine zanje pa vozički itd. Saj se tudi plače povečujejo, ponekod celo v skladu z rastjo tečaja marke, a takih podjetij je vendarle še bolj malo. Inflacijska spirala je resnično vse bolj zastrašujoča. Jo bo ukrepom Markovičeve vlade vsaj sčasoma uspelo pretrgati, kot je slišati obete? Lahko le upamo, čeprav zadnja dogajanja v Beogradu žal niso ravno v spodbudo temu upanju. Do takrat se bodo Sbvenci še naprej množično mučili s sivo ekonomijo, da bodo povprečno preživeli, hkrati pa verjetno poslušali očitke, kako jim gre (pre)dobro, seveda na tuj račun. Nori svet, ni kaj!
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
f
K absolutni ničli
V	Philadelphiji že več kot mesec dni teče sojenje kombinirani ameriško-jugoslovanski ekipi, ki je obtožena pranja umazanega denarja. Čeprav je proces žele v uvodnem delu, seže nedvomno vidi, da bo črna zvezda brez dvoma Bah-rudin Bijedič, naž generalni konzul v ZDA. Novinar ni pristojen ugotavljati morebitno Bijedidevo vlogo v čudnih finančnih operacijah, gotovo pa ga lahko postavi pod lupo kot našega, jugoslovanskega predstavnika v veliki državi čez veliko lužo, generalni konzul SFRJ v ZDA namreč ni kdorkoli
Na žalost se je že na začetku pranja perila izkazalo, da človek, ki ne bi smel biti kdorkoli sicer predstavlja Jugoslavijo v najbogatejši državi na svetu, vendar sploh ne zna pošteno njenega jezika angleščine. Generalni konzul torej ne zna jezika dežele, kjer je generalni konzul! Kaj takega je res mogoče samo še v Jugoslaviji
V	poroti v Philadelphiji nedvomno
sede ljudje, ki poznajo življenje in človekovo naravo, vendar jim je nerodno, ko poslušajo tajno posnete magnetofonske zapise moških opolzkosti in šal, ki so si jih pripovedovali Bijedič in tovarišija. Porotniki pač ne vedo, da smo dežela, kjer v vsakem drugem stavku pošljemo vse nazaj na začetek, to je v p. m.
Sprašujem se tudi kakšen konzularni uslužbenec Jugoslavije je Bahrudin Bijedič, med prijatelji imenovan Burijo, če se priča Cole hvali s stiki z jugoslovansko policijo, Bijediča pa na veliko predstavlja kot bivšega šefa bosanske ' tajne policije. Cole je moral za Bijediče-vo prejšnje delo od nekoga zvedeti. Doslej ni bilo v navadi da bi sejugoslovanski agenti službe državne varnosti po svetu hvalili da so bili agenti državne varnosti
Nenavadno za generalne konzule je tudi, da sprejemajo kovčke s pol milijona dolarji in jih na mednarodnem letališču v Chicagu izroče Jalovim usluž-
bencem kot diplomatsko prtljago, rekoč tudi naj dajo kovčeg med posadkino prtljago. Kovčeg z zelenimi bankovci po takem posredovanju seveda ni bil pregledan. ____
Mednarodni ugled SFRJ se počasi približuje absolutni ničli gre nam tako slabo, da je moral Budimir Lončar, šef jugoslovanske diplomacije, v Parizu našo državo predstavljati kot eno največjih zagovornic civilnega služenja vojaškega roka. Diplomacija je ena sama velika laž, vendar je vprašanje, ali je smiselno lagati na tako kratke proge.
Nedvomno je bilo veliko priložnosti da bi ob različnih jugoslovanskih diplomatskih škandalih prevetrili uradno rečemo podružabili našo zunanjo politiko, katere del so tudi obnašanje, znanje in sposobnst predstavnikov SFRJ v tujini Bojim se, da bo ob negativni in rodovni selekciji v naši diplomaciji v prihodnje nerodnosti še več, s prevetritvijo pa ne bo nič.
Zato, ker se zdi daje SFRJ kot država že prestopila ali pa ravnokar prestopa tisto mejo, do katere imajo države še toliko moči in ponosa, da priznajo lastne napake. Ali kot pravi ljudstvo: za pijanca je še kakšna možnost, dokler prizna, da pije. Potem možnosti sicer ni več, vendar je pijanec zadnji ki bi ga to zanimalo.
M. BAUER
TOČA VZELA SVOJ DAVEK
METLIKA — Hudo neurje s točo je v torek, 11. julija, med 18. in 20. uro prizadelo tudi goijanski del metliške občine in povzročilo precej škode v vinogradih, na sadnem drevju in na poljščinah. Stalna komisija za oceno škode po elementarnih nesrečah pri metliškem izvršnem svetu je obiskala prizadeta območja in ocenila povprečno škodo.
Najbolj je neuije prizadelo Dra-gomljo vas, kjer škoda v vinogradništvu in sadjarstvu znaša od 50 do 60 odst., prav toliko na pšenici in
• S centra za protitočno obrambo na Lisci so glede neuija s točo v delu Bele krajine izjavili, da je protitočna obramba na vseh izstrelnih mestih delovala brezhibno in da so bile zveze z vsemi, razen z izstrelnim mestom 138, kjer je bilo nekaj motenj, kar pa ni vplivalo na pravočasno izstreljevanje, dobre. V času neposredne nevarnosti toče je bilo izstreljenih 116 raket, oblaki pa so bili pravočasno in dovolj posipani.
Novi programi so še redkost
Pomanjkanje denarja in kadrov zavira uvajanje novih proizvodnih programov
NOVO MESTO — Večina organizacij združenega dela v novomeški občini spreminja organizacijske oblike poslovanja, da bi se prilagodile spremenjenim pogojem trga in trženja ter rešitvam iz zakona o podjetjih, s tem pa se tudi pri-p ra vile na prestrukturiranje proizvodnje.
Zaenkrat organizacije sicer v glavnem ostajajo pri dosedanjih proizvodnih programih, le najbolj nerentabilne ukinjajo. Imajo ali še razvijajo pa tudi nove programe, predvsem takšne, da bodo izdelke lahko prodajali na zahodnem tržišču. Ovira za nove programe pa je tako pomanjkanje sredstev kot strokovno usposobljenih kadrov, za katere ponekod (npr. v IMV, Novolesu, Novo-teksu) ocenjujejo, da jih bodo zelo težko ali pa sploh ne dobili v novomeški občini. Pomanjkanje lastnih sredstev za nove programe, brez katerih se nam obeta kaj klavrn položaj v Fvropi po letu 1992, skušajo nekatere organizacije odpraviti s tujim svežim denaijem. Posrečilo seje zaenkrat le IMV, ki se je lani s sovlaganjem Renaulta preoblikovala v mešano podjetje in uspešno posluje, drugi pa tuje sovlagatelje bolj ali manj resno in uspešno šele iščejo. Za nove programe, povezane s prestrukturiranjem ali izvozno usmeritvijo, so Novo-les, IMV in Opekarna Zalog dobili tudi posojilo iz slovenskega razvojnega di-narja.
Že v fazi privajanja na poslovanje v tržnih razmerah so organizacije močno omejile zaposlovanje, izjema so le visoko izobraženi strokovni kadri. Prav tako organizacije močno zmanjšujejo število režijskih delavcev. Vprašanje presežka, dobljenega v drugačnih časih blagostanja (bolj navideznega kot res-
ničnega), rešujejo z uvajanjem druge izmene ali z razšiijanjem proizvodnje sedaj tržno zanimivih programov, ki se dobro prodajajo. Zdajšnji tehnološki in ekonomski presežki delavcev so ocenjeni na 5 odstotkov vseh zaposlenih, zaradi praktično ustavljenega zaposlovanja v vseh organizacijah pa se bo 535 iskalcem zaposlitve (kolikor jih je bilo prijavljenih na občinski skupnosti za zaposlovanje konec aprila) sedaj pridružilo še okrog 270 diplomantov vseh stopenj. Zaradi neustrezne kadrovske sestave delavcev v organizacijah tudi izvajajo programe dodatnega izobraževanja in programe prekvalifikacij oz. preusposabljanja delavcev. Najobsež-nejšji program za to ima Novoles (dobil je tudi republiška sredstva, podobno Novoteks), sledijo Iskra Tenel, IMV, Novoteks in drugi.
Zaradi močno priprtih vrat zaposlovanja in odvečnih delavcev v gospodarstvu se z mnogo upanja gleda v drobno gospodarstvo kot v rešilno bilko. V občini je sicer v porastu izdaja obrtnih dovoljenj, predvsem za storitvene dejavnosti, vse več ljudi pa se odloča za popoldansko obrt, kar kaže na preslabo plačano dopoldansko delo v podjetju, ki ne omogoča normalnega življenja. Sicer je razvoj drobnega gospodarstva naredil le prve korake. Obrtna zadruga Hrast pripravlja dokumentacijo za obrtno cono na Cikavi, za katero je predvi-
kriva cesta?
Vsi očitno niso zado-voljni z vpadnico
Zadnji dan junija je Maribor po toliko letih čakanja, priprav in gradnje, ki jo je kronično pestilo pomanjkanje denaija, končno dobil svojo hitro cesto skozi mesto — pa je že slišati glasove, ki celo napeljujejo k misli, daje zdaj marsikateremu žal, da je bila zgrajena! Štiripasovnica, ki se začenja v Pesnici in speljuje glavni tranzitni promet iz Šentilja proti jugu mimo mestnega središča, je sprala sramoto, ki jo je ves ta čas Mariboru delala dosedanja severna vpadnica, luknjasta Šentiljska cesta. Toda ko bi moralo mesto biti zadovoljno vsaj s tem skromnim dosežkom, če bo že mo-
zujejo s primeijalnimi statistikami, ki resda govore o padcu števila nočitev v nekaterih hotelih tudi za slabo tretjino, odkar avtomobili brzijo po novem asfaltu. Pravzaprav ni jasno, kaj želijo s tem tarnanjem doseči: nekaj podobnega so navsezadnje morali pričakovati, torej gre samo za vprašanje, kako se bodo prilagodili novim razmeram — s čim bodo tujca povlekli s štiripasovnice in ga primarnih v mestno središče. Na kakšno odškodnino od cestne skupnosti in iz mariborskega proračuna, ker sta jim z dograditvijo ceste vzela nekaj zaslužka, najbrž ne računajo. Domnevamo tudi, da nova hitra cesta ni kriva, če je imel znani pohorski hotel Bellevue v tem tednu samo tri goste!
Malce tarnajo že tudi gostinci. Dokler hitre ceste ni bilo, so bili pogosto deležni kritik, zakaj ne znajo bolje izkoristiti ogromnega prometa, ki se predvsem v turistični sezoni vali skozi Maribor. Če že moramo Mariborčani požirati nesnago iz izpušnih plinov in se prebijati skozi prenatrpana križišča, naj mesto ima vsaj nekaj od tega, jim je bilo rečeno, pa so vedno našli veliko »objektivnih« razlogov, zakaj štajerska •prestolnica ne more postati turistični kraj. No, zdaj je kajpada vsega kriva hitra cesta. Čudovito pokritje za nesposobnost.
Mariborski trgovci za zdaj ne tarnajo. Mestna trgovina je bila dolga leta na psu, plače trgovcev pa kriminalne, toda še zlasti v zadnjem
ralo še nekaj let čakati na pravo avtocesto od Šentiljskega mejnega
letu in pol začenja končno pobirati sadove dejstva, daje Maribor postal
prehoda do Ptuja in naprej do Zagreba, vsem očitno ni do zadovoljstva. Predvsem ne mariborskim hotelirjem in gostincem, če sodimo po prvih reakcijah na izkušnje prvih dveh tednov nove ceste.
V vseh mestnih hotelih namreč že tarnajo, da jim je cesta, ki zdaj pelje mimo glavnih mariborskih ulic, vzela precej gostov. Trditev doka-
veliko nakupovalno središče celotne avstrijske Štajerske. Hitra cesta
na te nakupovalne goste ne more vplivati, kajti Maribor jim je že od nekdaj bil prva, edina in zadnja postaja —- še zlasti pa je to zdaj, ko so avstrijski časniki tudi uradno objavili, da je njihov šiling med vsemi evropskimi državami največ vreden v Jugoslaviji.
MILAN PREDAN
deno financiranje iz republiškega razvojnega dinarja, z medobčinsko gospodarsko zbornico proučujejo ustanovitev, sklada za razvoj drobnega gospodarstva, skupaj z Dolenjskim projektivnim birojem pa MGZ in Hrast snujeta informacijski sistem za potrebe drobnega gospodarstva. Kljub vsemu je realno pričakovati kakšne bistvene premike na tem področju šele po letu 1990.
Z. L.-D.
koruzi. Na območju vasi Bereča vas, Hrast, Božič vrh, Škemljevec, Gor. in Dol. Lokvica je škoda v vinogradništvu in sadjarstvu 30- do 40-odst., na pšenici in koruzi pa 20 do 30-odst. Isto velja za vasi Trnovec, Berčiče, Brezovica, Grabrovec, Bočka in metliško Veselico. Na Ju-goiju, Gor. in Dol. Suhoiju, v Selih, Ravnacah, Bušinji vasi, Dolah in Dragah bo pridelek grozdja in sadja za 20 do 30 odst., manjši, pšenice in koruze pa za 10 do 20 odst.
Za ublažitev posledic neuija strokovna komisija priporoča takojšnje škropljenje vinogradov s sredstvi proti peronospori, oidiju in sivi grozdni plesni.
Slovenija
Moja dežela.
Skupno do obnove gozdov
GG Novo mesto in SOZD Slovenija papir skupno vlagata v pogozdovanje dolenjskih gozdov
NOVO MESTO — Gozdno gospodarstvo Novo mesto in SOZD Slovenija papir, ki ga sestavljajo glavni porabniki lesa za pridelavo papiija v Sloveniji, letos že četrto leto skupno financirata obnovitev gozdov na Dolenjskem, na področju, ki ga pokrivajo novomeški gozdarji.
Pogodbo o skupnem vlaganju v pogozdovanje sta podpisala že leta 1985 za obdobje do leta 1990. V pogodbi navajata, da bosta prispevala vsak polovi-'co sredstev za pogozdovalna dela, ki obsegajo pripravo tal, sajenje sadik in vzdrževanje pogozdenih površin.
Podobne oblike sodelovanja so se občasno pojavljale tudi že prej, predvsem s proizvajalcem papiija Duro Salaj iz Krškega. V zadnjem obdobju pa so vsi največji porabniki lesa spoznali, da so tudi oni dolžni pomagati gozdarjem, če si želijo tudi v prihodnje zagotoviti to surovino. Po tej pogodbi imajo gozdaiji točno določene obveze, in sicer so po tridesetih letih dolžni papirni industriji zagotoviti 50 odstotkov lesa, ki na teh pogozdenih površinah zraste v 100 letih. Zato morajo toliko bolj preudariti, v katere površine bodo vložili ta denar.
V pogodbi so se obvezali, da bodo vsako leto umetno obnovili 46 ha; prvo leto jim je uspelo pogozditi le 10 ha, drugo 22 ha, letos pa so po programu umetno obnovili že 20 ha, do konca leta pa jih načrtujejo še 25 ha. Vendar do tega sofinanciranja ni prišlo le zaradi potreb po lesu, namenjeno je tudi sanaciji gozdov, saj ugotavljajo, da ekološka
ogroženost 5 leta v leto narašča. Predvsem vidno propadata jelka in kostanj, medtem ko sta bukev in hrast zaenkrat še odporna. Žal pogozdovanje jelke ni uspešno, pogozdujejo predvsem smreko in listavce.
Pogozdovanje poteka enako uspešno tudi v zasebnem sektoiju, saj ima Gozdno gospodarstvo Novo mesto kar 2/3 gozdov v zasebnih rokah, družbenega gozda je le 26000 ha. Skupno financiranje še zdaleč ne predstavlja po-daijenega denaija, je pa pomoč, ki jim je dobrodošla.
J. ŽAGAR
BREZ TOZDOV
SEVNICA — V največjem sevniš-
kem delovnem kolektivu v Konfekciji Lisca so se odločili, da bodo samoupravno organiziranost prilagodili zakonu o podjetjih, da bi še povečali poslovno učinkovitost. To bodo storili v dveh etapah. Prvi korak je bil sprejem samoupravnega sporazuma o spremembah v organiziranju, s čimer so ukinili vse tozde. Kljub dopustniškemu času in že sicer sorazmerno visoki dnevni odsotnosti delavcev zaradi bolniške in porodniške, seje na referendumu 74,8 odstotka delavcev odločilo za to potezo. Najboljši izid so dosegli v Šivalnici Zagorje (82,10%), na Senovem je bil rezultat 73,82, najmanj delavcev pa je za ta korak glasovalo v Šivalnici v Sevnici (70,68). V drugi etapi jeseni, predvidoma oktobra, pa se bodo delavci Lisce odločali o notranji organiziranosti podjetja.
NOVI DEVIZNI TEČAJI
Tečajna lista it. 134 z dne 17. julija 1989
za devize, efektivo, čeke, kreditna pisma ____________in poštne nakaznice_______________
država	valuta	velja za	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	a. dolar	1	14102,28	14123,47	14144,66
Avstrija	Šiling	100	138719,04	138927,43	139135,82
Kanada	dolar	1	15680.49	15704,05	15727,61
Danska	krona	100	251204,01	251581,38	251958,75
Finska	marka	100	433979,98	434631,93	435283,88
Francija	frank	100	287286,18	287717,76	288149,34
ZR Nemčija	marka	100	975077,37	976542,18	978006,99
Grčija	drahma	100	11262,56	11279,48	11296,40
Irska	funt	1	26099,42	26138,63	26177,84
Italija	lira	100	1346,97	1348,99	1351,01
Japonska	jen	100	13221,96	13241,82	13261,68
Kuvajt	kv. dinar	1	63038,16	63132,86	63227,56
Nizozemska gulden		100	864252,59	865550,92	866849,25
Norveika	krona	100	266322,77	266722,85	267122,93
Portugalska escudo		100	11630,40	11647,87	11665,34
švedska	krona	100	286570,48	287000,98	287431,48
Švica	frank	100	1128976,93	1130672,94	1132368.95
V. Britanija	funt	1	29928,31	29973,27	30018,23
ZDA	dolar	1	18667,86	18695,90	18723,94
	ECU	1	20182,17	20212,49	20242,81
Belgija	frank/F	100	46530,26	46600,16	46670,06
Belgija	frank/C	100	46634,71	46704,77	46774,83
Španija	pezeta	100	15528,12	15551,45	15574,78
Naša anketa
wwvwwvwv»^.

1
Najcenejša je senca
Smo sredi glavne dopustniške sezone in počitnic. Pred dnevi smo tudi že doživeli in preživeli napad prave poletne vročine, ki niti ne bi bila posebne omembe vredna, če ne bi bila zaradi sopare prav moreča. Glede na to, da se je končala s katastrofo v severovzhodnem delu Slovenije in z razdejanjem v Beli krajini, bi bilo bolje, da bi še kar trajala. Potem bi se navsezadnje tudi naši potoki in reke, v katerih kopanje vendar še ne pomeni hujšega tveganja, toliko otoplili, da bi se bilo v njih mogoče hladiti. Tovrstno hlajenje je namreč že za mnoge še edino sprejemljivo' Toplice niso prav poceni, kljub temu pa so v vročih počitniških dneh večinoma tako množično obiskane, da ljudje skoraj hodijo drug P° drugem. Moije je pa vse bolj posebna zgodba. Letovanje je postalo tako drago, da vse večjemu številu niti cenejše sindikalne oblike niso več dosegljive, poleg tega pa zaradi neprijetnega cvetenja morje sploh izgublja svojo privlačnost. Davki na pretekle in še sedanje neumnosti in barabije so resnično vse večji, plačujejo pa jih žal vedno bolj nepravi kot pravi.

IV;
SE
MIROSLAVA KOČEVAR, delavka v ls-U|
Iskri Žužemberk: »Pri nas v Žužemberku se ,nalno otroci ponavadi zatečejo pred vročino karv 'Sre^ Krko, saj je tukaj še dovolj čista. Letos za- j«iki, 1 radi muhastega vremena to žal ni mogoče- jfolklc V Toplice je daleč in tudi drago je, da bi 3' po’ na moije, pa sploh ne pomislimo, saj je za JfKh nas preveč 'slano’. Tako bo treba pač počakati, da bodo vode upadle in se ogrele za kopanje. Za otroke bo že nekako, za starejše pa bo dobra senca, saj je najcenejša.«
FRANC KOZINA, obrtnik, Sušje, Ribnica: »Še dobro se spominjam, kako smo se v vročih poletnih dneh hodili otroci kopat v Bistrico, sicer pa smo se skozi leto skopali kar doma v leseni kadi pred hišo. Sedaj je Bistrica regulirana, ni več tistih tolmunov kot včasih, vendar se mladina vseeno znajde in napravi lastne jezove. Letos zaradi deževja kopanje v njej tako ali tako ni mogoče, toplice ali morje pa si privoščijo tisti, ki to še zmorejo.«
'k

K
VESNA VERBANČIČ, prodajalka iz
Kapel: »Letos se ne bom kaj preveč hladila. ]
saj sem pripravnica in nimam dopusta. Dulam v izmeni, vmes pa še postorim kaj ' ma, tako da mi za popoldansko kopanje niU * ne ostane dosti časa. Sicer pa tudi pravega vremena ni, da bi o tem kaj več razmišljala-Prejšnja leta sem večkrat šla v Čateške Toplice v bazen, letos se bom hladila v senci s pijačo. Morda bom šla kam jeseni, ko bom dobila dopust.«
ALOJZ ŠMALCELJ, strojni ključavničar iz Predgrada: »Le 10 minut hoje od naše
vasi teče Kolpa, ki pa se za kopanje segreje . Če se letos ne
šele po dveh tednih vročine. < bom mogel ohladiti v tej reki, bom mogoče za nekaj dni odšel na moije s šotorom. Kakršnokoli drugačno hlajenje, če odštejem hladen brizganec, pa je za delavski žep predrago. O tem, da bi se hodil kopat v bazen, lahko le sanjam, saj bi me stroški za vožnjo in vstopnino le še bolj pogreli.«
i
ANDREJ JAKUEVIČ, učenec iz Čr-•nomlja: »S starši sem bil nekaj dni na moiJ**> sicer pa računam, da se bo Kolpa končno * toliko ogrela, da se bomo lahko ohladil*'v njej. 10. julija smo se najbolj pogumni zu pognali vanjo. Včasih pa smo se kopali V junija. Kolpa je za nas mlade v tej drag*nJ* tudi edina možnost za kopanje, saj vstop*11" ne ni, na kopališče gremo z avtostopo*11’ hrano pa si vzamemo od doma. Zato D® razočaranje toliko večje, če ne bo lepcS*
JANEZ RADEJ, delavec iz Presladola pri Brestanici: »Včasih smo se lahko kopali v vaškem potoku. Zdaj gremo raje na brestaniški bazen, kjer je voda bolj topla in čista. Posebno sin je pogost obiskovalec bazena, ki ima tudi vrsto športnih igrišč. Skoraj ne morem veijeti, da bi se vrnili časi izpred 20 let, ko smo se lahko še kopali v Savi. Taje zdaj prava kloaka.«
"n ^
LUCIJA GRADIŠAR, srednješolka ** Sevnice: »Ko sem pred kratkim pomagaj* mami v šentjanških hribih, sem izkoristil* priložnost tudi za kopanje v vaškem potoku pri Koludiju. Pravi užitek je, da lahko še kj( najdeš tako čisto vodo, v kateri postfvl sploh niso nobena redkost. Spominjam ** zgodnjih otroških let, ko smo se veliko kopali v Mirni pri Dolenjem Boštanju. Upa*1*-da bo Mirna še kdaj primernejša za kopanj kot zdaj, ko je le za najvztrajnejše.«
GORAN PEVEC, tehnik strežbe iz Rakovnika: »Kot gostinec imam zdaj bolj malo časa, da bi pohajkoval in se v teh pasjih dneh hladil v Šmaijeških Toplicah ali v kakšnem drugem bazenu. Zato pa bo kmalu prišlo zasluženo plačilo in oddih na morju, kjer ima prijateljev stric kamp in ne bo vse tako zelo zasoljeno. Na Mirni se nekateri kopajo v naravnem kopališču na lastno odgovornost, upam, da bodo Mirenčani našli kakšnega bogatega strica, da bo uredil kopališče.«
■ 5,fdnJ
STANE HUDOROVAC, delavec P metliškem Komunalnem podjetju, i* 1 nt, jplt,^ bravic: »Za dopust na morju pri nas n* časa ne denarja. Po službi je še delo do | ;

Kolpo v Podzemelj, ietos pa še to °dP* jj fcog.
ker še ni bilo prave poletne vročine intu
at
Kolpa še ni za kopanje. -


kmetijstvo
Do zaslužka z zasebno prirejo
Novakova iz Brežine piščance nakupita, redita in prodata po zasebnih poteh — ______Letno 40.000 piščancev s težo enega in dveh kilogramov
BREŽINA — Liljana in Anton Novak sta edina zasebnika na brežiškem koncu, ki se ukvarjata s prirejo piščancev. V njunih hlevih letno zraste okrog 40.000 enodnevnih piščancev v kilogramske ali dvokilogramske živali. Novakova sta od staršev podedovala kmetijo v izmeri 10 ha, od tega 5 ha obdelovalne zemlje, toda to jima za življenje ni zadostovalo. Zato sta se pred osmimi leti lotila reje piščancev.
OMAN V SEMIČU
,/EM.Č — V soboto, 22. julija, bo ob ' r' v Gorenjcih pri Semiču tradicio-Srex0 srečanje pod starodavno lipo. liki /^Popravljajosemiški vinogradniki a Ae ^ okrog 400, ter tukajšnja
»V začetku je bilo res težko, saj z možem nisva imela nobenih izkušenj, po nikomer v bližini se nisva mogla zgledovati, nikogar vprašati za nasvet. Začela sva z nekaj več kot tisočglavo jato in nato postopoma zviševala število in širila hleve. Izboljševali smo postopoma, kot je pritekal denar,« se svojih začetnih izkušenj s perutninarstvom spominja Liljana.
Novakovi delajo vse na svoje roke, saj, kot pravijo, imajo zelo slabe izkuš-
nje s kooperacijo. Kot kooperanti so oddajali pšenico in grozdje, a se jim ne zdi pošteno, da bi pridelke, za katere je potrebno toliko dela, vloženih sredstev in skrbi, oddajali napol zastonj. Zaradi tega bodo letos želi in trgali le zase in za zasebno prodajo. Sicer pa imajo posejane precej koruze, ki jo potrebujejo za prirejo piščancev.
»Težava je v tem, da na našem območju ni ustaljena taka proizvodnja. Da bi si olajšala delo, sva z možem več-
|tna skupina, v kateri je doslej so-
J . — SR
V’.« že okrog 700 krajanov. Slavij 1' 8°vorn'k bo predsednik Sloven-$la ™ečke zveze Ivan Oman, inž. Pa tv,Ura8°van 'z metliške vinske kleti grartT !imel Plavanje o delih v vino-DopiV u lrgatve in letošnjih odkupnih 23 grozdje. V bogatem kultur-(j j. fr°gramu bodo nastopili tambura-fclku0 k oristiiz Dvotjan pri Ptuju ter Sledil0!! skuP'n' 'z Vinice in Semiča, ■eri h/!00 vese'‘ca s srečelovom, na ka-23 zabavo igral ansambel Cof iz vega mesta.
Sl©**eiiija
Moja dežela.
V Suhi krajini zelišča
Pridelava zdravilnih zelišč kot dopolnilna kmetijska dejavnost — Sodelovanje s »Krko« in fakulteto
JLN KOŠ JURČKOV — Prejšnji ko so po gorjanskih košenicah gnali jurčki, je vneti gobar Lado ,u . 'z Gabrja vzel dopust. Očitno se 'zplačalo, saj se noben dan ni kot! • °1lov brez polnega oprtnega jn(-/ JUrčkov. S prodajo je v nekaj i prij* Se eno plačo. Marsikateri eljski« gobar, ki ne pozna tere-> Pa se je v istih dneh vrnil domov ei>ega samega jurčka.
TREBNJE — V okviru projekta FAO je 5 suhokrajinskih kooperantov trebanjske kmetijske zadruge letos začelo poskusno pridelovati nekatere vrste zdravilnih zelišč. Od omenjenih kmetov, ki jim gojenje zdravilnih zelišč predstavlja dopolnilno kmetijsko dejavnost, imajo trije posejan suličasti trpotec, dva pa sta poskusila s timijanom. Sadike in seme je brezplačno prispeval novomeški Krkin tozd Zelišča, ki bo tudi odkupil pridelek, in sicer po vnaprej dogovorjeni ceni. Za kilogram svežega trpotčevega listja, ki mora biti požeto pred cvetenjem rastline in oddano čisto, brez plevela, bodo pridelovalci dobili dinarsko vrednost v višini 0,5 nemške marke.
Prvo žetev trpotca so že opravili. Po oceni Marjete Uhan, ki ima kot zadružna pospeševalka na skrbi pridelavo zdravilnih zelišč, je letina kar dobra. Podobnega se nadejajo pri timijanu. Med nasadi slednjega bolje kaže tista polovica rastlin, ki sojo posadili kot sadike. Polovico timijana so namreč posejali.
V sodelovanju z ljubljansko biotehniško fakulteto pa je KZ Trebnje nekaj manjših kmetijskih površin v Dobrniču namenila pridelavi baldrijana, svetlina, ameriškega slamnika in neke vrste trpotca. Gojenje teh zdravilnih zelišč, za katero so se v trebanjski zadrugi lani pr-
O •	• v v
Sejmišča
BREŽICE — Na semanjo soboto sredi julija so rejci pripeljali 110 do tri mesece starih pujskov, starejših prašičev pa je bilo 29. Pri pujskih je lastnika zamenjalo 77 živali, in sicer po 28.000 do 30.000 din za kilo žive teže; novega rejca je dobilo tudi 13 prašičev, zanje je bilo treba odšteti po 25.000 din za kilo žive teže. V soboto, 22. julija, zaradi praznovanja dneva vstaje v Brežicah ne bo prašičjega sejma. ’
Kmetijski nasveti
Mnogocvetna ljuljka — prva
SČni krmru dosevki omogočajo dva pridelka v enem letu, kar je lah-Ije na ^mjo, ki ima v Evropi ob Švici menda najmanj obdelovalne zem-fot dohH lca ^omaJ 14 arov), odrešujočega pomena. Tudi sicer so več |Vom ter • °usaj ohranjajo njivsko površino vse leto pod zelenim pokrova narJ x t?ko varujejo pred razdiralnim delovanjem dežja, vetra in sonca, letu(jnice)	k°8at‘J0 z organskimi snovmi ali celo z dušikom
^oljedelec ima na izbiro več različnih dosevkov, od repe in ajde pa do jn ^.ohrovta zelenega angelitra. Primerjave pridelka škrobne vredno-'etna w ■j?kov'n kažejo, da je najboljši prezimni krmni dosevek mnogoc-Vinog a’ k' hi jo kazalo tudi v naših razmerah bolj razširiti. viže|Velna *ju*Jka da obilen odkos zelene mase in s tem hranilnih jn v ‘etu setve, pa tudi drugo pomlad, saj se po vsaki košnji hitro ob-“u Pom 3	raste\ Spomladi je prvi odkos možen že v začetku maja, kar je
&je, vencT* ■n^.u 7'mske krme več kot zaželeno. Primerna je tudi za silira-Xlstotk Qar -*0 Je obvezno treba poprej oveniti, tako da ima približno 35 Jcp^^^he snovi. Le v tem primeru se silaža ne bo kvarila oziroma ne
pije^^j^GEŽEN PLEVEL! — Med pšenico sem na eni njivi vsejal ko-dru«i P.a nameravam po žetvi pšenice posejati ajdo. Toda kako naj I).:irata*er*ee’s katerim herbicidom naj škropim, sprašuje Anton
flevVo0; °sa! zutro vsi herbicidi, ki jih v trgovini prodajajo za zatiranje iSdar V S,r.n'h žitih, proti terici ali smolcncu pa se obnese npr. aniten DS. t°ljoor 'Zvs' herbicidi škodljivi za korenje in bi kazalo poškropiti le naj-e do ni« Zena Snt,da. Noben od teh herbicidov pa ni škodljiv za ajdo, če je pzkr(jyde setve minilo dovolj časa, saj se herbicidi v tleh v nekaj tednih
kani/epai'rn.a.lako kot vsaka stvar tudi mnogocvetna ljuljka svoje slabše Aedojp. r.ecej je zahtevna za tla, najbolje pa uspeva na zmerno vlažnih, Vežkth globokih tleh. Sejati jo je mogoče na roko ali pa z žitno sejal-ir Pose SktV' ^a koristn« povaljati in na koncu nalahko pobranati. Za hek-'*°idneVka P°lrebujemo 30 do 40 kg semena, priporočajo predvsem tetra-^fhbra^6’ *C°t Sta letrari°reum in droga. Sejati se sme tja do začetka
i iJ^hlatk^''0 strniščni krmni dosevki so tudi inkarnatka oz. mešanice z J10l.Veliko zelene mase dajejo tudi križnice, zlasti strženasti krmni i /°gsta s tv' an8chler, ki gaje treba sejati še v juliju, zahteva pa globoka tla, 'Pri naj. kalcijem. Manj priporočljiv je pitnik (koruza za klajo), vendar ga J Se veliko sejejo, zmotno misleč, da ima dosti hranilnih snovi. _

Inž. M. L.
!
0
0
0
0
0
0
0
0
0
5
0
1
0
/
0
0
0
0
\
vič odločili, je bržčas vprašljivo, če je končni cilj te odločitve tržna pridelava na veliki površini. Manjka namreč sušilnica in ni obetavnega zanimanja med možnimi odkupovalci, kakršna sta npr. ljubljanski Lek in Krkin tozd Zelišča. Majhen trgovski interes za omenjene pridelke je najbrž posledica tega, da omenjena štiri zelišča že gojijo ponekod po Sloveniji.
M. LUZAR
Neurje jim je vzelo 10 hektov dobrega vina
V plazu so s trsjem vred izginili trije debe-________li hrasti________
STARA VAS — Zagmajstrovim iz Stare vasi je plaz odnesel okrog 300 trsov s pobočja v dolino, in to na kraju, kjer vsaj sto let ne pomnijo nobenega premika zemlje. V vinogradu, ki je ostal navidez nepoškodovan, je še veliko razpok, na spodnjem delu pa je del nasada odtrgalo, tako daje ostala pod njim navpična stena. Strojna obdelava najbrž ne bo več mogoča, saj se zemljišče še poseda. Najmanj 10 hektov vina jim je tokrat vzelo neurje.
Gospodinja Milena Zagmajster je povedala, da se preživljajo samo s kmetovanjem in da so vinograde obnavljali pred 19 leti, ko so povsod po Bizeljskem na novo zasajali vinsko trto v pričakovanju, da jim bo vinogradništvo prineslo boljše
...........rr mtmm '
■■■■Hi	^
Milena Zagmajster
življenje. Pa so se leta blaginje hitro končala.
Letos pridelek v vinogradih ne kaže najbolje. Deževje je prizadelo zlasti modro frankinjo. Močno seje osula, ker je tedaj, ko je cvetela, najbolj deževalo. Na srečo se Za-gmajstrovi ne ukvarjajo izključno z vinogradništvom, ampak še z živinorejo. Vendar tudi to ni kdove kako donosno. Mleko jim plačujejo po 2300 do 2400 din liter. Zaradi tako majhnega dohodka so se pred kratkim pridružili slovenskemu mlečnemu štrajku. S cenami grozdja prav tako niso zadovoljni, ker ga vsakič prepoceni odkupujejo. Vinogradnikom ni doslej prizanesla še nobena kriza, zato se od nekdaj boje vremenskih in gospodarskih ujm.
J. T.
krat obiskala kooperante Perutnine iz Ptuja, toda nisva si mnogo pomagala, saj imajo na ptujskem koncu zelo tesno sodelovanje z zadrugo. Pri nas si sami priskrbimo enodnevne piščance, krmila, zdravila, cepiva in vitamine, pri čemer veliko časa izgubimo tudi s tem, ko iščemo najugodnejšo možnost. Tudi ob opremljanju hlevov smo težko prišli do nasvetov, primemo urejen hlev pa je garancija za uspeh prireje,« pravi Novakova.
Piščancem je namenjeno kratko življenje, zato v tem času zahtevajo skoraj idealne pogoje, še posebno občutljivi so v prvih dneh življenja. Takrat jim Novakovi namenjajo posebno pozornost, včasih jim morajo posvetiti tudi noč. Poskrbeti morajo, da imajo puhasti drobižki stalno temperaturo skoraj 40 stopinj, da imajo vedno svež in suh na-stil ter urejeno ventilacijo. Pravijo, da pomeni pravilno prezračevanje pri piščancih pol zdravja, zato ga ravno sedaj preurejajo in izboljšujejo. V načrtu imajo še eno investicijo, in sicer nakup lastnega agregata, da jim ne bo trega trepetati pred izklopom elektrike.
Liljana Novak pravi, da so enodnevne piščance precej časa kupovali pri Koki iz Varaždina, ko pa so ugotovili bolezen v jatah tega proizvajalca, so se raje odločili za Jato iz Zaloga. Ta ima sicer višje cene, zato pa jim daje večjo zanesljivost v prireji. Ceno piščancem določijo glede na cene v trgovini, kot kaže, pa je kljub vsemu ugodna, pa tudi piščanci imajo očitno tako kvaliteto, da imajo stalne stranke in vnaprej zagotovljen odkup.
»Bolezni med piščanci ne manjka in večina se zelo hitro širi. Na našem območju je posebno nevarna kokošja kuga, proti kateri moramo cepiti vse piščance. To pomeni za nas 10-odstotno izgubo, ne samo zaradi cene cepiva, ampak tudi zaradi močne reakcije pri piščancih, ki za cel teden zavre rast. Z zdravljenjem živali smo v začetku imeli precej težav, zdaj pa je nekoliko bolje. Veterinarska služba na našem območju nima toliko izkušenj s perutnino. Tudi čas od ugotovitve bolezni, strokovnih analiz, odločitve o zdravljenju in do nabave zdravil je predolg.
Pri tem sta Novakova še posebno zadovoljna s sinovo odločitvijo, da bo nadaljeval šolanje na srednji veterinarski šoli. Tako bosta imela malo več upanja, da jim bo lahko pomagal ali celo nadaljeval njuno delo.
B. DUŠIČ
EN
HRIBČEK BOM KUPIL..
Ureja: Tit Doberšek
Škoda v vinogradih
Časopisi in RTV poročajo o veliki škodi, ki jo je povzročilo junijsko (in v začetku julija) deževje v najbolj revnem in najbolj zaostalem predelu Slovenije v ptujski, slovenjebistriški in delno šmarski občini zlasti na območju Srednjih in Gornjih Haloz. Nihče pa ni poročal, da je junijsko deževno vreme povzročilo razmeroma veliko škodo v vinogradih Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Trta je spomladi po večini (razen laškega rizlinga in rumenega muškata) pokazala zelo bogat nastavek grozdja, zlasti je lepo kazala žametna črnina. Zgodnejše sorte, beli pino, šardone) so začele cveteti 9/6. Ves junij je deževalo in tako je trta cvetela ves junij. Šipon, laški rizling, delno rameni plaveč in še nekatere drage sorte so se slabo oprašile, zato ima grozdje redke jagode. Žametna črnina seje sicer dobro oprašila, vendar se je bati da bo, če se bo slabo vreme še nadaljevalo, ob obilnem zarodu v jeseni slabo dozorela. Za to sorto že sedaj lahko trdimo, da bo pridobila malo sladkoija (10 do 12%) in bo treba mošte te sorte dosladkati.
Odpovedala je modra frankinja
Deževno vreme je povzročilo poguben propad nastavka grozdja pri modri frankinji, tej za žametno črnino najbolj razšitjeni sorti dolenjskih, belokranjskih in posavskih vinogradov. V mnogih vinogradih bo pridelka te sorte kvečjemu za 10% normalnega pridelka, ponekod za 30% in le v izjemnih primerih do 50% normalnega pridelka. Upoštevajoč razmeroma bogat pridelek te sorte in njeno razšiije-nost, lahko rečemo, da bo letošnji pridelek vina za okrog 30% manjši kot normalno. Letos ni pomagalo ne pri-krajševanje (vršičkanje) bujnih mladik pred cvetenjem nad 3 do 5 listom nad zgornjim grozdom, niti redčenje listov grozdja. Poznam vinogradnika, ki to delo vestno opravlja, vendar ta ukrep letos ni dosti zalegel, ta vinogradnik bo bral le okrog 30% normalnega pridelka. To je dokaz, daje veliko škode na pridelku te sorte povzročilo le dolgotrajno, skoraj vsakodnevno deževje s plohami v času cvetenja
trte v mesecu juniju. Deževje je pospešilo razvoj dveh bolezni, za kateri je modra frankinja v času cvetenja zelo občutljiva. To sta:
Siva grozdna plesen, ki jo povzroča glivica Botrytis cinerea. Ta glivica ne napada le dozorevajočega grozdja v jeseni. V vlažnih pomladih se pojavi (zlasti pri bujno rastočih sortah) na grozdju že v času cvetenja trte. Grozdičr začno gniti od vrha proti peclju. Na jesen se poleg jagod naseli na grozdnih pecljih, ki zaradi gnitja predčasno odpadejo, grozdje ne dozori. Gnitje grozdičev spomladi od vrha je močno razširjeno pri bujni modri frankinji, gnitje pecljev v jeseni pred dozoritvijo grozdja pa pri rumenem plavcu.
Sušico kabmkov povzroča draga glivica, imenovana Phoma flaccida. Bolezen, ki jo povzroča ta glivica, se močno pojavi v deževnih pomladanskih dnevih in to zgodaj, ko še ni sledu o peronospori. Pojavi so v gotovih časovnih obdobjih in to obdobje je nastalo zaradi ugodnih pogojev za razvoj tudi letos. Grozdni nastavki prično naglo veneti, grozdiči se naglo posušijo, mnogi že pred cvetenjem, največ pa med cvetenjem trte. Izgleda, daje letos prav ta bolezen povzročila tako veliko škodo pri modri frankinji.
Ta bolezen seje v letih od 1952 do 1954 pojavila v večji meri na Bizeljskem pri sorti rumeni plaveč. Fitopa-tolog Kmetijskega inštituta dr. Masten je takrat to bolezen proučeval in priporočal škropiti vinograde dovolj zgodaj, to je pred cvetenjem z bakrenimi pripravki, zlasti z galico. Čeprav danes strokovna služba ne priporoča uporabo bakrenih pripravkov pred cvetenjem, ker ti pripravki zadržujejo rast mladik. Ker pa je modra frankinja, pa tudi rumeni plaveč, šipon in kraljevina bujne rasti, uporaba bakrenih pripravkov pred cvetenjem pri teh sortah ne bo škodovala, kvečjemu koristila, ker bo zavrla prebujno rast. Zato bomo drugo pomlad povsod tam, kjer seje letos ta bolezen pojavila v večjem obsegu, pred cvetenjem škropili z bakrenimi pripravki. Dokaz, da je ta ukrep učinkovit, mi je znan primer iz letošnjega leta pri vinogradniku, ki je modro frankinjo pral cvetenjem škropil z bakrenim apnom in si s tem ohranil skoraj normalen pridelek te sorte.
DT
AW\\\\\VWWWW\\\WVWWVW\WWWWWW'
SEJMA NE BO!
ŠENTJERNEJ — Krajevna skupnost Šentjernej obvešča, da živinski semenj, ki bi moral biti v soboto, 22. julija, zaradi praznika dneva vstaje odpade.

29 LET STAR KOMBAJN — Toliko star stroj je pretekli ponedeljek spretno upravljal 23-letni Mojmir Zorko iz Kostanjevice na 25 arih polja, posejanega s pšenico. Kombajn, kije last Zorkovih, še dobro služi svojemu namenu, le malo ga je bilo treba obnoviti. Zorkovi bodo poželi še eno prav tako veliko njivo, posejano s pšenico, a niti zrna ne bodo oddali. Nekaj zaradi slabe cene, še bolj pa zato, ker jo 6-članska družina, ki kmetuje (z gozdom vred) na sedmih hektarjih površin, pač sama potrebuje. Po zanimanju vaščanov pa bi lahko sodili, da bo kombajn Zorkovih kar dobro zaposlen. (Foto: P. Perc)
Reševanje pridelka po neurjih
Iz strokovnih navodil, ki jih je pripravil Kmetijski inštitut Slovenije
BREŽICE — Hudo neuije, kije v začetku julija opustošilo Zagreb, Hrvatsko Zagorje in severovzhodno Slovenijo, je oplazilo tudi brežiško občino in ji povzročilo večmilijardno škodo. Zato tudi naš list objavlja krajši izvleček iz navodil za omilitev škode po neurju, ki nam jih je poslal Kmetijski inštitut Slovenije.
Najbolj prizadete njive je treba, brž ko je mogoče, očistiti nanosov oz. urediti odtok stoječe vode. Izpad krme bo še mogoče delno nadomestiti s setvijo dosevkov, ki se odlikujejo s hitro rastjo ter z visokimi pridelki suhe snovi in beljakovin. Primerni so zlasti: krmni grah s koruzo, krmna repica sorte perko, krmna ogrščic:. sorte starška in mnogocvetna ljuljka sorte tetraflorum.
Posevke koruze, ki so bili dalj časa
poplavljeni, rastline pa niso polomljene ali popolnoma poležane, kaže okopati in dognojiti z dušikom (30 do 50 kg na hektar), zaradi višine rastlin pa bo treba ta ukrep opraviti ročno.
Kolikšne bodo izgube pri žetvi poleglih žit, je odvisno od priprave kombajna in načina žetve. Pri tem upoštevamo navodila izdelovalca kombajna in posebne napotke. Poleglo žito žanjemo pod kotom 45 stopinj proti smeri pole-
ganja, motovilo potisnemo, kolikor je le mogoče naprej pred kosilni greben in spustimo proti tlem, da češejo vrhovi žbic približno 10 cm nad tlemi. Število vrtljajev motovila prilagodimo hitrosti kombajna, ki naj bo približno 1 meter na sekundo, to je 3,6 km na uro.
Če je neurje v sadovnjaku ali vinogradu povzročilo lomljenje sadik, moramo opraviti poletno rez. Priporočljivo je tudi dognojevanje z raztopljenimi gnojili (foliarno gnojenje), da se bodo rastline hitreje opomogle, če pa so poškodovani tudi listi, je nujno škropljenje s fungicidi.
Kmetijstvo je več kot prehranjevalec
Pred vstopom v Evropo
Slovensko kmetijstvo je majhen, vendar zelo pomemben del družbe. Njegov delež v realnem družbenem proizvodu je leta 1987 znašal 8,9 odst. (po popisu iz leta 1981 imamo 9,4 odst. kmečkega prebivalstva, v Srbiji, za primerjavo, pa 25,4, ustvari pa 18 odst srbskega družbenega proizvoda). Toda položaja in vloge kmetijstva ne smemo gledati samo s tega vidika, marveč mnogo širše, saj je kmetijstvo kot primerna gospodarska deja vnosi zelo pomembna za stabilizacijo z vidika cene dela oz. življenjskih stroškov, za preskrbovanje industrije s surovinami, za izvoz, turizem itd Te dejavnosti ni mogoče kratkomalo nadomestili z drugo. Grem še dlje in trdim, da kmetijstvo ni le naš prehranjevalec, ampak celovit ekološki, etnični, socialno-kulturniprostor, na katerem živi in dela slovenska družba. Zato dva pristopa h kmetijski problematiki: prvi, ožji, kjer nas zanima samo kmetijstvo kol gospodarska dejavnost, drugi, širši, pa je nacionalno slovenski
V prehodnem obdobju je zelo pomembno, kako bomo preteklost in sedanjost predstavili kot prihodnost. Menim, da je v geslu »Zemlja tistemu, ki najbolje skrbi zanjo, jo ču va in obna vlja, ki jo učinkovito ekonomsko in nacionalno smotrno uporablja«, še vedno bistvo vsake, tudi, recimo, nove agrarne reforme. Čeprav naj bi bila množična osnova v prihodnosti družinsko lastninsko tekmovanje, bo ponekod tudi kapitalska — rentabilnostna dejavnost. Menim, da moramo iskati neko optimalno kombinacijo ali sintezo vseh oblik, tudi kot neko zvezo med tradicijo in prihod-njostjo, če resno računamo na konkurenčni vstop v Evropo — tudi s kmetij-stom. Zato po mojem družba ne bi smela administrativno opraviti neke denacionalizacije, ampak naj bi to lastninsko spremembo opra vil v prvi vrsti zakon trga, kot medsektorski diferenciator in selektor. (Iz razmišljanj dr. Franceta Černeta)
m
IZ NKŠIH OBČIN
'm
IZ NKŠIH OBČIN
NOVI PRISPEVKI
ZA SKLAD

PREPRIČEVANJE JE LE ZALEGLO — Kar precej truda in govorniških sposobnosti je bilo potrebno, da so stavkajočim delavcem, zbranim pred vhodom v tovarno, predsednik stavkovnega odbora Franc Dolmovič, sekretar OS ZSS Jure Gros in direktor Remzo Skenderovic razložili rezultate pogovorov. (Foto: T. Jakše)
NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri OO RK so prispevali: sodelavci doma upokojencev in oskrbovancev Impolca — namesto venca Daničine mame Marije La-terner iz Kota pri Semiču 263.800 din; bližnji sosedje v Šmarjeških Topjicah — namesto cvetja na grob Jožice Šmid 500.000 din; kolektiv otroškega oddelka splošne bolnišnice Novo mesto — namesto venca na grob mami sodelavke Slavke Zupančič 315.000 din; družini Kastelic in Žnidaršič iz Novega mesta — namesto cvetja na grob Amalije Poljšak 200.000 din; kadrovsko-pravni sektor IMV Novo mesto — namesto cvetja na grob pokojnega očeta Dragice Ferbežar 217.000 din. Vsem darovalcem iskrena hvala!
Stavka tudi v novomeškem tozdu
Potem ko so se delavci tozda Bor v Dolenjskih Toplicah zadovoljili s ponujenim, so delo prekinili v novomeškem tozdu Tovarne obutve_________________________________
NOVO MESTO — Prejšnji četrtek zjutraj, namesto da bi pričeli delati, so delavci dopoldanske izmere v bršljinskem tozdu Tovarne obutve Novo mesto pričeli spontano stavko. Vzrok za prekinitev dela so bile plačilne kuverte, ki so jih dobili dan prej, s katerimi pa niso bili zadovoljni. Na zboru delavcev so izvolili stavkovni odbor, ki seje potem pogajal z vodstvom delovne organizacije, na razgovorih pa je sodeloval tudi predstavnik občinskega sindikalnega sveta.
faktor, poprečni osebni dohodek na zaposlenega znašal 4 milijone, kar naj bi novomeške obutvene delavce postavilo na drugo mesto v Sloveniji v svoji branži, takoj za Planiko.
Kaj z objektom na Rogu?
Kol že mnogokrat prej ob podobnih gradnjah seje tudi ob novi stavbi v bližini Baze 20 na Rogu, ki je bila letos maja z vsem pompom odprta, izkazalo, da je pri nas mnogo laže objekt zgraditi, kol pa najti zanj funkcionalno in gospodarno obliko uporabe. Podjetje SCT, kije objekt po formuli »za trg« zgradilo, sedaj preko javnega razpisa mrzlično išče novega lastnika saj ga tekoči stroški močno bremenijo, ker pa je bil zaključek razpisa šele pred kratkim, še ni znano, koliko, če so sploh bili, je interesentov.
Kot je bilo rečeno na seji odbora podpisnikov družbenega dogovora o zaščiti, urejanja vzdrževanju in oskrbi spomenikov NOB na Roga ki je bila prejšnji četrtek, naj bi novi lastnik prevzel tudi določene obveznosti ki bi sodile v sklop celovitega prikazovanja zgodovinskih objektov na Rogu. Zato sije težko zamisliti da bi novi lastnik oziroma najemnik sam lahko združil
to plat s komercialno dejavnostjo, ki bi vsekakor bila nujna če bi hotelpokriti vse stroške vzdrževanja objekta Za primerjavo bi lahko dali sedanji Lu-kovdom, ki s svojo gostinsko ponudbo ob slabem obisku Roga komaj životari Napak pa bi bilo sedaj škodoželjno razmišljati naj objekt tako, kot je pa-
del tako rekoč z neba rešuje tisti, ki ga je tja tudi postavil Bolje bi bilo, če bi ga le nekako izkoristili in vključili v celovito turistično ponudbo Topliške doline, tako da bi združili obiske Dolenjskih Toplic, gozdne učne poti v Podmmu in še nekaterih znamenitosti tega konca z obiskom Roga saj smo Slovenci po mnenju mnogih ker pač nimamo Sutjeske in podobnih monumentalnih zadev iz NOB, mnogo preskromni s poudarjanjem partizanskega Roga ki je vsekakor ena od posebnosti druge svetovne vojne. Dostojno in v pravi luči predstavljen seveda S tem bi bila verjetno upravičena tudi komercialna plat objekta Še prej pa bi bilo treba rešiti nekatere druge stvari, ki so bile na sestanku odbora podpisnikov tudi poudarjene To je formalnopravna podlaga objektov na Roga odgovornost za njihovo sanacijo in vzdrževanje Stroka naj prevzame svoje financiranje pa naj poteka preko tega odbora in ne preko nekih drugih imaginarnih zadev, kjer se ne ve kdo kaj zahteva, kdo pije in kdo plača S tem bi odpadli tudi očitki iz Ljubljane, na odboru sicer ostro zavrnjeni da novomeška občina zavira revitalizacijo Roga
SKRIVNOSTNA OSEBA
Da so delavci tako reagirali, je razumljivo ob dejstvu, da so zvedeli za rezultate dogovorov, ki sojih imeli njihovi kolegi v tozdu Bor v Dolenjskih Toplicah. Le-ti so si s podobno spontano prekinitvijo dela izborili del svojih zahtev po zvišanju osebnih dohodkov, medtem pa ni nihče od odgovornih pravočasno informiral delavcev tozda v Bršljinu, kako se tudi zanje v kratkem pripravlja podobna uskladitev. Nerodno pri vsej zadevi je bilo še to, da naj bi večina delavcev nastopila tritedenski kolektivni dopust že v petek, se pravi dan pozneje, izplačilo razlike pa bi bilo možno šele po vrnitvi z dopusta. Stavkovni odbor je argumente vodstvenih delavcev na razgovoru sicer sprejel, težje pa je bilo prepričati razbuijene delavce, zbrane pred vhodom v tovarno, naj se zadovoljijo z rezultati dogovora in se po malici vrnejo na delovna mesta.
Kolekti v Tovarne obutve Novo mesto je sorazmerno mlad, v njem prevladujejo ženske, mlade matere, ki jim je ob tankih plačilnih kuvertah, ob viso-
kem preseganju norme in ob skrbi za družino vsekakor tesno pri srcu, zlasti ko vidijo, kako divjajo kvišku življenjski stroški. Direktor delovne organizacije Remzo Skenderovic pa razpolaga tudi z drugačnimi argumenti, naprimer s tem, da so OD v delovni organizaciji v zadnjih šestih mesecih v poprečju naraščali hitreje kot sicer v novomeškem gospodarstvu in da bo po sedanjem zvišanju, v katerega bo vštet tudi inflacijski V
Vodstvo je pokazalo tudi vso pripravljenost, da ostale zahteve delavcev, izražene na zboru — preverjanje in usklajevanje normnih postavk, odpravljanje zastojev in boljšo organizacijo neposredne proizvodnje — skupaj z delavci prične urejati takoj po dopustu. Delavci so se po malici le vrnili na delo, delali so tudi še v soboto, del proizvodnje, ki dokončuje nujne izvozne posle, pa dela tudi še ta teden.
T. JAKŠE
METLIKA — Na zadnji seji vseh zborov metliške občinske skupščine je bilo zastavljeno eno samo delegatsko vprašanje. Delegat obrtnega združenja je na podlagi govoric, da so na občini pred kratkim zaposlili neko osebo brez razpisa in jo zato, ker nima kaj delati, »pomikajo« po občini, zahteval odgovor, kako je s to zadevo. Ker je bilo vprašanje menda premalo konkretno, bodo do naslednje seje pripravili odgovor, kdo in zakaj je bil julija letos na novo zaposlen na metliški občini.
Na Suhorju odprto tudi ob nedeljah
Zasebna trgovina na Suhorju — Štubljar načrtuje celo samopostrežnico
SUHOR — Pred mesecem dni je v Pibemikovi hiši na Suhoiju v prostorih, kjer je bila dojetos Mercatoijeva trgo-
Cisto okolje stalna skrb vseh
vina, Branko Štubljar odprl trgovino z mešanim blagom na drobno. Štubljar,
Ugodne ocene za spomladansko občinsko akcijo čiščenja in urejanja okolja — Kako okrepiti zavest ljudi, potrebo po življenju v čistem okolju?_
DEŽURNE TRGOVINE
V nedeljo, 23. julija, bo v Novem mestu od 8. do 11. ure odprta prodajalna živil Pogača na Glavnem trgu 22.
NOVO MESTO — Tudi letos je v novomeški občini v marcu in aprilu potekala že tradicionalna akcija čiščenja in urejanja okolja. Občinski komite za urbanizem in varstvo okolja ter izvršni svet stajo na osnovi vseh zbranih poročil nedavno ocenila kot uspešno, za v bodoče pa menila, da bi morala biti skrb za čisto in urejeno okolje stalna, ne pa le v obliki posebne akcije enkrat ali morda tudi večkrat na leto izvedena naloga hišnih svetov, podjetij, krajevnih skupnosti, turističnih društev in še drugih ter vsakega posameznika.
IMAJO NOV KOMBI
BELA CERKEV — Gasilsko društvo Bela Cerkev, ki je pred dvema letoma praznovalo že 80 let obstoja, je v soboto, 15. julija, pripravilo slovesnost ob prevzemu novega gasilskega kombija. Prejšnji je bil star že 12 let in je bil potreben zamenjave. Polovico denarja za novo vozilo je prispeval občinski sis za varstvo pred požari, polovico so zbrali s pomočjo krajanov. Zaradi naglega naraščanja cen so za kombi, sedaj vreden okrog 200 milijonov, dali komaj pred nekaj tedni 65 milijonov dinarjev. Kulturni program na slovesnosti je povezoval napovedovalec Janez Dolinar, sodelovale pa so tudi igralka Bernarda Oman in domače mladinke. Slovesnost seje, kot je navada, nadaljevala z gasilsko veselico.
Delovne organizacije — vse večjih ima posebej zaposlene delavce za varstvo okolja — so se letos še bolj kot doslej potrudile pri čiščenju in urejanju svojih prostorov, dvorišč, skladišč in zelenic, razveseljivo pa je tudi njihovo sodelovanje z »matičnimi« krajevnimi skupnostmi in šolami. Več kot zadovoljivo je bilo vključevanje šol in vrtcev v akcijo, tovrstna dejavnost mladih je tudi sicer pogosta, saj poleg očiščevalnih akcij organizirajo zbiranja sekundarnih surovin, predvsem starega papirja. Množičnost v akciji je bila največja v krajevnih skupnostih, kjer se je poleg samih krajanov prebudilo mnogo društev in organizacij.
V mestnih krajevnih skupnostih je bila akcija čiščenja spet osredotočena na blokovska naselja, v izvenmestnih pa na čiščenje črnih odlagališč v gozdovih, pokopališč in okolice ter na hkratno zbiranje sekundarnih surovin. Skupaj so v akciji pripeljali na smetišče 1.086 m3 zbranih odpadkov, kar govori, daje bilo pospravljenih precej (a še premalo) črnih odlagališč in da so vsaj nekatere krajevne skupnosti kar dobro očistile svoja območja, žal ne za dolgo, saj nam tovrstne kulture le še hudo manjka.
V sklepe ob poročilu o akciji so torej zapisali, da bi v bodoče morala biti skrb ža čisto okolje stalna naloga vseh. Ker bo tovrstno osveščanje gotovo trajalo še dolgo in bo zahtevalo še veliko truda, je na mestu ugotovitev o potrebnosti
takšnih akcij v prihodnje, morda tudi večkrat na leto. Inšpekcijske službe naj bi še poostrile nadzor in ukrepanje nad raznimi onesnaževalci. Delegati v republiški skupščini bodo dobili pobudo za uveljavitev večjih kazni za onesnaže-
lovanju z lastniki zemljišč, Komunalo in komunalno skupnostjo poskrbeti za sanacijo vseh črnih odlagališč v občini. Na mestih, kjer le-ta so, morajo odgovorni poskrbeti za opozorilne table, inšpekcija pa bo ukrepala tudi proti lastnikom zemljišč, na katerih so črna odlagališča. Dinos mora v sodelovanju s komitejem za urbanizem in varstvo okolja ter Komunalo pripraviti resen program zbiranja sekundarnih surovin, da te ne bodo romale v Leskovec ali še raje na črna odlagališča. Pospešili naj bi tudi odvoz odpadkov iz vseh naselij v občini, kar bo tudi prispevalo k preprečevanju nastajanja nedovoljenih deponij. Komunala in komunalna skupnost morata poskrbeti za rednejše in temeljitejše čiščenje javnih površin, predvsem v mestu. Baza AMZS na Otočcu mora
Po mnenju odgovornih je bila akciji posvečene premalo pozornosti sredstev javnega obveščanja. Ta naj bi tudi sicer igrala pomembnejšo vlogo pri krepitvi zavesti o lastni odgovornosti za onesnaževanje okolja oz. za čisto okolje, v ta namen pa naj bi tudi pripravili in na raznih plakatih, letakih itd. tiskali tovrstno spodbujevalno besedilo.
čimprej urediti prostor za spravilo ka-ramboliranih vozil. Komite za urbani-
zem in varstvo okolja in komite za družbeni razvoj pa sta dolžna, da s turističnimi društvi pripravita program raznih »naj akcij« za najbolj urejeno hišo, vrt, kraj itd.	Z L _D
po poklicu natakar, se je odločil, da se bo poskusil tudi kot trgovec, in za sedaj mu ni žal. »V trgovini delava oba z ženo. Dopoldne imam honorarno zaposleno še eno žensko, in če bo šel posel tako naperj, bom moral zaposliti še eno, da bo trgovina odprta nonstop od 7. ure zjutraj do osmih zvečer,« pravi Štubljar.
Štubljar se je odločil za trgovino z mešanim blagom. »Taka trgovina je za tak kraj najbolj primerna. Prodajam vse, od kruha, mleka in mlečnih izdelkov, sadja, mleka, olja, moke do mesa, pijač, tekstila in igrač, po naročilu pa tudi škropiva. Moje glavne stranke so domačini in ljudje iz okoliških vasi ter ob koncu tedna vikendarji. Na zalogi bi rad imel še precej več artiklov, a žal ni dovolj prostora, zato, že razmišljam, da bi trgovino razširil. Če se bo le dalo, bi rad prihodnje leto naredil manjšo samopostrežnico,« je poln načrtov novi suhorski trgovec. »Ljudje največ kupujejo osnovna živila, stranke pa sem si pridobil tudi zato, ker večja naročila dostavljam na dom, kar sem prevzel od prejšnjega trgovca Pibernika, od katerega imam trgovino v najemu. Poleg tega je ta trgovina odprta tudi ob nedeljah in praznikih od 7. do 12. ure.«
Štubljar, sicer doma iz Črmošnjic, nadaljuje dolgoletno trgovsko tradicijo v Pibemikovi hiši na Suhorju, kjer ie bila trgovina že pred 110 leti. A. B.

vanje okolja ter tudi za ureditev in vzdrževanje sanitarij na parkiriščih ob dolenjski magistralki.
Krajevne skupnosti morajo v sode-
Bo trgovina ostala v zadrugi?
V kratkem odločitev, ali ostanejo v enoviti KZ ali ustanovijo samostojno podjetje — Slabi časi za trgovino, kajti kupna moč še naprej pada________________________
METLIKA — V metliški občini je kar 47 trgovin, kar v tako majhni občini lepo kaže na veliko razdrobljenost. 19 od vseh trgovin v občini sodi v tozd Trgovina na drobno v okviru M KZ Metlika. Ta trgovska organizacija, kije nosilec trgovske dejavnosti v tej belokranjski občini, naredi 45 odst. prometa vseh trgovin v občini. V tozdu je zaposlenih 130 ljudi.
Medtem ko so se v Kmetijski zadrugi že izrekli, da bodo z novim letom poslovali kot enovita delovna organizacija in da bodo poslovanje po novem organizirali po programih, se o tem predlogu vodstva zadruge v tozdu Trgovina na drobno še niso izrekli. O tem, kakšna naj bi bila njihova prihodnost, naj bi se odločili v razpravi o polletnih rezultatih. Grobo povedano, imajo dve možnosti: da ostanejo v Kmetijski zadrugi kot eden od treh programov ali da ustanovijo svoje podjetje. »Vsaka možnost ima dobre in slabe strani. Če se odločimo za samostojno podjetje, bomo investicijsko in s tem tudi razvojno bolj šibki, kot če ostanemo v zadrugi, nismo pa trdno prepričani, daje nova organiziranost zadruge po programih najboljša organizacijska oblika.« pravi direktor
tozda Janez Videtič. »Vendar smo se že odločili, da še naprej ostanemo v poslovnem sistemu Mercator, v zadrugi pa so glede tega še pomisleki. Poleg tega je treba počakati tudi na nov zakon o zadružništvu.«
več kot 13 odst. Stroški obratovanja rastejo hitreje kot inflacija in z maržo ne pokrijejo več osebnih dohodkov, materialnih stroškov, dajatev in amortizacije. Zaposleni v trgovini, še posebej v trgovini na drobno, so med najslabše plačanimi. Za junij je povprečna plača zaposlenih v tem tozdu znašala manj kot 4 milijone dinarjev, polletno povprečje pa znaša komaj 2,21 milijona dinarjev.
A. B.
Taka ali drugačna odločitev bo vplivala tudi na to, če in koliko prostora bodo kupili za svojo dejavnost v bodočem metliškem trgovsko-poslovnem središču, ki ga je pred kratkim začel graditi za trg novomeški Pionir.
Sicer pa časi za trgovino nasploh niso prav nič ugodni. Kupna moč še naprej pada in nič ne kaže, da se bo to ustavilo, V tem tozdu se je promet v letošnjem prvem polletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem realno zmanjšal za
»MOKRA < ŽETEV
METLIKA — Stalno deževje je močno oviralo žetev v metliški občini. Kmetje iz te občine so sklenili 209 pogodb za prodajo pšenice s 120 hektarjev. Pričakujejo, da bo letošnji pridelek 4 tone na hektar in da bodo iz metliške občine kmetje in zadruga oddali okoli 500 ton pšenice.
Mož, ki preganja točo
Na območju, ki ga pokriva strelec Govednik, ni škode zaradi toče
SLAMNA VAS — V Beli krajini je osem strelnih mest za obrambo proti toči, od tega tri v metliški občini: na Dobra vicah, Jugorju in v Slamni vasi. V Slamni vasi je že od začetka strelec Jože Govednik,
upokojeni zidar. Poleg njega je streljanje protitočnih raket us[ sobljen tudi njegov sin.
uspo-
Jože Govednik
»Povprečno izstrelim na leto 40 do 50 raket. Letos sem streljal trikrat, nazadnje v torek, 11 julija, ko je bilo tudi najhuje, saj sem izstrelil 21 raket. Seveda ni od mene odvisno, kdaj in koliko raket bom izstrelil, vse podatke, navodila in komande dobimo strelci iz radarskega centra na Lisci. Že v nedeljo so nas opozorili, da bi lahko bilo v torek hujše neurje, in to seje res zgodilo. Na območju, ki ga pokrivam jaz, to pa je Slamna vas, Bojanja vas, Dra-šiči, Radoviča, Grabrovec do Metlike, v zadnjem neurju ni bilo toče, ampak je padala le malo debelejša sodra. To je dokaz, daje bil oblak »posipan« z. reagensom. Odkar streljamo z raketami proti toči, se pravi zadnjih 5 let, na tem območju ni bilo omembe vredne škode zaradi to-
če,« pravi Govednik, ki velja za zanesljivega in natančnega človeka.
Nevarnost toče je od začetka maja do srede oktobra in v tem času mora biti strelec noč in dan na razpolago. »Ko pride oblak do moje meje, ga moram takoj napasli, sicer se akumulira in ga naslednji strelec ne more več .razbiti’. Za naše delo mora bili človek odgovoren, zbran, trezen, kajti mi ljudem branimo kruh. Jaz. imam strelno mesto 500 metrov od hiše, a mi ni žal celo noč moker dežurati in čakati navodila za streljanje ali dovoljenje, da lahko zapustim strelno mesto. Za uspešno obrambo pa se morajo ujeti trije faktorji: radar, strelec in raketa; če eno od teh odpove, lahko pride do katastrofe.«
A. B.
KOLESAR — Pred dnevi smo na*.
lenjski magistrali pri Karteljevem dob kolesarja; z nahrbtniki, vrečami in «	...
kramo zelo obloženem kolesu je vrtel r Pa je p dala proti Ljubljani. Kolesar na tej ces f to bi j vsekakor prometna novost, zanimiv &je v bilo zvedeti, kako je biciklistu (po vi*;; toniar ........................	• Sib m* * -
sodeč je bil tujec) ob budnih očesih i® *8?s prometne in drugih milic uspelo pnti»1 Wjir daleč. Kje v tujini bi ga že zdavnaj^
merili na manj prometne kolovoze. ,i ■ NARODI — Zvedeli smo, da so£ smeli 1
1NZ\X\WLZ1 - aLVCUCU Cllivz, ~	, —
banci sklenili spremeniti celostno P"01'?®a< ki so si jo pridobili v našem mestu, za Ploh četek so na tržnici v manjšem krdelu r KA tepli nekega Mokronožana.	,
SLADOLED — V novomeških t® *zadi vinah seje sladoled (neto 227 gra®® 7, * dobrem mesecu dni podražil od 5,0W nšnej 8.000 din in nato na 13.000 din. Ce» , msoh
temu primerno obnašale tudi nase P oče bi se slednje v nekaj več kot 30dneh® jnne le povečati od 500 milijonov na 800,Jj j morat pa na milijardo tristo milijonov.J' , Jjako pisali v starih dinarjih, da se lep*, kr icer pa za primerjavo še en pof t w°bii
smo ši. Sicer pa
pa za primeijavo še en po®\ -Ko so v IMV okoli leta 1970 naredili »j NC
roma sestavili prve mini morise, JG, Jb s eden dva milijona tristo tisoč dinarjev- ea c liko stane danes družinski sladoled- in VOČE - Bralec nam je sporo« ■ ">,da ima prodajalec sadja in zelenja" . ug< Otočcu dvojezične napise. Na tab' P »A >jSadje in zelenjava« ter »Vode i poV"n vo
Ena gospaje prebrala, da so	>
prometni davek na kopeli za ou ter na granit in marmor. Blagof.(nL s— vi, ki jo rešujejo komaj rojeni n*	^
maj umrli.	ložbi
l\yJ ?'°pa
Lito
V času od 6. do 12. julija so v %, Kofe meški porodnišnici rodile: Milja N° „ jahan Gabrja pri Soteski — Roka, Marje'" j, Tj^q
derlič iz Škrljevega — Majo,	ampa
gante iz Krškega — Luka, Dragica »L ^ Ravnac — Andreja, Terezija Bano ^ Blatnika — Andraža, Renata Ve»!^ jlv,_ Rodin — Tjašo, Bojana Janževič iz
odtn— ljaso, Bojana janzeviv-* .. q
;ga Loga — Nejca, Janja Kikič z (jr ,,
—	Sabino, Milena Golob s Sel pn ^ jerneju — Mojco, Jožica Golob iz , proj2,
—	Darka. Moica Kobetič z Butorap
Darka, Mojca Kobetič z But0^Lj(datnii Majo, Fanika Primožič z Vrha "L; pp to, Stefica Fistrič iz Dol. Toplic "n^sobot na, Snežana Popovič iz Semiča — *7 »ovij, mina, Zdenka Hlebec iz Ostre®,
—	Davorina, Zdenka Pucelj iz hdaij Aljaža, Dragica Ogrinec iz Goristc
—	Mateja, Renata Geltar iz Crnomg briti; Katjo, Irena Krašovec iz Bušinje v ' . io|j^ Boštjana, Melita Kolenc iz Križa s —
nosljana, ivieiua rvoienc 1/ ivi....	,,,
Amalija Ivkovič z Lopate — Roka,
Avbar iz Dol. Ponikev — Blaža, A# J H. Zupančič iz Velikega Podljubna Ul
Zupančič iz Velikega Podljubna «11 maža, Milena Pavlovič iz Semiča 'Cjf. Angela Marajn iz Vranovičev — »jšL Ivanka Tomažin iz Češče vasi mt, rci IZ NOVEGA MESTA — Jožic* ^‘Ov v
IZ NOVEGA MESTA —JožJPjj' . ginc — Bartolj, Slavka Gruma 2^. ,)Partiz
ginc — Bartolj, Slavka ururn« - .	«
mona, Ivanka Černivec s Ceste heroj* TO ka deklico! Čestitamo!	j ?jj[
verzi, sodel
°bčin
Sprehod po Metil;
_______________________ ^ _ j site )
NA METLIŠKEM KOPALIŠČ^ bar p
V PRIMERJAVI Z LANI videti^»'z šotor ali počitniško hišico več, kaJ JsM_ r‘
šotor ah počitniško hišico vec, mi m y zasebnikov iz bližnje Hrvaške je v i zakup dobršen del prostora, ga °gf*3 žičnato ograjo in vse skupaj pričelo P.^,
jati kot avtokamp Breza. Z bifejem, y . tam že krepki dve desetletji, upravlj^
vstopnino.	. p«!'
DOPOLDNE JE METLIKA L d ŽIVAHNO MESTECE in najzan>®j3 je to, da so polni predvsem gostrns* ^ ^ Jurček, Rajmer, Mežnaršič, P®0. 'pjfrsltra, kar, Na dragah ter Mercatorjev -jkj^ Popoldne pa ni skoraj nikjer aa;!lovo Ljudje se zadržujejo v glavnem d 3Hlob Kolpi ali pa delajo na poljih ‘?;i)Gbor. »Dopoldne imajo ljudje čas hodu Gjlskup, slilnah, ker so takrat v službah,;* J i^jJUovi, komentarje. Je pa tudi to res, daj* ipjidaj ,
dopustov in da ima marsikdo čas P	4obr,
| li šank.	'toiei
BRALCE TF. RUBRIKE bon3® P( podražili še s poletnimi kulturni® ^(n
ditvami.kisojulijainavgustanag j pf ^ole)
| dvorišču. Z obiskom organizat J ; neni najbolj zadovoljni, ugotavljajoče ^ Prip^
največ obiskovalcev pride v g^ifcJPodc predstava že končana. Nepozna Llua s bo temu čudil, dobro poučeni pa . f UpQ je odprta tudi grajska klet, kjer se J J odžejali z dobrim domačim vin J skup
drugimi pijačami. Vso pohvalo P . ^JPoti
io domače delovne organizacije. .ijfPosk
jo domače delovne organizacije,
' narno podprle poletno kulturno* v Metliki.	>^bit
ODPRTA PAPIRNA
METLIKA Ko je knjiga zaprla svojo knjigarno'
I je prostore kupil metliški M^iiipSe roma M KZ Metlika, tozd Trgo a K
drobno, kot se uradno	pi^fj0?'
DOLENJSKI UST
drobno, koi se uiauuu kratkim so odprli papirnico, NL j / "»j* jajo šolske potrebščine, pisar0 ff|t Paj rial, papirno galanterijo in bir 5p* jhhj Obljubljajo, da bo v kratkem ^ k ti tudi knjige.	J
t. 29 (2083) 20. julij£
te
črnomaljski drobir
.TURIZEM — Čeprav se pravo poletje vedno ni začelo in je vprašanje, če se bo, j^jdejo tudi turisti, ki hote ali nehote za-S0 v črnomaljsko občino. Prav zaradi m J1 Popotnikov, ki bodo odnesli v svet do-
ipe ?a*‘ ^bo mnenje o deželici ob Kolpi, JV ^.pomembno, kako se bomo potrudili. . i, JJJjn pripravili čimbolj udobno biva-,j_v Beli krajini. Ves trud pa bo najbrž J /®an’.de bodo turisti že takoj na začetku, ut; »^slipskih lokalih, ki navadno prvi ,£ty	Boste, spoznali vso našo zanikr-
S’,k‘ je ni malo. Preluknjani prti, okru-
! M Ser K^rc'in ^ kaJ nam naJ*5,ž ne
nit' fin J1v ponos, čeprav je res, da so se . UT1!*!1 gosti na vse to že navadili in napak
lltt
™h ne vidijo.
I knmv ■ — Podpredsednik črnomaljskega trtt le, Jteja 23 družbeni razvoj Jože Strmec ivf znat i P°tožil. da seje, ne da bi vedel, Klfr vrtn V mariborskem Kaju. Kolegi iz izit*,	^to še,ni
iv* Vm* , ’ . Je bilo, če bi ga omenjali v
.a p.Kaill. »Sf»Vf»Hn ni hnHr\« i#» rfotal
iob Strm m ^aj“- “Seveda ni hudo«,je dejal nJi mor^’ >>toda P°. hierarhični lestvici se
H” mora	-- r u*vi««Uivni ivui v toi jv
tljS skaiT1"0 .^Penjati postopoma in ne preži DoW3i!'' ^aJPreJ hi me morali omeniti v atik	3sbem listu, vsaj v Črnomaljskem
'r mpj črnomaljskega izvršnega sveta ludi _Qrug‘m piše, da so na sejo vabljeni I i ni j ov|naiji in Studio D. Mar to pome-
! ! * U*otvhad'“D„n!mai0n?V'n3,]eV? NiČ
1 iio ,.	uiiiiaju novinarje
'»* *SAMofeppvc°vSpraJ^e"?0' r
ref tki v„n . “toPEVEK — Če čmomalj nr,\.°, 91 mislijo, da se jim bo 30. juniji iztekel samoprispevek za
)& v.družtoThdSirr^
je nam'°xJ0' V enem °d občinskih gradiv Prisnc„i,e''->2?P‘sano’ da bo konec samo-so ort- ka Tljtmija 1990. Ali je vzrok, da monr,.°V°,rn‘ "nategnili« plačevanje sa-'t>anikireV^a 23 -en d30 v tem, da jim pri-namLnjf. denarja, ali pa so s tem hoteli vek nlJ1 na ,0> da bo njihov samoprispe-dnevi i on^en, hot je neskončen junij z 31 1 Preverjamo.
ž[jrobne iz Kočevja
, li^ALKE ZA NUDISTE — V iz-j BjOj^evske Name je skupina lutk, ki

* £*SŽS5£n

Znani gostilničar
ai jahan J - n^e Babič-Alč vabi s plakati na \ Tak^Jt,nxdodaj.a’ ^ izposoja tudi konje, ‘i <«iiina Ju6 vai^‘ ne b°mo le »najahali«,
%S“r4,
)Dust V^UaTI — Nama obljublja
pn^v,- °’ 15-julija, so v Kočevju odprli pre-^ jjjjn je?° trgovino Hrana. Iz prejšnje, kla-4 Zidar’ Posula samopostrežna. Pri-Trenil J* 23 20 kv. metrov prostora.
frc , j *•<* kv. metrov prosiora
j, Širui za^o*06* nameravali trgovino raz
Ji<SJe\rr«ro,"!'”!b'
ir~~-----	-----
Ribniški zobotrebci
^l;?MPNIK FRANJI — Ribniški O11 kov Polagajo, naj bi v parku kulturni-,mškem gradu postavili obeležje ;v'Po ka|nSkl ''•dravnici Franji Bojc-Bidovcc, >rani,eri ‘I”3 ‘me partizanska bolnišnica
5	7]\k"} ^ dr. Oražmu.
' >2^rT*NA ŠTUDIJA - Uni-(1 Vxle|r,.n “"nični center Ljubljana bo v D občini anju z institucijami v ribniški "'tke h °Pravi!.5,udii° 0 nastanku arterij-L ^ itar npH r!e?zBe- Raziskava bo potekala ik'do i.kjf.h “jned prebivalcev občine bo-ie*<.,ikrai | prostovoljcev, ki se bodo ek' dira«, 0 d31' ™ potrebe ter raziskave j)' neborii!eno Preg*edati. Preiskave seveda [dl kav« nev.arne za zdravje. Namen razis-\A vijo ž; Je’da bi odkrili znake, ki se poja-
6	ttnziip nastankom arterijske hiper-* jnsam * “ Povedo, da se bo krvni tlak pri
^meznlkotolef31’ “ l° 56
Trebar
lanjske iveri
ij. hovo de ‘P prJvl programskih zasnov za ii^ Blobo|(JznB° komunalnih odpadkov na <>f tjtora zdm7najVCf i351"®' Jc Pred delegati sl*Sw^ga deia in zbora krajevnih ajrtoviiiar,'. akleP° Priznanje ščurkom in ir*1- o ka §Čurki v Trebnjem, ta škan-^bra 5niaerem so pisali časopisi, so bili ni ^eman,, 23 Ustrezno “reditev dolga leta
iix ‘«nemar- “uczno ureditev dolga /r p0G&aI9smetišČ3 na Cvibljah.
iiJ ®Crh - entrunert. ie impl na nmpnip.
It'.1 "erri H entruPert, je imel na omenje-kl’Phpomh .anj“ nekaj tehtnih in iskrivih ie>. ‘Podelim,; IVJe."11 je, da so obrazložitve za
i Poinh ,V J1m;KaJ rentnih in iskro .^delitev JeLda s° obrazložitve
hrnmF
*°sled niDO je Slt“irane občine. In na-;?admurn"no še Zupanov medklic o v n°sti nri 3njj “ Pravnikov glede nepra-A ’rib“ Z,,n8radnJ' bl°ka na Pavlinovem jjhorejo	vprašal: če pravniki ne
"i'lllSjer:edat' kaj' določnega, kaj c jjkrbrovg .P ePros" U“dje? Zupan gotovo 1 wki, ludii!50 Pravniki, podobno kot po-irrjj v°re, pa " Predvsem zato, da veliko go-
rS/SS'
'Cj^PstoknriU- Pr' ^'gi v Mokronogu
)ij„'poštokuri; ,lri Tagi v Mokronogu F ?3jvečkrat JL.,ncke ‘Hlpadke in žagovino; p./,Padata	Cn dim in smrad gotovo
T' U>dne	"tokronajzarske
r'ki pS?Vanita tudi kadilo za rajnke du-J° na bližnjem pokopališči

IZ NKŠIH OBČIN

IZ NKŠIH OBČIN
Pomisleki ob čistilni napravi
Pripravili so osnutek odloka o lokaciji centralne čistilne naprave — Kakšen bo vpliv na okolje? — Strokovnjaki izključujejo negativne posledice
ČRNOMELJ — Na tukajšnji občinski skupščini so pripravili osnutek odloka o lokacijskem načrtu za centralno čistilno napravo v Črnomlju. Investitor
Komunala ter projektanti poudarjajo, da bo ta naprava pomenila veliko pridobitev za varstvo okolja, predvsem za čistočo Dobličice in Lahinje. Hkrati zagotavljajo, da se ob sodobni tehnologiji obratovanja in predvsem s pravilnim nadzorom iz naprave ne bo razširjal smrad_po okolju.
V osnutku odloka je med drugim za- čiščenje industrijskih odplak. Napravo
pisano, daje čistilna naprava namenjena za čiščenje komunalnih in industrijskih odpadnih voda iz Črnomlja, Vojne vasi, Kočevja in Svibnika, predpogoj za uspešno delovanje pa je ustrezno pred-
naj bi zgradili na levem bregu Lahinje pod Vojno vasjo, tako da bi prečiščena voda odtekala v reko. Osušeno blato, ki bi ga bilo na leto okrog 730 m3, bi občasno odvažali na odlagališče komu-
Majhni v začaranem krogu
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini imajo 5 majhnih organizacij združenega dela, ki imajo 82 zaposlenih, v preteklem letu pa so ustvarile 2 odst. celotnega prihodka gospodarstva v občini. Zlasti organizacije proizvodne dejavnosti pa so v nenehnih težavah zaradi težjega prodora na tržišče, predvsem zaradi zastarele tehnologije in neustrezne kvalifikacijske strukture.
Seveda pa ne gre brez težav tudi v majhnih organizacijah storitvene dejavnosti, kot so Obrtna zadruga, Briv-sko-frizersko podjetje in Knjigovodski center, saj imajo vse tri finančne probleme. Glavni razlogi za to so majhen obseg proizvodnje, sorazmerno visoki stalni stroški, nenehna rast cen materiala in energije, ki jo uporabljajo pri svojem delu, visoki prispevki in davki. Vse
Primer Pavlinov hrib se je razpletel
Delegati trebanjske občinske skupščine sprejeli informacijo vlade
TREBNJE — Bloka na Pavlinovem hribu, ki štrli kot tujek in ruši krajinsko podobo, gotovo ne bodo rušili. O tem ni bilo nobenega dvoma že zdavnaj prej, še predno je komisija za ugotavljanje nepravilnosti postopka in odgovornosti pri gradnji tega novega bloka, ki so jo ustanovili delegati trebanjske občinske skupščine, sploh začela delati.
Zato pa je skupščinska komisija, ki jo vodi Mitja Prijatelj, ugotovila, daje zazidalni načrt Trebnje za kompleks Pavlinov hrib — Stari trg neveljaven in da je občinski komite za družbeno planiranje in gospodarstvo kljub temu izdal za ta kompleks lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Pri hudo spornem bloku je spremenjena situacijska rešitev in višina objekta, naklon strešin in smer slemena, nepravilno je tudi določena kota podstrešja. Rešitev poslovnih prostorov za sodišče je ravno tako spremenjena.
Prijateljeva komisija je za takšna odstopanja v celoti pripisala odgovornost Projektivnem ateljeju Ljubljana, ki je izdelal strokovne podlage kot pooblaščeni organ občine Trebnje, še poprej pa zazidalni načrt. Komite in atelje sta vedela, daje dokumentacija v nasprotju z zazidalnim načrtom, ki je tudi neveljaven. Odgovornost nosi tudi urbanistična inšpekcija UIS Novo mesto za slab nadzor gradnje oz. spremljanje izvedbenih aktov. Delegati občinske skupščine so naložili občinskemu izvršnemu svetu, da pripravi pisno informacijo o odgovornosti posameznikov in organov za primer Pavlinov hrib. Navkljub prvotnemu nasprotovanju delegacije KS Trebnje so delegati informacijo vlade pretekli četrtek soglasno sprejeli.
P. P.
to vpliva tudi na končne cene storitev, ki so visoke, posledica tega pa je manjše povpraševanje in dohodek. Začaran krog torej. Prav zaradi tega so preteklo leto vse tri delovne organizacije poslovale z motnjami.
Valjčni mlin, ki je s štirimi zaposlenimi tudi najmanjša delovna organizacija v občini, ter čevljarsko podjetje Planina, pa sodita med manjša kolektiva proizvodne dejavnosti. Za valjčni mlin je že narejena idejna rešitev za ureditev skladišča in transporta v njem. Z Žitom pa se dogovarjajo o izdelavi idejnega projekta za tehnološko rešitev v mlinu, da bi ga usposobili za proizvodnjo za široko potrošnjo. Kljub temu da so v letošnjem prvem polletju zmleli za 7 odst. več žita kot v enakem obdobju lani, v Črnomlju po prvih podatkih ocenjujejo, da bo mlin na polovici leta posloval z izgubo.
V Planini, kjer šivajo predvsem zaščitno obutev, pa se pohvalijo, da kljub trem delavcem manj proizvodnje niso zmanjšali. Delno je k temu gotovo prispevala tudi naložba, kije sicer skromna, a za majhno organizacijo veliko pomeni. Kupili so šivalne stroje od Peka iz Tržiča, v juliju pa načrtujejo obnovo poslovnih in proizvodnih prostorov. Nabavili bodo tudi opremo za šivanje podplatov ter razbremenili 6 ljudi, ki sedaj to delo opravljajo ročno. S tem pa bi lahko povečali proizvodnjo. V Planini gledajo na bodočnost zelo optimistično, saj se po njihovih zagotovilih razmere izboljšujejo, kar se kaže tudi v tem, da imajo vso proizvodnjo prodano, delajo pa zgolj po naročilu in ne na zalogo.
M. B.-JT
nalnih odpadkov ali na posebno odlagališče za tovrstno blato, neoporečno pa lahko tudi na polja.
Čeprav v odloku zagotavljajo, da čistilna naprava ne bo ogrožala Lahinje in tudi sicer ne bo vplivala na okolje, so na javni razpravi prebivalci bližnje Vojne vasi prav zaradi skrbi za čisto okolje postavili nekaj vprašanj. Zanimalo jih je, zakaj naj bi napravo zgradili prav pod Vojno vasjo in ne nekoliko nižje ob Lahinji, proč od naselij. Napravo in lokacijo vzanjo je določil že urbanistični načrt Črnomlja, kije bil sprejet leta 1979, pozneje pa tudi prostorski del srednjeročnega družbenega plana občine za obdobje 1986—1990. Primeren pa je prav prostor pod Vojno vasjo, kjer se breg nekoliko zniža, pozneje pa se dolina zopet zoži.
Strokovnjaki so pomirili ljudi, da je njihova bojazen zaradi smradu, ki naj bi se razšiijal iz čistilne naprave, neupravičena, saj bosta črpališče in zgoščevalec blata v zaprtih prostorih. Tudi hrup ne bo presegel z zakonom dovoljene meje. Pripombe zaradi dovozne poti so na Komunali pojasnili s tem, da bo cesta dovolj utijena, da ne bo vplivala na stabilnost hiš ob cesti, če pa bo prišlo do škode, jo bodo poravnali. Krajani so zahtevali, da se kanalizacija priključi na čistilno napravo šele po zagotovilih, da iz nje ne bo prihajal smrad. Komunala kot upravljalec čistilne naprave je obljubila, da bo sprejela poslovnik o upravljanju z napravo in pred pričet-
GASILCI
V OBNOVLJENEM DOMU
ŠALKA VAS — V soboto, 22. julija, bodo gasilci tega kraja izročili v uporabo obnovljeno poslopje gasilskega doma. Ob tej priložnosti bodo proslavili dan vstaje, krajevni praznik in 80-letnico delovanja gasilske organizacije. Tega dne bodo podpisali listino o pobratenju z gasilskim društvom Rab iz SR Hrvaške. Da so poslopje gasilskega doma tako lepo obnovili, je zasluga gasilcev in vaščanov te vasi, kakor tudi delovnih organizacij, ki so združeno priskočili na pomoč pri obnovi. Vsi tisti, ki so pridno in marljivo prostovoljno delali, kakor tudi tisti, ki so prispevali denar in material, zaslužijo vse priznanje. Ti-
sti, ki bodo prišli tega dne dopoldne, bodo v Šalki vasi lahko videli tekmo-
vanje v gasilcev.
gasilskih veščinah in vajo
V. D.
40 let Avta
Odprli so nove delavnice, ki merijo 600 m2, in še 300 m2 drugih prostorov
KOČEVJE—S skromno svečanostjo je podjetje Avto Kočevje 15. julija praznovalo 40-letnico obstoja in hkrati dan šofeijev in avtomehanikov. Ob tej priložnosti so odprli nove delavniške in druge pomožne prostore, ki merijo skupaj 900 m7, kar jih je skupaj z dodatnimi deli po še lanskih cenah veljalo 210 milijonov dinatjev.
kom obratovanja zagotovila, da se bo
i žago
poslovnika držala. Črn
Jmomaljski izvršni set je podprl osnutek odloka, krajani pa bodo zahtevali, da se bodo vse določbe v njem zares uresničevale.
M. BEZEK-JAKŠE
DOVOLJ PROSTORA ZA GRADNJO
ČRNOMELJ — V okviru prostorskega planiranja v črnomaljski občini je bila v prvih letošnjih petih mesecih izdelana zazidalna zasnova v Hrastu pri Vinici, pri Urbanističnem inštitutu v Ljubljani pa je v izdelavi zazidalni načrt Čardak 2. Za gradnjo stanovanjskih in počitniških hiš je odkupljeno zemljišče na področju zazidalnega načrta Mla-dica-Semič, in sicer 9 parcel. Razgrnjen je tudi zazidalni načrt za obrtno cono v Črnomlju.
Pred 40 leti je takratna slovenska vlada ustanovila Gozdarsko avto podjetje Kočevje, in sicer za prevoz lesa iz kočevskih in ribniških gozdov. Podjetje je takrat imefo 40 vozil in 7 prikolic s skupno nosilnostjo 280 ton; zaposlovalo pa je 152 delavcev. Kasneje seje začelo ukvaijati tudi s prevozi drugega blaga in se je zato preimenovalo leta 1956 v Splošno prevozništvo Avto Kočevje, leta 1966 pa je dobilo današnje ime Avto Kočevje.
Danes ima Avto Kočevje 175 vozil s skupno nosilnostjo 3.900 ton in zaposluje 440 delavcev. Lani so njihova vozila prevozila 19 milijonov kilometrov, od tega 85 odstotkov v mednarodnem prometu. Ustvarili so za 23,5 milijona DEM deviznega priliva in so eden največjih izvoznikov v občini, kar pa jim ne prinaša posebne koristi, ker ta izvoz ni dovolj spodbujen.
J. P.
En zdravnik kar za tri občine
V zdravstveno postajo v Predgradu prihajajo bolniki iz kočevske, črnomaljske in vrbovske občine — Pacienti in zdravnik si žeiijo boljše prostore
PREDGRAD — Kočevski zdravstveni dom ima 3 zdravstvene postaje, kijih zdravniki obiskujejo le občasno: v Kočevski Reki dvakrat na teden, v Predgradu in Strugah pa enkrat. Prav predgrajska pr staja pa je med temi nekaj posebnega, saj jo obiskujejo bolniki iz treh občin: poleg kočevske še iz črnomaljske in vrbovske. Toda te, občinske ali celo republiške meje zdravstvena kartoteka ne pozna.
Zdravnik splošne prakse obiskuje Predgrad vsako sredo, zobozdravnik pa ob petkih. Dr. Tihomir Odorčič prihaja iz Kočevja že tretje leto, kar je po njegovem sicer malo, a dovolj, da so ga ljudje spoznali in sprejeli in tudi on njih. »Dolgo smo razmišljali o tem, ali je smotrno imeti ambulanto enkrat na teden, a smo prišli do zaključka, da je bolje tako kot nikoli. V teh krajih je veliko starejših ljudi, ki ne gredo v Kočevje niti enkrat na leto, pri nas pa dobijo poleg zdravstvenih uslug tudi zdravila,« pove Odorčič. V Predgradu imajo okrog 1.500 kartotek, vsako sredo pa se zvrsti 20 do 30 bolnikov. Veliko dela z bolniki pa postori med tednom že medicinska sestra Irena Verderber, ki je na zdravstveni postaji redno zaposlena vsak dan. Dela ji, kot pravi, ne zmanjka
nikoli, zlasti še, ker mora pogosto obiskovati ostarele ljudi, ki pa mnogokrat ne potrebujejo več kot spodbudno, prijazno besedo.
V-^p-K ,

Tihomir Odorčič in Irena Verderber
Deponija Globoko resničnost
Delegati trebanjske občinske skupščine sprejeli programsko zasnovo
TREBNJE — Trebanjci so na najboljši poti, da vendarle dobijo novo deponijo komunalnih odpadkov. Delegati občinske skupščine so namreč po krajši, a tehtni razpravi le soglasno sprejeli programsko zasnovo za odvoz in deponiranje komunalnih odpadkov v občini, ki jo je izdelala skupina strokovnjakov pod vodstvom dr. Koželja s kranjske visoke šole za organizacijo dela.
stoletja. Le na ta način bodo Trebanjci lahko kos izdatnemu zalogaju, ki na-
Dr. Koželj je delegate očitno prepričal, da so se pri izbiri lokacije (gre za Globoko, na tromeji krajevnih skupnosti Trebnje, Račje selo in Mirna) skušali vživeti v kožo ljudi, ki žive v bližini predvidene deponije. Omenjene tri krajevne skupnosti so namreč zahtevale, naj strokovnjaki obdelajo še dodatne tri lokacije. Dejal je, da gre zahvala Tre-banjcem, ki so sodelovali v skupini, saj so naredili veliko, da ne bo dragih variantnih rešitev. Jc pa dr. Koželj menil, da bi bilo dobro, če bi sodeloval v projektnem teamu še kakšen delegat. Opozoril je na nevarnost regionalizacije deponije glede na to, daje prostora za 200 let, če bi seveda na Globoko vozili le
trebanjske smeti. Ako bi sprejeli Tre-
banjci za partneije še Grosupeljčane, ki
se menda za to deponijo zelo zanimajo, bi njeno življenjsko dobo skrajšali za polovico, olajšali pa bi sestavo finančne konstrukcije, ki je zaenkrat še očitno precej v oblakih.
Trebanjci se bojijo novomeških smeti, ki pa jim jih seveda nihče ne bo mogel vsiliti, če jih pač ne bodo hoteli. Po mnenju vaščanov je deponija na Globokem, preblizu naselja. Izkoriščali naj bi jo fazno, se pravi, da bi najprej uredili prostor za 20 do 25 let, ga po zapolnitvi prekrili s humusom in zatravili, in hkrati uredili nov prostor za približno četrt
• Deponijo za komunalne odpadke na Globokem naj bi začeli uporabljati že sredi leta 1990. Dotlej morajo zgraditi dovozne poti, nabaviti mehanizacijo, načrte za odpiranje zemljišča, urediti ustrezno kanalizacijo za odvajanje površinske vode, ki teče preko lokacije kot potok, in s tem ločiti odtok izcednih voda iz komunalne deponije. Zgraditi bo treba zgradbo za garažo, preprosto mehanično delavnico in prostore za odmor in prehrano delavcev, zaposlenih na deponiji. Vse ozemlje deponije bodo ogradili z žično ograjo in postavili čuvajnico.
loži,a v sodobno, ekološko čim manj sporno deponijo, vsekakor bo.
P. PERC

Delavci v Kovinarju so strpni
Dva meseca po uvedbi ukrepa družbenega varstva
ČRNOMELJ — V tukajšnjem Kovinarju sicer še nimajo zagotovljenega stalnega proizvodnega programa, vendar se, odkar je 1 .junija začel veljati začasni ukrep družbenega varstva, borijo, da bi imeli dela vsaj za sproti. To jim tudi uspeva, seveda pa poskušajo pridobiti takšna naročila za delo, ki ne bi imela le trenutnega značaja. Ena od glavnih nalog začasnega kolektivnega poslovodnega organa namreč je, da bi našli nov program, ki bi bil trden, tako da bi tudi čez nekaj mesecev vedeli, kaj bodo delali, ne pa, da bi se morali, tako kot sedaj, vsak mesec boriti za delo.
Kot je povedal namestnik predsednika začasnega KPO Lojze Turk, so delavci Kovinaija pripravljeni delati, morali pa bi jih bolje nagrajevati. So zelo strpni, saj se zavedajo, da imajo izgubo, ki se vleče še od lani, ko je ostalo nepokritih 1,79 milijarde dinarjev primanjkljaja, in bo šele polletni obračun pokazal, kako so poslovali letos. Toda kljub temu bi po Turkovih besedah morali njihove prejemke izenačiti z ostalimi v branži. Začasni KPO in izvršni svet sta sicer dosegla, da se je višina točke v Kovinarju izenačila s točko v ostalih tozdih strojegradnje v SCT, katere tozd je tudi črnomaljski kolektiv, s čimer so se približali povprečnim osebnim dohodkom v gospodarstvu v občini, še vedno pa močno zaostajajo za prejemki delavcev iste panoge v drugih črnomaljskih kolektivih.
Zaradi slabo stoječega kolektiva je veliko delavcev odšlo za boljšim zaslužkom, tako da seje število zaposlenih od 117 zmanjšalo na 92. Odšli so predvsem iz proizvodnje, zato težko naredijo toliko kot prej in morajo marsikdaj delati tudi po 12 ur na dan. Sicer pa je njihovo delo še vedno enako. Izdelujejo opremo za gradbeništvo in rudarstvo, prav sedaj pa preko SCT delajo za Sovjetsko zvezo.
V Kovinarju teče postopek za odcepitev od SCT, ki naj bi bila izpeljana po polletnem obračunu. Vendar Turk že sedaj opozarja, da njihovemu kolektivu primanjkuje strokovnjakov, kijih bodo še posebej pogrešali, če bodo postali samostojni. Potrebovali bi predvsem strojnike z višjo in visoko šolo pa strokovnjake v računovodstvu in komerciali. Težava pa je v tem. da v črnomaljski občini takšnih delavcev, ki bi iskali zaposlitev, tako rekoč ni.
M. BEZEK-JAKŠE
Kot pravi Odorčič, glede na število pregledov zadostuje, da zdravnik obišče Predgrad enkrat na teden, kajti v zelo nujnih primerih sestra pošlje bolnika na pregled v Kočevje. »Vendar pa bi imel tudi zdravnik, ki bi bil v Predgradu ves teden, dovolj dela, le poiskati bi si ga moral. V teh krajih živi okrog 2.000 ljudi, to pa je že skoraj slovenski norma,-tiv za enega zdravnika. Zdravnik, ki bi bil tukaj ves teden, bi bil zares podeželski, družinski, prav to pa nam v zadnjem času vse bolj priporočajo z Zahoda.«
Odorčič pove, da je predgrajska zdravstvena enota od vseh omenjenih najbolj rentabilna, saj nima lastne stavbe, ampak so le podnajemniki v zadružnem domu. Vendar imajo številne težave. Do njihovih treh prostorov vodijo stopnice, ki so zlasti za srčne bolnike povsem neprimerne. Pozimi imajo težave z ogrevanjem in zgodi se celo da voda zamrzne. Tudi sanitarni pogoji niso najboljši. »Tako za bolnike kot za zdravnika bi bilo boljše, da bi bili prostori primernejši, takšni pa so že zgraje-
Stara šola bo novi vrtec
Prenovo naj bi končali avgusta — Manjši zapleti
TREBNJE — Potrebe po dnevnem varstvu otrok v Trebnjem naraščajo. Zato ne preseneča, da so Trebanjci ob referendumu januarja letos sklenili, da primaknejo denarce krajevnega samoprispevka tudi za preureditev prostorov v nekdanji osnovni šoli na Kidričevi 2.
ni, a še neopremljeni v Starem trgu. Zakaj ne začne obratovati starotrška zdravstvena enota, ne vem, najbrž pa sta oviri občinska in regijska meja. Seveda bi bilo racionalno le, če bi se ambulanta iz Predgrada preselila v Stari trg, saj dva zdravnika na tem področju nista potrebna,« je prepričan Odorčič.
M. BEZEK-JAKŠE
To naložbo je zaradi pomanjkanja denarja in zato, ker so bile naložbe in širitev programov v družbenih dejavnostih omejene, morala občinska skupnost otroškega varstva iz leta v leto odlagati. Zdaj, ko naj bi v juliju in avgustu končali prenovo oz. preureditev učilnic v spodnji etaži in telovadnice, se zatika tam, kjer pri trebanjski skupnosti otroškega varstva niso pričakovali.
VOVK RAZSTAVLJA
KOČEVJE - V Likovnem salonu v Kočevju so 13. julija odprli razstavo fotografij amaterja in kulturnega delavca Petra Vovka, ki je znan tudi bralcem našega lista kot pisec kratkih literarnih zgodb, domačinom pa še kot pesnik. Podobno kot v svojih zgodbah in pesmih je tudi na fotografijah ujel predvsem naravo: rastline in živali. Najpogostejši motivi so različne gozdne živali (od polha do medveda), gozdno cvetje in drevje. Seveda ni mogel zatajiti, daje bil po poklicu gozdar (zdaj je upokojenec), hkrati pa tudi vnet planinec in član kočevskega planinskega društva. Na fotografijah je upodobil tudi mnoge planince, med katerimi je nekaj že pokojnih, poleg tega pa za dodatek še Rinžo, Kočevje med poplavo itd.
O adaptaciji prostorov — njen nosilec je Vzgojnovarstvena organizacija Trebnje — so delovno skupnost vzgoj-noizobraževalne organizacije Trebnje obvestili že februarja in uskladili z njo tudi projekt. Ker je vodstvo te skupnosti spreminjalo stališča, so morali načrte dvakrat spreminjati, kar je seveda povzročilo dodatne stroške.
VVO plačuje za prostore, ki jih že zdaj uporablja v stavbi bivše šole mesečno okrog 5,3 milijona dinarjev. Odbor za razvoj družbenega varstva otrok pri občinski skupnosti otroškega varstva je predlagal, naj VVO in VIO Trebnje skleneta sporazum, da se najemnina od 1. julija obračunava in nameni za pokrivanje stroškov adaptacije. Predlagal je tudi, da se opravi prenos etažnega lastništva med sedanjim lastnikom prostorov in VVO. Preureditev prostorov za otroški vrtec bodo speljali tako, da bodo opremo iz zdajšnjih igralnic umaknili v telovadnico, ko pa bodo ta dela končana, se bodo lotili še telovadnice. Če seveda ne bo kakšnih zapletov...
j
li
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NtkŠIH OBČIN
Mestno jedro kliče po načrtu
Za postopno prenovo starega jedra Brežic je nujno potreben ureditveni načrt ki ______bo zagotovil usklajenost ter ohranitev kulturne dediščine
SPRLI SO SE S CESTARJI
BREŽICE — V starem mestnem jedru Brežic so v zadnjih letih že marsikaj prenovili. Nekatere posege je narekovalo sodobno življenje, druge neizprosni zob časa, kije načel prenekatero staro zgradbo. Letošnjo pomlad je bilo sprememb še posebno veliko. Glavna mestna ulica je postala enosmerna, s čimer je
—'timu. uidvna iiiesma utica je postala enosmerna, s čimer je mesto pridobilo na obeh robovih cestišča nove parkirne prostore. Kot seje izkazalo proti poletju, so ti prostori postali vabljive terase gostinskih hiš. Tudi
nt‘k^i nrnrpll ctuuh IO rlnkilrv n/vim	__ _____1____ I V •
■--------j-, — ..	pvataii vduijivc	guMinsKin ms. luai
nekaj pročelj stavb je dobilo novo preobleko, vendar vse kaže, da enotnega načrta za prenovo starega mestnega jedra v Brežicah še nimajo.
Stari del Brežic obsega prostor od železnega mosta čez Krko in Savo do Rokove cerkve ter med ulicama Nad Vrbino in Pod obzidjem. Prizadevanja za njegovo ohranitev in obnovo v Brežicah obstajajo že več let, saj so v tem delu mesta kulturni spomeniki večjih vrednosti, železni most in vodovodni stolp pa sta bila z občinskim odlokom proglašena za tehnična spomenika.
Načrt za ureditev mesta so Brežičani
naročili že pred leti, bil je izdelan, vendar kot strokovno gradivo v razpravah zavrnjen. Pripombe so predvsem na ureditev prometa in posameznih hiš, nekateri tudi pravijo, da so bile ideje za tisti čas preveč radikalne.
Danes se s prenovami v starem delu Brežic ukvaija poseben odbor, na katerega se obračajo posamezniki, ki načrtujejo prenove. Za vsak poseg si morajo zagotoviti soglasje projektivnega biroja
Več kot odmaknjena vasica
Pišece se razvijajo in turistično prebujajo
in zavoda za kulturno dediščino. V odboru, ki ga vodi Tone Zorko, so mnenja, da bi Brežice morale čimprej dobiti enoten ureditveni načrt. Že obstoječi in nesprejeti načrt ocenjujejo kot obsežno strokovno gradivo, ki bi ga veljalo posodobiti in dopolniti, predvsem pa uskladiti s sedanjo zakonodajo.
Brežice s svojo slabotno gospodarsko močjo nimajo nikakršne možnosti, da bi staro mestno jedro prenovile v celoviti, enkratni akciji. Tudi prenovo nekaj hiš skupaj bi si težko privoščile, zato je pridobitev ureditvenega načrta še posebno pomembna. Očitno bo prenova še naprej postopna, izvajali jo bodo različni ljudje in ne nazadnje, svetovali jim bodo različni strokovnjaki. Če ne bo nobenih trdno opredeljenih in sprejetih osnov, na katere bi se pri tem sklicevali, se ne bomo smeli čuditi, če bosta nekoč duh starega časa in umetnost nekdanje arhitekture povsem izginila iz Brežic.
B. DUŠIČ
BIZELJSKO — Kaže, da bo le obveljala volja krajanov, ki cestarjem niso dovolili, da bi zakrpali razdrto cesto sredi vasi. Na pomoč so poklicali inšpekcijo, saj je zdaj morda edina priložnost, da dobijo čez hudourniško Sušico pravi most namesto kanalizacijskih cevi. Dokler niso imeli propustov, v vasi ni bilo poplav, zdaj pa se ponovijo nekajkrat na leto. Stare cevi imajo 1 meter premera, nove, ki sojih medtem že pripeljali do razrušenega cestišča, pa 1,2 metra, kar je spet premalo.
Srečanje naj bo temelj širšemu sodelovanju
Poleg kulture in športa tudi gospodarski stiki
KORA IMA TRGOVINO V BREŽICAH
PIŠECE — V pišečkih vaseh na obrobju Orlice živi okrog 1300 ljudi, ki jim narava daje možnosti za vinogradništvo in živinorejo. Čeprav seje kraj v zadnjih letih posodobil, se z asfaltom povezal s sosednjimi kraji, čeprav imajo električno in vodovodno napeljavo in razgibano kulturno življenje, se prebivalstvo stara, mladi pa odhajajo drugam.
Turistično društvo Pišece deluje že skoraj tri desetletja in je kar precej prispevalo k temu, da so domačije urejene, da imajo cvetoča okna in čisto okolje. Z raznimi akcijami med krajani ter s kulinaričnimi, cvetličnimi, vinskimi, lovskimi in drugimi razstavami so želeli Pišece približati tudi ljudem iz drugih krajev. Pri tem jim gredo na roko naravne in zgodovinske danosti, ki jih v teh krajih ne manjka. Okolje je hribovito in čisto, v središču kraja se nahaja izvir potoka Gabernica v podzemni jami, ob potoku je stari mlin. Pišečani imajo tudi grad, rojstno hišo in grob slovenskega jezikoslovca Maksa Pleteršnika, farno cerkev s sedmimi podružnicami na hribčkih sredi vinogradov, kužno znamenje, za povrh vsega pa še domače vino in gostoljubne ljudi.
Prizadevno delo domačega turističnega društva že kaže sadove. Kupili so stari mlin ob Gabernici in ga obnovili ter pripravili za oglede kot spomin na čase, ko je samo v zgornjem toku tega potoka mlelo kar 23 mljnov. V kraju stoletne kovaške tradicije bo v kratkem na ogled kovaška delavnica, oddolžili pa bi se radi tudi spominu Maksa Pleteršnika. Ker njegove rojstne hiše zaenkrat še ne morejo odkupiti, bodo uredili spominsko sobo v bližini izvira. Tudi pišečki grad s parkom in ribnikom je potreben več skrbi, tdda za društvo pomeni prevelik zalogaj. Upajo pa, da bo v njem našlo interese kakšno zdravilišče, saj so Pišece primeren kraj za okrevanje.
B. D.
BREŽICE — V ponedeljek, 17. julija, so v prenovljeni Faleschinijevi hiši v Černelčevi ulici odprli prvi lokal. To je trgovina z otroško konfekcijo, ki jo izdeluje Kora iz Radeč. Gre za industrijsko prodajalno, zato bodo imeli na voljo izdelke z napako, pri katerih obetajo 30 do 50 odst. popusta. V tej izredno skrbno obnovljeni stanovanjski hiši v starem delu Brežic bo v pritličju 7 lokalov, večinoma prodajaln: cvetličarna, okrepčevalnica, trgovina s kozmetičnimi pripomočki za avtomobile, prodajalna usnjene galanterije in še kaj.
BREŽICE — V začetku osemdesetih let seje tudi brežiška Socialistična zveza odločila navezati stike z našimi delavci na začasnem delu v tujini. Tako se je porodilo zdaj že tradicionalno sodelovanje med člani Slovenskega kulturno-prosvetnega društva Mura iz nemškega Bonnigheima in predstavniki občine Brežice. Srečanjem, ki so bila na začetku kulturnega značaja, pozneje pa tudi športnega, so se pridružili delavci tovarne Mura iz Murske Sobote. Gostitelji letošnjega srečanja, ki bo v soboto, 29. julija, bodo Brežičani.
Udeleženci — gre za nekaj čez šestdeset ljudi — se bodo zbrali v Domu učencev v Brežicah, nakar se bodo ekipe iz posameznih mest pomerile v treh športnih disciplinah.
Pokrovitelji srečanja bodo brežiške organizacije Agraria, Slovin in Terme Čatež ter Žveza telesnokulturnih organizacij Brežice. Predsednik domače skupščine občine je na srečanje povabil tudi župana občine Bonnigheim, kajti želja organizatorjev je, da bi srečanje postopoma preraslo kulturne in športne okvire.
Zadruge res kmetove?
O novi organiziranosti zadružništva — Veliko o
lastnini
ii-i-
b*®* I..	3 -	'fu
VČERAJ. DANES, JUTRI — Danes je središče mesta takšno, kakšno pa bo jutri?
KRŠKO — »Zadruga naj postane kmetova zadruga. Zadruge torej ne bomo več organizirali za kmeta, ampak bodo to kmetove zadruge. Prej ko slej pa bo treba družbeni, zasebni in zadružni sektor enakopravno raz-
vijati,« je med drugim dejal delegat zveznega zbora jugoslovanske skupščine Slavko Ceijak pretekli petek na razširjeni seji MS SZDL za Posavje v Krškem.
Videm se pripravlja za Evropo 92
Trn	__*_. .. .. ... . Z ! T	:—'— ----
s.a,ai P°stal podjetje »Videm-Celuloza, papir in papirni izdelki« — Učinkovito organizirani lažje v Evropo 92 — Razmišljanje M. Medveda

OB POTOKU STARI MLIN — Turistično društvo Pišece je odkupilo mlin ob izviru Gabemice in ga obnovilo.
KRŠKO — V Tovarni celuloze in papirja so se delavci odločili za ukinitev tozdov, in sicer se je na referendumu za samoupravni sporazum o preoblikovanju delovne organizacije v podjetje opredelilo 2.137 zaposlenih (zaposleni v delovni skupnosti skupnih služb o tem niso glasovali). Za statut podjetja Videm — celuloza, papir in papirni izdelki Krško pa jih je od 3.170 delavcev glasovalo 2.442. Namestnika predsednika poslovodnega organa in hkrati člana tega organa, zadolženega za organiziranost in kadre, Miloša Medveda, smo povprašali, kaj opmeni slogan Videm 92, ki so ga v pripravah na uspešen referendum pogosto omenjali.
»Videm 92 je pravzaprav projekt, ki .v bistvu uokvirja na osnovi sedanjega stanja to, kar naj bi bil Videm v naslednjem srednjeročnem ali pa dolgoročnem obdobju. Videm je zelo prisoten v Evropi, imamo izvoz približno v vrednosti 70 milijonov dolarjev in uvažamo za okrog 30 milijonov dolarjev na leto. Naša prisotnost v Evropi in ugled, ki ga ima podjetje pri naših poslovnih partnerjih, pa sta po naših ocenah zgolj iz-
hodišče, predvsem pa premalo v tistem smislu, na kar se celotna Evropa pripravlja za leto 1992.
Razlika, ki jo mi vidimo med sedanjo prisotnostjo Vidma v Evropi in tistim, kar pričakujemo, je predvsem v tem, da mora Videm postati globalno podjetje, z vsemi pretoki kapitala, znanja, nasploh povezovanja, ki bo dajalo obojestranske rezultate. Eden izmed pogojev, da bomo predvsem učinkovitejši pri doseganju teh načrtov, je preobrazba Djura Salaja v Videm. Odveč bi bilo
Tekstilci v hudem primežu
Sevniški tekstilci zahtevajo razbremenitev ali vsaj korenito zmanjšanje obveznega združevanja za nerazvite in infrastrukturo republike
ZA PRAZNIK NA LOŠČE
KRŠKO —22. julija ob 10. uri se bo na Loščah pod Bohorjem pričela proslava in tovariško srečanje ob dnevu vstaje slovenskega naroda. Na proslavi bodo sodelovali pihalni orkester DKD Svoboda Senovo, recitatorji OŠ XIV. divizije Senovo in oktet Brestanica, tudi s Senovega. Po proslavi bo za pijačo in družabnost poskrbela senovska lovska družina. Organiziran bo tudi brezplačen prevoz; iz Krškega bo odpeljal avtobus z železniške postaje ob 8. uri, iz Brestanice iz avtobusne postaje ob 8. uri in 15 minut, s Senovega pa bo odhod iz rudniškega avtoparka ob 8. uri, 8.30 in ob 9. uri.
pričakovati, da bi danes po zelo uspešnem referendumu lahko rekli: zdaj je pa podan pogoj, daje Videm kot takšen v Evropi. S tem bi zanikali vse to, kar smo doslej delali. Živimo v prepričanju, da nismo delali slabo in da šele na bazi, ki smo jo doslej ustvarili — tudi v prejšnji organiziranosti — lahko razmišljamo o koraku naprej.
Doseči vse to, o čemer razmišljamo, ne bo enostavno, in da bi to lažje dosegli, moramo biti učinkoviteje organizirani, da bomo lahko hitro reagirali na poslovne dogodke z novimi organizacijskimi oblikami doma in v tujini, najsi bodo to mešane družbe in naša podjetja zunaj, mešana v Jugoslaviji in tako naprej, da bi tako lahko bili v središču dogajanj.
Prehod na novo organizacijo ni slovo od samoupravljanja. V Vidmu smo prepričani, da samoupravni sistem potrebujemo, da razvoj terja vse večjo kooperativnost, vendar ne na način, kakršen je bil znan doslej, ko smo bili na tem področju 'preorganizirani’, obremenjeni s številnimi akti, ki so narekovali procedure, ki so teljale izjemno veliko časa in energije. Sodobno organizirano podjetje po našem prepričanju terja enako sodoben samoupravni sistem, ki bo doprinesel svoj delež na vseh tistih področjih, kjer je to potrebno.
P. PERC
Na tej seji, bolje rečeno posvetu o novih oblikah organiziranosti zadružništva pri nas, so skoraj izključno govorili o kmečkem zadružništvu, pri čemer je razveselila vsaj ugotovitev, da ideoloških omejitev za dober zakon o zadružništvu ni več. Deregulacija je resda že kar modna muha, je menil uvodničar Franc Avsec z Zadružne zveze Slovenije, vsekakor pa v zakon ne bi smeli trpati tistega, kar bi omejevalo iniciativnost zadružnikov.
O delovnem gradivu o novi organiziranosti zadružništva so razpravljali že na zveznem družbenem svetu, v Sloveniji pa je bila petkova razprava menda sploh prva. Ton so ji dajali predvsem predstavniki podružnic Slovenskih kmečkih zvez iz Posavja. Sevničani so menili, daje v tem gradivu čutiti recidive starih odnosov v družbi. Zakaj bi omejevali, kot to denimo počne 6. člen, da lahko zadrugo ustanovi le 5 oseb? Če bi se tako obnašali v samonikli sevniški industriji, ne bi bilo Lisce, Jutranjke, Stillesa, so menili.
Največ pomislekov pa je zlasti glede lastnine. Ob tem se na primer zastavlja vprašanje, kakšna je pravica zadružnika po izstopu iz zadruge do bivše zadružne lastnine?! Ali naj vse spet postane zadružna lastnina? In kaj bi imeli od tega kmetje? Nič, poudarjajo Brežičani, zato je treba dati osnovo zadrugam novega tipa. Kmetje se sprašujejo, kako se lahko dogaja, da zadruge dobro poslujejo, kmetje pa propadajo. Kdo bo zamenjal sozde, te »bolne dinozavre«, kijih kmetje ne potrebujejo? Krčani opozarjajo tudi na tehnološke presežke.
P. P.
SEVNICA — V sevniški občini je tekstilna industrija vodilna panoga, saj zaposluje 61 odst. vseh zaposlenih v industriji in 34 odst. vseh zaposlenih v občini ter ustvarja okrog 64 odst. družbenega proizvoda.
Industrija pletenin Inplet ter konfekcijski tovarni Jutranjka in Lisca so lani, podobno, kakor je to značilno za celotno panogo, zabeležile padec fizičnega obsega proizvodnje v primerjavi z letom poprej, to pa kaže na težavnejši položaj tekstilcev nasploh. Sevniški kot posebno pereč problem navajajo tudi problem obdavčitve dohodka in osebnega dohodka glede na to, daje konfekcijska industrija delovno intenzivna panoga. Sistem financiranja je pač urejen tako, da se obveznosti plačujejo iz dohodka in osebnih dohodkov, in te obveznosti požrejo že okrog polovico dohodka. Drug problem pa predstavlja to, da so tekstilci oz. konfekcionarji prisiljeni financirati prodajo v trgovinah in te stroške vključujejo v prodajno ceno.
Naposled ne bi smeli pozabiti niti tega, daje imela lani Lisca že kar 91,7, Jutranjka pa 85 odst. odpisane opreme!
O razmerah v tekstilni industriji je v luči težav Jutranjke na sevniškem izvršnem svetu nazorno spregovoril direktor te naj večje tovarne otroške konfekcije v Jugoslaviji Drago Milinovič. Jutranjka je opozorila svojo občinsko vlado in tu-
di tovariše na republiki, da postaja obremenjevanje gospodarstva z raznimi obveznimi združevanji iz leta v leto hujše zlo za delovne kolektive. V mislih imajo predvsem obvezno združevanje sredstev za gospodarsko infrastrukturo
Stilles dela za ameriški Hyatt
Po opremi sob za hotel v Beogradu do vrhunskega srečanja neuvrščenih se obe-_______ta posel, vreden okrog 1,9 milijona dolarjev za najrazkošnejši del____
• V Jutranjki so postregli z zgovornimi številkami. Za financiranje gospodarske infrastrukture so v letu 1988 združevali skoraj 211 milijonov dinarjev, za nerazvite republike in Kosovo pa je obveznost znašala 730 milijonov. Po zaključnem računu za leto 1988 so v Jutranjki namenili za poslovni sklad 418 milijonov, skupna akumulacija pa je znašala že dobro milijardo dinarjev. V Jutranjki so trdno prepričani, da so mehanizmi zbiranja denarja za razne namene že preživeli, zato zahtevajo, da se jih letos, oprosti plačevanja polovice obveznosti za financiranje infrastrukture republike in za nerazvite.
republike in obveznosti za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih republik in Kosova. V Jutranjki menijo, da postajajo z uvajanjem tržnega gospodarstva nekatera združevanja, predvsem pa omenjena, že pravi absurd.
P. P.
SEVNICA — Sevniški Stilles bo za septembrski vrh neuvrščenih v Beogradu prispeval morda še pomembnejši delež kot leta 1961, ko so njegovi delavci izdelali za prvo srečanje neuvrščenih na vrhu že kar znamenito okroglo konferenčno mizo. Stilles je namreč dobil posel, vreden okrog 230.000 ameriških dolarjev, za delno opremljanje sob hotela najvišje kategorije Hyatt Regensy Beograd.
Stilles je sklenil posel prek Jugoek-sporta, s katerim že dolgo uspešno sodeluje. Ker pa gre za prvi tak hotel v Jugoslaviji iz slovite Hyattovc verige hotelov po svetu, ki je pri petičnih gostih celo bolj v čislih, kakor pri nas nekoliko bolj znana Hiltonova veriga, so se predstavniki investitorja hoteli na lastne oči prepričati, ali je neko jugoslovansko podjetje resnično sposobno narediti opremo po ameriških projektih in po svetovnih cenah. Predstavnik Hyatt International Corporation Robin Mae-kay je bil z. referencami Stillesa očitno več kot zadovoljen, saj si je po seznanitvi z uspešnimi Stillesovimi izdelki oz. opremljanjem reprezentančnih objek-
tov doma in po svetu iz prospektov želel ogledati le še Zdravilišče v Laškem, kjer so delavci Stillesa na nadpovprečni kakovostni ravni opremili enega zadnjih objektov. Ko je bil gospod Mackay kmalu zatem poslovno blizu Sevnice,
Jože Tomšič
na Otočcu, se mu ni zdelo več potrebno, da bi prišel »inšpicirat« Stilles.
»Za Hyatt moramo do 25. avgusta izdelati in namesiiti v hotel v Beogradu po 196 pisalnih miz. in okroglih klubskih miz z marmorno ploščo (mimogrede: samo kvadratni meter italijanskega marmoija stane okrog 2 milijona dinarjev!) ter prav toliko ogledal s fase-tiranim steklom. Za te hotelske sobe pa bomo naredili še 392 oblazinjenih stolov. Toda to je očitno šele začetek večjega posla s Hyattom, ki bo imel v končni podobi okrog 350 sob in apartmajev. Ravno te dni končujemo našo ponudbo za najrazkošnješi del hotela, in sicer za vhodno avlo z recepcijo, celotno svečano kristalno dvorano in za restavracijo z aperitiv bari v nizkem pritličju. Ta del posla smo ovrednotili na okrog 1,9 milijona dolarjev. Pri sklepanju take pogodbe je treba dobro kalkulirati cene materialov, količine, izdelavne čase z vsemi potrebnimi deli. Vedno obstaja določeno tveganje, toda brez tega ni podjetništva,« pravi tehnolog-kalkulant Jože Tomšič.
P PERC
Novo v Brežicah
m
AGENCIJA PO MERI — Breži«1 dobile turistično agencijo, in da bo bolj turistična, ima sedež v hotelu H*
Sedaj se po mestu pojavljajo plah1.
vahiin na pnnHnwnp i-7l*»tA y Gr<id&.
vabijo na enodnevne izlete v _-dimpešto, na Češkoslovaško, Poljsl® celo v Medugorje. Ni kaj, izleti brežiškega standarda: na nakup v 0*'
*
po upanje v Budimpešto, po tolaži Češko in na Poljsko ter na molitev k ji Medugorski.
NISO IZJEME — Tudi Brežičanl<5 izjeme, zato pridno podpisujejo Tl listino, čeprav bi se mnogo raje
pod ukrepe, ki bi izboljšali nj‘hoV^i dard. »Bolje denar v roki kot Ps,tj4 ; oblakih,« pravi marsikdo, še poseb®<H ki so na lastni koži izkusili, da je še aj
OnoAtV K.ii ,>4a	<TO 11 lld
zveneče besede mogoče razlagati1,3 lične načine.
NIKAKRŠNA APOENSKA SES V A — Naši bančni varčevalci se K časa razburjajo, ker jim na blagajni. plačujejo večinoma pettisočake. Uf in posamezne banke za neljube^raz® seveda niso krivi, zato so se varčeval" p vljudno opravičevali. V brežiški	'4
Ljubljanske banke so obesili celo	j|
listek, na katerem so trikrat poudat* m
»nimajo ustrezne apoenske sestave . kovcev.« Po zadnjih novicah pa ka|g j
bodo brežiški varčevalci morali biti j*
voljni z vsakršnimi bankovci, če jih ^ le dobili!
TELEFONIJA NA RAVNI -M . brežiška telefonija ni ravno na za'"' ■>»; vredni ravni, dokazuje poleg nemia s fonov, slabih zvez in čakajočih ir’11'3' u 1 tov še nekaj. Brežiška bolnišnica u1®! . razpolago eno samo številko, zato se 1 čudili, če bi umirajoči prej priponk zdravnikov, kot pa dobil telefonsko®^
lž BREŽIŠKE,,*!
PORODNIŠNICE
že/i
Včasuod7.do 14.julija 1989SP.„; iko žiški porodnišnici rodile: Jerica DP ^ Zdol — Tadejo, Slavica Jelančičta ^ j, ce — Nino, Anica Volčanjk ‘l„ J nar lene - Jerneja, Sanja Botički « M bon — Ireno, Mihaela Levičar iz rrc5 j ■
Aleša, Ljiljana Harapin iz — Tomislava, Sanja Vitko iz Ot0 | Js
cn,,- nio, ts„i I »skO"-!
Sandro, Silva Glas iz Dol. Leskov), ' Aleša, Marija Juranič iz Brežic —n‘li
Vida Balantič iz Čanja — Špelo,pa Zupan z Ledine — Barbaro, v&g. narj Bukovec iz Vrhovske vasi — .tarif jasmina Mataušič iz Strmca — ™ j,y(-
Suh
Čestitamo!
Krške novice jjZ
KABINE ZA TRAKTORJE r.; j J iva rubrika Halo, tukaj Dolenji• , '~Qn
•	____: ____: .... _irlrov/l »?u? Slfn
g£š£ws#
vino, kajti zvedel je, da so take k?? Brežicah že po blizu 7 milijonov. , vinku mu je trgovec skušal prodat* , za 5 milijonov. Ko je kupec Prot®\jIi kako je mogoče, da se kabina P°~. slabe pol ure za sto starih milijono > čel trgovec brskati po papirjih- m , je mrtvo hladen strgal račun za 5m^ novega za 4 milijone dinarjev, rvjr y| vljudnem in spoštljivem odnosu 1 cev je trgovec v šoli verjetno
de opravičila.
RECEPTOV PA NI BILO "TA stavnik krške podružnice Slove®5* čke zveze Tone Koršič je na reg ■J5"_1j svetu o zadružništvu v Krškem » J
ral, daje dobra udeležba očitna t® pričakovanih receptov. A teh nl
pričakovanih receptov, rt k" naje sploh ni nobena tragedija. Zato_P“i izdatno poskrbljeno na tej razšuJ 1 medobčinskega sveta SZDL brezplodnega .sejanja in *Pre*jJK udeležencev. Šele po dobrih dvr
medsebojnega prepričevanja • -, mice Trla baba lan so namreč Prf či nekadilci v dvorani hotela Sre ^ ^ darle osebje hotela spomnili, čem klimatične naprave.
Sevniški paberki
ŠF. BO VROČE — Odkar je
čaju za
obnovo Doma počitka tfj mpoljca »izpadel« Beton. J
jenccv Impoljca »izpauci« £v med gradbinci in Impoljc0 I
zaostrujejo. Betonovci očitajo da pri natečaju ni bilo vse po črk ^ J vodstvo doma zatrjuje, da Je
skladno z dobrimi poslovi®'-Mednje pa spada gotovo tudi zg"^ spomin, čeprav to le ni najbolj ■ to, da na Impoljci nikakor ne in zabiti Betonovih grehov pri ®.raiv.t ka sevniškega doma upokojen ^ namreč spet (od otvoritve sem-lrf jedilnico doma. Gradbinci s® marsikaj, a zdravila za to nesreč j še niso odkrili.	,»j|N
RAZSVETLJAVA NA PL'' A — Naš bralec je na uredništvu nes ^1 ker osem žarnic javne razsvetli*, j/ ninski cesti v Sevnici gori zjurn-Lit
saj je takih razkošij ob belem - j Sevnici več, medtem ko se drujj^V mesta še vedno kopljejo v v STREL V PRAZNO? V* občinski skupščini je delegaciji druge Bohor in pozda šiviljska J Marija Vidic postavila tudi vpe ^ de domnevne nenamenske raT7pjitr avtomobilov samoupravne sk obrambo pred točo osiednje .< Pravijo, daje te avtomobile m ^ marsikje, tudi tam, kjer nimaj1 "A Upajmo, da bodo protitočm*■Rjpf za primeren odgovor in da ne 'Ljju':, bili še drugih službenih avtom
Ko
»P
Jai
kai
Da
mis
nje
Pot
skr
loži
je h nat
tat
1
Ii4
spli
kar
deli
fiati
mi
nan »Hi Mh, so , sme niči
umi
Siai
kili,
C
tinc
H
*b,
smo
vsaj
dve
hedt
A
m,
SlOOj
smo
smo
so Sl
kk
Polo
lrha
Piš,
hali
Jasn
dajt
kroj
Št. 29 (2083) 20.

*JMNs *
Etnološka podoba Sevnice
Izdelana etnološka topografija sevniške občine — Avtorica je Mojca Terčelj — Tematskih študij ni
Človek obrača, inflacija obrne
Leto dni pred iztekom samoprispevka je že jasno, da bo denarja za uresničitev vseh načrtov premalo
SEVNICA — Slovenski etnologi so si že pred leti naložili vse prej kot lahko delo, da po posameznih slovenskih občinah in po območjih v zamejstvu predstavijo etnološko topografsko podobo slovenskega etničnega ozemlja. Tako je od načrtovanih del prišla kot 11. na vrsto sevniška občina. Knjigo je pripravila etnologinja Mojca Terčelj s sodelavci in pod mentorstvom prof. dr. Slavka Kremenška. Za Etnološko topografijo občine Sevnica je dobila fakultetno Prešernovo nagrado za študente.
»Pri svojem delu sem imela obilo podpore pri kolegih in profesorjih, da seveda ne govorim o tem, kako prijetno je bilo sodelovanje z ljudmi v posameznih krajih sevniške občine. Zahvala velja tudi občinski kulturni in raziskovalni skupnosti, ki sta omogočili izid dela. Zal pa je treba ugotoviti; da verjetno v Sloveniji ni ozemlja, ki bi bilo v naši vedi tako skromno raziskano, kakor je sevniška občina, za kar ni nobenih opravičljivih razlogov, saj je območje etnološko dovolj zanimivo.
V okviru Etnološke topografije slovenskega etničnega ozemlja — 20. stoletje so v osemdesetih letih študentske etnologije obdelale razkroj tradicionalne kulture, njeno ohranjenost in inovacije v več krajih.
Mojca Terčelj
Trenutno je v teku monografska raziskava Boštanja. Skupina študentov oddelka za etnologijo je za Posavski muzej v Brežicah opravila julija 1978 sondažno raziskavo krajevne skupnosti Zabukovje.
To so pravzaprav vse etnološke obdelave. Slovenski etnologi se niso lotili raziskav na območju sevniške občine niti pred drugo svetovno vojno niti po njej, zato nimamo nobenih tematskih študij niti krajevnih monografij,« ugotavlja Mojca Terčelj, ki s svojim nadvse zanimivim in koristnim delom zapolnjuje marsikakšno vrzel o vedenju o življenju ljudi na tem koščku slovenskega ozemlja.
P. PERC
rali sedanje šolsko poslopje, v tretji pa zgradili Ž£ telovadnico. Nasčrtovali so, da bi bila prva faza gradnje zakijučeria do konca avgusta letos, pokriti pa tudi stroški za to naložbo. Toda kljub hitri gradnji je visoka inflacija postavila vse na glavo. Stroški so rasli tako vrtoglavo, da kljub rednemu nakazovanju in večjemu dotoku sredstev ni manjkalo težav. Konecjunija stroški gradnje še niso bili dokončno pokriti, tako da ima poseben gradbeni odbor pri viniški osnovni šoli nemalo dela, kako zagotoviti dovolj denarja za plačilo prve etape gradnje ter za pripravo druge. Očitno pa je, da glede na današnje razmere v Vinici do izteka samoprispevka čez leto dni ne bo moč zgraditi še telovadnice. Zato je že sedaj toliko bolj umestno razmišljanje o tem, da bi prihodnje leto ponovno razpisali referendum za samoprispevek za naložbe v družbenih dejavnostih, saj je dovolj že samo tistih, ki so že bili v programu del, a so zaradi pomanjkanja denarja izpadli.
M. BEZEK-JAKŠE
SEVNIŠKA POBUDA
SEVNICA — Bodo pouka prosti vsi dnevi od 25. decembra do 2. januarja, se pravi skozi celotne božične in novoletne praznike, podobnp, kot velja v večjem delu Evrope? Šolski koledar predvideva med prazniki dva šolska dneva, pobuda skupine delegatov iz Sevnice pa je, da bi ta dva dneva ne bilo pouka, saj sta glede na splošno praznično počutje in vzdušje neracionalna. Izvršni svet Slovenije pobude ni zavrnil. Če bo pobuda našla pot v prakso, pa se bo videlo po sprejemu zakona o republiških praznikih in dela prostih dnevih v Sloveniji.
LOZAR V GRADU
ČRNOMELJ — V atriju restavracije Grad je od nedelje, 16. julija, odprta razstava študijskih risb Roberta Lozarja, črnomaljskega ustvaijalca, ki študira na ljubljanski likovni akademiji. Razstava, ki nedvomno pomeni prijetno popestritev gostinskega okolja, bo odprta do konca meseca.
Občutljiv kronist
Fotografska razstava Petra Vovka — Narava in __________okolje___________
KOČEVJE — V četrtek, 13. julija, so tu odprli razstavo fotografij kočevskega ustvaijalca Petra Vovka in z njo proslavili 150-letnico iznajdbe fotografije. O avtoiju in njegovih delih je na otvoritvi spregovoril Dušan Oražem.
Peter Vovk je javnosti predstavil zares obsežen opus, blizu 900 fotografij, v katere je ujel utrip življenja ljudi in narave v rodnem Kočevju in okolici. Vovk je občutljiv opazovalec, kar velja še posebej za njegov odnos do narave. S kamero ne išče danes tako značilnega porušenega ravnovesja v okolju in naravi, marveč harmonijo. To daje njegovemu delu romantičen nadih. Vendar kljub temu ostaja realist v beleženju cele vrste podrobnosti o ljudeh, dogodkih, pojavih. Njegova fotografija je tako tudi dragocen dokument o živalstvu in rastlinstvu na Kočevskem. In kot je dejal Oražem, je Vovk zavezal nas vse, »da naravo, ki jo on tako ljudi, ljubimo tudi mi in si prizadevamo, da ne podremo čudovitega naravnega ravnotežja.«
FAJTOVA RAZSTAVLJA NA OTOČCU
OTOČEC — V Gami hotelu na Otočcu likovni utrip po končanem 1. slovenskem grafičnem bienalu ni usahnil. Te dni so postavili razstavo akvarelov akademske slikarke in likovne pedagoginje Martine Koritnik-Fajt iz Krškega. Razstava, kije tudi prodajna, bo odprta do 15. avgusta.
NAŠI ZBORI
Izšla je 5. številka revije Naši zbori, ki prihaja med naročnike še z letnico 1988. Poleg publicističnih prispevkov in poročil prinaša obsežen notni material: osem pesmi za mešane zbore in eno za moški pevski zbor. V notnem delu revije je natisnjena tudi Pesem Mirana Jarca, ki jo je uglasbil Vitja Avsec.
ČRNOMELJ — Nedavni L belokranjski likovni bienale, na katerega razstavi se je s svojimi deli predstavilo 23 ustvarjalcev, samouki in na akademiji za likovno umetnost izšolani slikarji in kiparji, je prav gotovo dosegel namen oziroma tisto, kar so si zamislili organizatorji. Pri tem kaže poudariti predvsem dejstvo, da so likovniki, doslej bolj ali manj neuveljavljeni oziroma anonimni, prvič dobili možnost pokazati svoje stvaritve javnosti, in tudi to, da pomeni L bienale nekakšen začetek organiziranega nastopanja belokranjskih likovnih ustvarjalcev. Le-ti so se namreč ob koncu bienala dogovorili, da bodo delovali kot skupina, in sicer v okviru črnomaljske ZKO, ki bo v ta namen ustanovila strokovno komisijo za likovno dejav-
SREČALA STA SE NA BIENALU — Akademska slikarka Tinca Stegovec in akademski kipar Jože Vrščaj, oba Belokranjca, sta na razstavi 1. belokranjskega likovnega bienala izmenjala misli o nadaljnjih smereh belokranjskega likovniške-ga gibanja.
nost. Govor je bil tudi o ustanovitvi likovnega društva, vendar so to možnost zavrgli, češ da je moč delati tudi zunaj formalnih oblik.
Za to gibanje belokranjskih likovnikov, in za gibanje oziroma prebujo v bistvu tudi gre, ima nemalo zaslug akademski kipar Jože Vrščaj. Ponudil je tudi nemalo zamisli, kako naj bi likovni ustvarjalci delovali in s čim naj bi se ukvarjali v času do naslednje bienalne prireditve čez dve leti. Menil je, da bo pripraviti razstavo 2. bienala veliko težja naloga, saj bo treba nekako tudi že upravičiti to likovno manifestacijo. »Uspeh bo v glavnem odvisen od tega, kaj bomo storili v vmesnem času, ali se bomo odločili za tematske prikaze Bele krajine v likovni podobi ali za kaj drugega,« je dejal. Po njegovem mnenju bi se morali likovniki sicer bolj obrniti h kulturni dediščini, saj je Bela krajina prava mala zakladnica za tovrstne navdihe, od arhitekture in naravnih zanimivosti do običajev, ki zlagoma izginjajo. »Seveda ne gre za to, da bi začeli vsi množično prerisovati to dediščino, temveč za to, d bi znali z vgrajevanjem belokranjskih elementov vsvoje likovne stvaritve poudarjati tudi to plat našega skupnega likovniškega poslanstva,« je podčrtal.
Veliko vlogo naj bi iv času do naslednjega bienala opravila galerija Miniart, ki jo je to pomlad odprl v Črnomlju Silvester Mihelčič, sin ravnatelja črnomaljske glasbene šole. Galerija je pomembne raznihala belokranjsko kulturno življenje, kar se je videlo že ob otvoritveni razstavi, ko se je s svojimi kockastimi skulpturami in drugimi deli ljubiteljem likovne umetnosti predstavil akademski kipar Jože Vrščaj. Galerija Miniart je pravšna za manjše osebne razstave in takšne se bodo v njej tudi vrstile. Eno so že napovedali: razstavo del Heija Dirka, v Dragatušu udomljenega nizozemskega akademskega kiparja, ki je razstavljal tudi na I. bienalu. Kot so dejali ob zaprtju tega bienala, se bo moral poslej čutiti moralno zavezanega vsak član belokranjske likovne skupine, še posebej marljivejši in kvalitetnejši posamezniki, da bo ponudil izbor svojih del za razstavo v Miniartu.
I. ZORAN
ČRNOMELJ — Zadnjega junija, torej ietc dni pred iztekom črnomaljskega samoprispevka za naložbe v družbenih dejavnostih, je bilo jasno, da ne bo moč povsem uresničiti programa, ki je bil že od referenduma do danes okleščen. Največji razlog za to je prav velika inflacija, saj stroški gradnje rastejo hitreje, kot se povečuje priliv prispevkov iz osebnih dohodkov. V osnovnih šolah na Loki v Črnomlju in v Vinici pa so tako z delom ostali le na pol poti.
Ali bodo jeseni sedli učenci v učilnice v loški šoli zopet s strahom, da se komu kaj ne zgodi zaradi dotrajane električne napeljave, za sedaj ne ve še nihče. Za obnovo električne napeljave in ostrešja so tej šoli namenili iz samoprispevka 200 milijonov dinarjev. Poleg tega so v šoli najeli 50 milijonov posdjila pri zavarovalnici, prav toliko pa so prispevali lastnega denarja. Da bi dokončno obnovili električno napeljavo, saj so v treh od petih učilnic razmere še vedo kritične, pa bi potrebovali 500 milijonov dinarjev. Virov, iz katerih bi lahko črpali ta denar — vsaj za sedaj — ni.
V viniški šoli, edini, kije imela doslej v občini popoln dvoizmenski pouk, so predvideli gradnjo v treh etapah. V prvi bi prizidali nekaj učilnic, v drugi adapti-
Kaj po bienalu?
Člani na novo ustanovljene belokranjske likovne skupine ne bodo počivali
Med čustvi in strokovnostjo
Šole so ponavadi središče kultur-nega in družbenega življenja v kraju. V brežiški občini je na žalost kar nekaj takih, ki so danes opustele ali pa so preurejene v večnamenske prostore. Pouka v njih že davno ni več, saj seje število otrok na vasi, še posebno velja to za hribovska naselja, iz leta v leto manjšalo.
Zato preureditev šolskih okolišev v brežiški občini in spremembe v organiziranosti osnovnih šol visijo vzroku že več leL Morda je ravno finančna kriza osnovnega šolstva v letošnji pomladi pospešila dogovarjanje v tej smeri. Pravzaprav je šlo prej za razpravljanje na dveh bregovih iste reke. Vsak po svoje: občinski izvršni svet in strokovni delavci v šolstvu predlagajo eno, krajevne skupnosti povsem drugo. In ker na koncu odločajo delegati in ne strokovni delavci, se zadeva ni premaknila daleč
Od krajanov in njihovih delegatov je res težko pričakovati, da bodo glasovali za to, da njihova šola postane podružnica ali da se celo ukine. Vendar je šolstvo preveč pomembno za razvoj družbe, da bi o njem lahko odločali na nestrokovni podlagi in ga prepuščali v presojo čustvom. Če je število rojstev v nekem kraju vsako leto nižje potem si ob današnjem standardu ne moremo privoščiti pouka le za nekaj učencev. Zakaj si tudi bi, če nam računi kažejo, daje prevoz šolarjev na sosednjo šolo cenejši in da se s takim ukrepom celo izboljša pouk?
Da je vsaka šola poseben tozd verjetno tudi ni najbolj posrečena rešitev. Občinsko osnovno šolstvo bi moralo racionalizirati svojo organiziranost Omogočilo naj bi večje sodelovanje in izmenjavo strokovnih delavcev. Namesto hitrega odziva pa se spuščamo v široke razprave, se prerekamo in prelagamo odločitve, a čas beži,: mimo bo še eno šolsko leto, še ena generacija.
B. DUSIČ
kultura
in
izobra-
ževanje
08 22. JULIJU, DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA
1'344-, topničar ji pri havbici*
I
! {.,ff ‘akoj po prihodu v partizane sem P stn P°slad topničar. Junija 1942. leta vb*.» se odločili, da napademo italijan-kr J°S,lOJanko Hrast pri Jugorju. Ta-ia 'j1 komandant Ivan Majnik je pred-’d Hort’ vj P° vaseh zberemo vse mož-!(jc bnČ' bomo jurišali na postojanko, S ZT^vrdjatiz možnarji, in Italiji' v°jskat°	‘ma partizanska
niht’r^‘,Smo ^ možnarjev, jih napol-iW n‘ n čohali, da so borci začeli juriš, mi % Zr,m0 Z“čeli veljati. Bobnenje mož-j„Jev-le bHo slišati daleč naokoli Itali-Sili* S?° S lem Velja njem tako prestra-J g’, . so v ostalih postojankah v ie.„Pu’ffetliki ‘n Semiču začeli sprotni l ,°d partizanom topovi. Ker je
°bnel°'sem mislil- do sem te lop-
/ /’ 'H se m‘je želja izpolnila. k' Co«v 0 meseca 1943- leta smo dobili v •M <;in , areivo origado prva protitankov-rji* s °Pova italijanskega izvora. Takrat ni' j, oil dodeljen v protitankovski vod al. opove so nosilce mule in kadar je bil /uizfoLr Počoek, so se borci radovedno J'.	10koH nas in ogledovali lopove. Ko
V ° Se Z0Pet zvrstili v kolono, si je mu-
Streljanje z možnarji
Napad na Kostanjevico
Povedal bom o moji prvi akciji v ostanjevici Nekaj dniprej sem prišel Prvi divizion, kjer nasje sprejel Miloš Jančič in govoril, kako smo močni, *ak° bomo naklestili sovražnika itd ™ 77™®? je takšno moralo, da smo žal . “ Kostanjevico zbrisati in iti prek loj le' Pekel je »Jutri greste v akcijo.« otemsmo odšli po havbice, ki so bile , fte m jih drugi dan pripeljali na po-otaje, kjer naj bi streljali čez hrib. kar ‘to za nas nekaj novega. Komandir m je naročil, da si moramo ušesa arnašiti Ob svitu se je akcija začela
li ^‘P?veda & streljanje smo izstreli-,n. .	granat nato so mm javili da
karrJW Ve^°' bam 50 grante Padle, dplionenb Kostanjevice nismo zalitih ■ ^'Karani smo bili da nam stre-in K nt uspelo. Uredili smo havbico z obstreljevanjem bun-•"j J?*v: Prišli smo v Kostanjevico in k Z<i »N bf P^el Stane Potočar in dejal: 2°*« hltro na most«. Vlekli smo kor smo vedeli in znali Nemci « smTu Z“^eb obstreljevati in mislili oW n °;da tajajo samo iz tanka, v res-|o'’ urnip0^6 P°kal° z vseh strani Po Sini,U n Kostanjevice je k nam prišel šili havb'°^ar	W'S<^ ker smo re-
J^eprav nasje bilo kar precej no-iivlfV’-naS n‘ bd° strah in dali bi tudi Je h?Je-samo da bi rešili havbice. To j ' Ve“k Podvig naših borcev. Ko dru& jan ogledovali, je imel dve r C kakšno luknjo m sebi po l .a‘ tri skozi obleko. Na srečo nori od nas ni bil ranjen.
nili ‘at atlnji dan, ko smo se premak-Sla aragipoložaj mi hrib blizu Kosin smo lahko streljali kamor sm, -	^ Kostanjevico in okolico
s0 .1 mi‘l‘kot na dlani Toda menkral lot tari lami pojavila sovražna leta-po/s0 motala manjše bombi’ na naše (k. ajr Ob tej priložnosti so bile pre-^ turfr telefonske zveze. K nam je hali. karnandant in takoj smo prene-strrl/rmjeni. Seveda nam ni bilo du/° ~akaj. Bele potem smo ugotovili krm rlen'laro lnl havbice, kar pa lase nismo znali ceniti
^	IVAN SOMRAK
lovodec izmislil lažjo hojo in se prijel za rep mule, tako je morala mula kljub težkemu bremenu vleči še mulovodca. Kako se mulovodec vleče za rep mule, je opazil naš komandir. Rekel mu je, da nosi mula že tako preveč tovora in mulovodec je užaljen začel hoditi pred njo.
Začele so se akcije in 4. julija 1943 smo napadli Žužemberk. Ko so borci z večkratnim jurišem zavzeli cerkev Cvi-belj nad Žužemberkom, smo postavili v zvoniku lesen oder in na njega protitankovski lop, s katerim smo od tam streljali na bunkerje okoli Zafare in Žužemberka. Italijani in belogardisti so iz bunkerjev zbežali v utrjeni Žužemberk.
Zvečer smo top na rokah prinesli v sam Žužemberk in ga postavili 20 m od gradu, ostali borci so že nosili na kolih pripravljeno razstrelivo in ga prislanjali ob zid k strelnim linam. Iz gradu smo slišali vpitje belih: »Le pridite, partizanske sv..., boste že dobili svoje. «Našpro-titankovec je namerit v debelo zidovje gradu, granata je eksplodirala, nato še druga, tretja, in borci so jurišaii na grad, ki so ga zavzeli
Nekaj belogardista v pa je le pobegnilo v Zafaro. Boji za to postojanko so potekali vse dotlej, dokler sovražnik ni dobil pomoč in naši borci so se umaknili.
Po kapitulaciji so Italijani za seboj pustili veliko orožja in streliva, med drugim tudi topo ve. Naše enote so orožje zbirale vsepovsod Zbirati smo začeli tudi topove v Trebnjem, okoli Novega mesta in drugod Zbrali smo precej topov, streliva in tudi italijanskih konj. Ustanavljati smo začeli topniške enote.
V Žabji vasi pri Novem mestu smo ustanovili dva diviziona in kmalu nato odšli s topovi proti Sevnici Blizu vasi Boštanj smo začli streljati na Sevnico, kjer je bila nemška postojanka. Ko smo pričeli s topovskim streljanjem, so nam Nemci odgovarjali s protitankovskim topom. Ena granata nemškega proti-
tankovskega topa je zadela podnožje ščitnika našega topa, še sreča, da posadke ni bilo pri njem. Umaknili smo se nekoliko nazaj, in ker s lega položaja nisem videl postojanke Sevnice, sem prvič uporabil za smer streljanja pikete, kakor smo se to učili na tečaju. Naše obstreljevanje Sevnice je trajalo tri ali štiri dni, vendar je nismo mogli zavzeti, ker so Nemci na levem bregu Save zbirali močne sile in se pripravljali na ofenzivo. Začela se je nemška ofenziva in naša naloga je bila zelo težka: kam skriti topove, da jih Nemci med ofenzivo ne bi dobili? Od štaba sem dobil nalogo, da s tovariši odpeljem topove in jih skrijem, opremo in konje pa razdelim prebivalcem, dokler bo trajala ofenziva. Že prej sem bil večkrat v Cankarjevi brigadi na Trebelnem in menil sem, da bo tam najvarnejši kraj za skrivališče topov. Tako smo topo ve skrili v neko dolino pod vasjo Trebelno, z opremo in konji pa smo šli do prebivalcev, da jim razdelimo konje za čas ofenzive. Večina se je bala prevzeti partizanske konje. Bali so se namreč belogardistov in Nemcev. Govorili so, da jih bodo postrelili, če odkrijejo partizanske konje pri njih.
Dolgo je trajalo, da smo kmete'prepričali, da so vzeli konje, nekaj konj pa smo kar sami peljali v štalez naročilom, da ko bo ofenzive konec, pridemo ponje. Po opravljeni nalogi smo prijeli za puške in mitraljeze ter tako postali pehotna enota. Prebijali smo se skozi ofenzivo in imeli med drugimi tudi hujše boje na Trški gori, kjer so nam belogardisti prišli neopazno za hrbet, in imeli smo nekaj padlih in ranjenih. Vseeno smo ofenzivo prestali, in ko smo se zopet zbrali, je bilo veliko povedati, šli smo po topove in ugotovili, da so jih Nemci nekaj odkrili S topovi, ki smo jih našli nedotaknjene, smo odšli obstreljevat Novo mesto in sovražniku dali vedeti, da smo še živi in imamo tudi topove.
STANE VIDMAR
Tudi takšne »junake« smo imeli
V jeseni 1944. leta je imela naša brigada enotedensko bojno akcijo po osrednji Dolenjski Po končani akciji smo se močno trujeni in prezebli usta vili na Dvoru in Jami. Komaj sem se hotel malo odpočiti, me je poklical kurir in rekel: »Jakše, kliče te komandant.« Tovariš Miha mi je izročil neko pismo ter rekel: »Tole pošto moraš čim prej osebno odnesti komandantu korpusa, ki je v vasi Sela-Šumberk. Za varnost naj ti dežurni da spremstvo osem tovarišev!«
Okoli osme ure zvečer je mala kolo-nica korakala v temni noči in dežju proti Žužemberku. Ko smo prišli v bližnjo vas, je nekdo od spremljevalcev začel govoriti:» V teh vaseh je vse polno skrivačev in črnorokcev, polovijo in ubijejo vse partizane, ki pridejo v vas.« Takoj sem ga zavrnil z besedami: »Ne delaj panike, je bolje, da si tiho.« Korakali smo dalje, ko mi naenkrat spremljevalec reče: »Tovariš Komandir, nekaj borcev je ostalo v vasi pri Žužemberku!« Zaustavim kolonico, jo preštejem. in res treh borcev ni bilo med nami. Določil sem dva bori a. da gresta nazaj in pogledata vse »bajte in štale« ter zaostale pripeljeta v kolono. Ker jih dolgo ni bilo nazaj, smo pot nadaljevali brez njih.
Ko smo pri Žužemberku zavili na cesto, ki vodi na Sela-Šumberk. seje pred nami naenkrat zasvetilo in slišalo močno brnenje motorjev. Takoj sem zakričal: »Lezi!« Nekdo od spremljevalcev je rt k el: »Nemci, bežimo.« Res so vsi trije začeli bežati v dolino Krke. Da se ne bi
odkril, nisem kričal za njimi. Pomaknil sem se kakih trideset metro v s poti in legal za nek podporni zid. Ostal sem popolnoma sam. Bilo mi je hudo pri srcu in nisem razmišljal kdo prihaja, bilo mi je pač vseeno. Nisem pa mogel verjeti, da me je vseh osem soborcev zapustilo.
Ko se je brneča kolona približala, sem po glasovih in oznakah ugotovil, da so to partizani, ki so spremljali dva naša tanka in kamion, ko so se vračali iz bojev pri Stični.
Nadaljeval sem pot, kmalu me je ustavila zaseda korpusa in po kratkem pogovoru sta me dva borca odpeljala v štab. Komandanta polkovnika Poglajena sem našel v neki hiši, kjer je oblečen ležal na kupu slame. Izročil sem mu pismo. Med drugim me je vprašal, koliko imam spremljevalcev. To vprašanje me je presenetilo, nisem mogel takoj odgovoriti: pomislil sem, če rečem, da mi je osem tovarišev iz strahu pobegnilo, bo za mene in brigado velika sramota. Čez nekaj trenutkov sem zajecljal: »Tovariš k o mandat, sam sem prišel.« Lagal sem, toda nalogo sem opravil
KAREL JAKŠE
V počastitev 22. julija, ko praznujemo dan vstaje slovenskega naroda, ponatiskujemo troje zapisov iz knjižice spominov borcev, kije izšla od 45. obletnici prve slovenske artilerijske brigade.
Za primerjavo z Evropo niso dovolj samo cene mleka
Upoštevati je treba tudi produktivnost in kakovost mleka — Tako pojasnjuje od { bor za mlekarstvo pri živinorejski poslovni skupnosti__________________ier
REKREACIJA PRI
NOVLJANU V
MIRNI PEČI
EC — Znana Ni
MIRNA PEC — Znana Novljanova gostilna v Mimi Peči ima že skoraj stoletno tradicijo. Vendar ta vedno dobro iskani lokal ne le ohranja odlično ponudbo klasičnih gostinskih storitev, temveč stopa v korak s potrebami sodobnega gosta. Pri Novljanu posvečajo pozornost predvsem športu in rekreaciji. Redke so gostilne v Sloveniji, ki nudijo gostom kar tri izvrstna teniška igrišča. Za njihovo uporabo imajo vpeljane tudi članske izkaznice za posameznike in delovne organizacije. Poleg tenisa je pri Novljanu moč uporabljati tudi balinišče, igrati namizni tenis in biljard, imajo pa tudi tristezno avtomatično kegljišče. Gostilna nudi gostom tudi prenočišča štiri dvoposteljne sobe s prho. Dolenjci vedo, da so pri Novljanu pogosto veselice in pikniki pa poročne gostije itd., predvsem pa je pomembno, daje pri njih poleg tenisa mogoče zabavo ali šport družiti tako v soncu kot v dežju, saj imajo posebej za prireditve prirejen bržkone največji toplar na Dolenjskem. Podrobnejše informacije v zvezi z naštetimi dejavnostmi daje gostilna Novljan v Mirni Peči tudi po telefonu (068) 84-309. (dv)
POBRATIMI V METLIKI — Nekaj italijanskih in avstriskih otrok se je s svojimi metliškimi gostitelji takole postavilo pred objektiv. Prav oni so ena izmed pomembnih vezi med pobratenimi mesti Wagno, Ronchiji in Metliko. Z desne proti levi stojijo avstrijska vodička Anna Holler, italijanska Štefanija Pahor-Tonsig ter predsednica metliške zveze prijateljev mladine Vladka Škof. (Foto: M. B.-J.)
Slovenski javnosti je bilo v mesecih po sprostitvi cen surovega mleka in pasteriziranega in homogeniziranega mleka posredovano več člankov, ki se nanašajo na odkupne cene mleka in oblikovanje drobnoprodajnih cen mleka. V teh člankih so se pojavljale netočnosti, ki v napačni luči prikazujejo predelovalce. Prosimo, da zaradi tega objavite naslednje:
Slovenski predelovalci mleka in proizvajalci so se zavedali, da bi takojšnje
(jogurti, sterilizirano mleko, sinu» maži, siri, mleko v prahu, kazein, . ka hrana...). Nekaj mleka slovett*I * mlekarji tudi izvozijo pod lastno p10* ^ vodno ceno kot sveže mleko ali k<|J» j KJ
Trdne vezi s pobratenimi
Te vezi se tkejo tudi s počitniško izmenjavo otrok — Metlika gostila otroke iz Wagne in Ronk
KDO JE TAT?
OSILNICA — Belokranjski zasebni bagerist J: N. s svojim rovokopačem že drugo leto dela na območju KS Osilnica. Letos si gaje še neznani tat (ali tatovi) že dvakrat privoščil. Prvič mu je pred mesecem in pol ukradel iz stroja 1001 nafte in 101 motornega olja, med praznikom dneva borca pa je bila vlomljena še ključavnica pri bagru in ukradeno orodje. Bagerist je bil tako oškodovan za okoli 2,5 milijona dinarjev. Na postaji milice v Kočevju smo zvedeli, da tatu še niso odkrili.
METLIKA — Ena od uveljavljenih oblik sodelovanja med občinami Ronchi v Italiji, Wagno v Avstriji in Metliko, ki so pobratene že 20 let, je tudi počitniška izmenjava otrok. Vsako leto je ena izmed občin gostiteljica otrok iz ostalih dveh in letos je imela to čast prav Metlika. 18. julija je 20 avstrijskih in italijanskih otrok s svojima vzgojiteljicama končalo 10-dnevno bivanje v Beli krajini, ki so jo, kot so sami zatrjevali, zapustili s prijetnimi vtisi in vrsto novih prijateljev.
S tem, ko otroci preživijo 10 dni pri družinah svojih malih gostiteljev, se ustvarjajo dobre in marsikdaj tudi trdne prijateljske vezi ne le med otroci, temveč tudi med njihovimi starši. Tako se krog prijateljev v pobratenih občinah širi na povsem spontan način. Toje potrdila tudi vodička iz Wagne Anna Holler, ki je v tej vlogi v Metliki že tretjič. »Ko pa so metliški otroci gostje pri nas v Avstriji, vedno gostimo po dva, tako da poznam v Metliki že veliko družin in se tukaj počutim kot doma. Zelo dobrodošlo je, da se srečajo otroci iz vseh treh občin.
POŠKODOVANI SILAK — Huda nevihta, ki je prejšnji teden v noči s srede na četrtek divjala nad Novim mestom in okolico, ni prizanesla niti drevesni znamenitosti Dolenjske, mogočnemu hrastu pri Mrvarjevi gostilni na Hribu pri Škijančah, ki je po velikosti četrti v Sloveniji. Strela mu je odbila enega od vrhov, vendar je upati, da se bo silak od udarca vseeno opomogel, saj ima še nekaj krepkih vrhov. (Foto: T. Jakše)
NI DENARJA
ČRNOMELJ — Črnomaljci pravijo, da se poleti kultura iz Črnomlja seli v Metliko. Poletno kulturno mrtvilo v največjem belokranjskem kraju opravičujejo s tem, da ni denarja. Če bi bila zveza kulturnih organizacij vsaj na pozitivni ničli, bi se gotovo — tako vsaj zatrjujejo na ZKO — lotili organizacije kakšne prireditve. Tako pa si ne upajo, saj imajo že kupček neplačanih računov, ki čakajo na to, da bo v blagajno ZKO priteklo kaj denaija.
Hoče zelenjadar vladati na
tržnici?
10. julija so napadli ilca Mira in Ano
pletilca Mira Vene iz Martinje vasi?
MARTINJA VAS PRI MOKRONOGU — »Zgodilo se je v ponedeljek, 10. julija na novomeški tržnici. Z vsemi na tržnici se lepo razumemo, le s šefom zelenjadarjev sva prišla pred kratkim v spor. Sodu je izbilo dno, ko sem tega šefa na tržnici končno le srečal, da bi ga povprašal, zakaj sije .sposodil’ ravno mojo, najeto stojnico, kot mi je povedal šef komunale na tržnici. Temu je šef zelenjadarjev, ki mu niti ne vem imena, saj ga vsi kličejo kar šef, obljubil, da bodo stojnico pravočasno vrnili.
Ko je torej v ponedeljek ,šef prišel mimo z z zamudo vrnjeno stojnico, meje vprašal: ,Kaj me gledaš?’ Nato sem ga vprašal: .Zakaj si mi vzel stojnico?’ Potem je rekel, daje ni vzel on, nakar sem odvrnil, da so potemtakem to storili njegovi delavci. Zagrozil mi je: ,Če ne boš tiho, ti bomo zobe zbili.’ Razbrujen sem odšel na milico, da bi grožnjo prijavil, a ko sem videl, da je tam veliko ljudi, sem se vrnil, misleč, da ,šef tisto o zobeh le ni mislil dobesedno.
Približno poldrugo uro po lem sporu sem sedel pred stojnico hrvaškega kolega, ki me je poprosil, naj malo popazim obleke in druge
Miro Vene
izdelke, medtem ko bo on skočil na kavico. Bilo je že okrog poldneva. Zelenjadarju so pripeljali s kamionom zelenjavo in jo začeli razlagati. Naenkrat sem zagledal pred sabo njihovega šefa. Nekajkrat me je udaril, nakar so pridrveli še trije njegovi pajdaši. Zbili so me na tla, a moja žena in drugi, ki so to videli, so začeli vpiti in klicati policijo. Nekdo je večkrat udtril po glavi tudi ženo. Stekel sem na milico. Ko sem se vrnil, in so prišli še miličniki, so se zelenjadarji delali, kakor da se ni nič pripetilo,« pripoveduje Miro Vene, pletilec iz Martinje vasi pri Mokronogu.
Žena Ana pa se spominja, da ko je šel mož na milico, je šef zelenjadarjev rekel, da ne bo več dolgo tu, da bo moral stran. Zagrebčana je spraševal, kako se piševa, a mu ni hotel povedati. Miru je neprijetno zaradi incidenta, saj je imel pri vojakih najboljšega prijatelja Albanca. Pravi pa, da če bi se zdaj on umaknil s tržnice, bodo šli vsi.
P. P.
uresničiti rezervni program,« je povedala predsednica občinske zveze prijateljev mladine Vladka Škof. Tako so otroci skupaj z gostitelji odšli na kopanje v Dolenjske in Šmarješke Toplice, si ogledali Belokranjski muzej, Slovenski gasilski muzej in Dolenjski muzej, Bazo 20, metliško Vinsko klet, matično knjižnico, Kornet, pripravili piknik in še kaj, sprejel pa jih je tudi predsednik občinske skupščine. Prihodnje leto bo gostiteljica avstrijska Wagna.
M. BEZEK-JAKŠE
uveljavljanje ekonomske cene mleka, kar bi bilo mogoče ob sprostitvi cen 1. 4. 1989, prizadelo potrošnike mleka in mlečnih izdelkov. Zato je bil na republiškem izvršnem svetu 4. 4.1989 med proizvajalci in predelovalci dosežen dogovor, po katerem bi postopno, t.j. šele v mesecu juniju, prešli na ekonomsko odkupno ceno mleka. Vendar so slovenski pridelovalci mleka vedno prejemali višjo ceno mleka kot v drugih republikah. Na tej osnovi so bile v drugih republikah določene tudi nižje prodajne cene mleka in mlečnih izdelkov. V Sloveniji pa so se odkupne cene v tem času gibale takole (cene se nanašajo na mleko s 3,6% mlečne masti s povprečnim dodatkom za kvaliteto mleka): aprila 2.000 din, maja 2.360 din, junija 2.960 din.
Osnova za dogovor v Sloveniji je bila vsakomesečna modelna kalkulacija Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS).
Razlika med zgoraj navedeno odkupno ceno mleka in kalkulacijo KIS seje pokrivala iz republiških premij in republiške SIS za proizvodnjo in predelavo hrane (npr. za junij: kalkulacija KIS je znašala 3.461 din za liter mleka, torej je bilo iz republiških sredstev dodano proizvajalcem v povprečju 501 (din na liter).
V	izračunih, ki naj bi potrošnikom pokazali delež odkupne cene mleka v drobnoprodajni ceni pasteriziranega mleka niso bili upoštevani pravilni odstotki. Pisci nekaterih člankov so često upoštevali le sredstva, ki jih je mlekarna plačevala za mleko, ne pa tudi sredstev, ki jih je prispevala republika, maloprodajne cene iz tekočega meseca pa so bile primetjane z odkupno ceno predhodnega meseca.
V	tej mlečni zgodbi moramo upoštevati, da je le okrog 28% odkupljenega mleka predelanega v pasterizirano mleko. Preostalo mleko se uporabi za druge izdelke, ki imajo daljši rok uporabnosti
delke. Za 30 do 40% mlečnih izde*^i I morajo slovenski mlekarji iskati M?| }an i ti Irliilb kV&*JH
na jugoslovanskem trgu, ki kljub ^ teti ne prizna v celoti slovenske [j| mleka in mlečnih izdelkov (druge t*n ,p^ blike oskrbujejo svoj trg tudi s ceneni® ^
siri in mlekom iz uvoza, za katero n. jjg
uvedene zaščitne carine). Na osnovi^ ^
dejstev mlekarne vnovčijo celotnoPJ^ dano mleko po znatno nižji ceni, koo
cena pasteriziranega mleka. , Strošek mlekarn ni le odkup in P delava mleka ter dostava do trg01'®' ampak tudi finančna pomoč pri njj
ntn i n fon/irinnni ntrml-nCP flPDO' . I
nju in servisiranju izmolzišč, nepov.
olznie,
na sredstva za nakup krav	\
njihovo zdravstveno varstvo, strok0? peg izobraževanje rejcev, vlaganje v ug nje zbiralnih postaj (nabava hladiBj g|j bazenov, kritje prevoznih stroškov ^
Se: PTT podjetje jih vleče za nos
večjih zbiralnic, itd.)	u
Tudi o plačilnih odnosih meo karnami in trgovskimi organizacij !; moramo nekaj povedati. V odvisn in od iztelka so različni tudi plačilni pj Vo ji, ki znašajo za pasterizirano1,1 stC 25 dni. za nekatere druge trajw na
Ne vlečejo za nos, krive so objektivne okoliščine — PTT spet za pogovor
Edina pregrada med njimi je jezik, a storijo vse, da bi se razumeli. Tako si Avstrijci pomagajo z angleščino, veliko italijanskih otrok vsaj za silo govori tudi slovensko, v skrajnem primeru pa so dobrodošli tudi slovarji.« Seveda pa priskočita na pomoč tudi vzgojiteljici, ki zelo dobro govorita slovensko. Italijanska vodička Štefanija Pahor-Tonsig, kije kot vzgojiteljica v Metliki prvič, pa je bila presenečena nad odkritostjo in gostoljubnostjo domačinov, ki so bili tako požrtvovalni, ko so jim hoteli zagotoviti čim prijetnejše bivanje kljub temu, da je prvotni načrt dobesedno odplaknil dež.
»Načrtovali smo, da bodo gostje večino časa preživeti ob Kolpi, ker pa je veliko dni deževalo in je bila reka za kopanje neprimerna, smo bili prisiljeni
V 28. številki Dolenjskega lista z dne 13. julija 1989 ste na 6. strani objavili članek B. Dušiča z naslovom »PTT podjetje jih vleče za nos«, v katerem je opisana problematika v zvezi s telefonskim omrežjem na Bizeljskem in v Pišecah na podlagi sestanka, kije bil na Bizeljskem 7. julija. Ker menimo, da informacija ne more biti popolna brez pojasnila Podjetja za ptt promet Novo mesto, vas prosimo, da objavite tudi naslednje pojasnilo:
Povpraševanje po telekomunikacijskih storitvah je v zadnjih desetih letih izjemno narastlo, kar je v glavnem posledica naglega razvoja informatike in povečanih potreb po hitrem komuniciranju. Ravno v tem obdobju pa seje začel slabšati ekonomski položaj ptt dejavnosti kot posledica uvajanja neposredne družbene kontrole cen na področju telekomunikacij, kar je povzročilo realen padec cen, ki tako niso več spremljale inflacije. Delež družbenega proizvoda, kije namenjen za razvoj telekomunikacij, je začel vedno bolj padati. Ob tem seje pojavilo tudi večletno pomanjkanje kablov, blokade uvoza tk opreme itd., poleg tega pa so domači dobavitelji lahko prosto oblikovali cene tk opreme.
Zaradi takšnih razmerje bila realizacija srednjeročnega plana za obdobje 1981—1985 izredno nizka in že v tem času so posamezni uporabniki ptt storitev v združenem delu ali pa v okviru KS pričeli z akcijami zbiranja sredstev za razvoj telekomunikacij, ki seje ob koncu srednjeročnega obdobja izredno
storitev,
— znižanje stopnje obveznega posojila
za nerazvite,
— krediti pod ugodnejšimi pogoji.
Od navedenega je bil uresničen samo drugi pogoj. Cenovna politika, ki jo je do sedaj vodila vlada, pa je ptt prometu zagotavljala samo enostavno reprodukcijo.
Da bi zaustavili disproporce, ki so in še nastajajo v telekomunikacijskem omrežju, predvsem na prenosnem delu omrežja, in da bi vsaj delno izenačili uporabnike ptt storitev v okviru občin, so bili vsem občinam na območju Podjetja za ptt promet Novo mesto posredovani programi razvoja telekomunikacijskega omrežja in predstavljene možnosti finančne realizacije srednjeročnega plana.
Po razpravah in sprejetju programov smo se povsod lotili sklepanja ustreznih samoupravnih sporazumov, ki se v večini občin na območju naše DO že izav-jajo. Tako smo pripravili tudi družbeni dogovor za občino Brežice, ki seje pričel izvajati letos, v večini drugih občin pa že leta 1988, vendar so bili objekti, ki so potrebni za povezavo ATC Bizeljsko z ATC Brežice, izločeni na zahtevo predstavnikov te KS.
jočega zapisa in podatka, da so posamezniki sredstva za telefonsko omrežje vplačali že leta 1981. Posebej moramo poudariti, da je bila na podlagi določil samoupravnega sporazuma investitor v krajevno omrežje KS in na podlagi tega so se združena sredstva krajanov zbirala na nivoju KS. Naša DO tako ni razpolagala s temi sredstvi, saj so krajani sami izbirali izvajalce za izvedbo krajevnega omrežja, zato ni mesta očitkom o nenamenskem koriščenju sredstev krajanov KS Bizeljsko. Čudi nas tudi obnašanje predstavnikov gradbenega odbora in KS, ki niso hoteli pojasniti
te
25 dni, za nekatere druge tfljFjj' ha mlečne izdelke pa tudi preko «0 ttu Tudi toje tema, o kateri partnerj'us nutno razpravljajo z namenonii d* | povsod skrajšajo plačilni roki. , Zaradi zmanjšanja kupne v mlekarnah nabralo veliko n®P; a nega blaga. Po podatkih republis*».„, ne inšpekcije je bilo 11. in 12.6-zalogah 1100 ton mleka v Pra*%tot Ki mio litrov steriziranega mleka, 25 ■ masla, 526 ton sirov. Vse zaloge	—,
za svoje kritje ogromna finančna s ^ stva, ki jih mlekarne same	že r
jih morajo sposojati po visokih d0, Pripombe rejcev o zakasnelih P f jj^ lih so točne, vendar mlekarne ne ® 0e, io plačati mleka prej, kot dobijo o
razmahnilo. Tako smo sedaj priča hitremu razvoju lokalnega telefonskega omrežja, ki pa zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev pri Podjetju za ptt promet Novo mesto ni ustrezno tehnološko podprto na višjih nivojih.
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana razvoja ptt prometa na območju OSIS za ptt promet Novo mesto za obdobje 1986—1990, h katere-
Glavni pogoj za vključitev centrale na Bizeljskem so proste medkrajevne kapacitete v VATC Brežice in pa ureditev zvez med Bizeljskim in Brežicami. Vsi potrebni objekti so bili planirani že za obdobje 1981—1985, vendar zaradi izpada sredstev niso bili realizirani, zato so bili preneseni na začetek naslednjega srednjeročnega planskega obdobja. Predviden je bil zaključek v letu 1987, vendar so se pojavile najprej težave s prostori za širitev brežiške centrale in nato še izpad predvidenih virov sredstev, saj je leto 1985 Podjetje za ptt promet Novo mesto končalo na robu izgube.
mu je pristopila tudi KS Bizeljsko, so
točno določeni pogoji, pod katerimi bo Podjetje za ptt promet Novo mesto lahko realiziralo planirane cilje razvoja telekomunikacijskega omrežja, ti pa so: — ekonomska raven cen vseh ptt
Prvi razgovori v zvezi s povečanjem telefonskih zmogljivosti na območju Bizeljskega in Pišec se dejansko vlečejo že od leta 1979, vendar moramo na tem mestu poudariti, da smo v Podjetju za ptt promet Novo mesto prevzeli' nase obveznosti šele leta 1983, in ne že leta 1981, kot bi se lahko razumelo iz priču-
prisotnim, kje so se dejansko zbirala sredstva in kdo je gospodaril z njimi. Prav tako v takšnem »mitingarskem« vzdušju ni možno voditi nikakršne konstruktivne in argumentirane razprave, kajti predstavnikom Podjetja za ptt promet Novo mesto ni bila omogočena normalna razprava, ki bi lahko omogočila rešitev nastalih problemov.
Na koncu bi radi poudarili, da smo se pripravljeni zopet pogovoriti s predstavniki KS Bizeljsko in Pišece, vendar-ne na tak način in v takšnem vzdušju, ki je vladalo na zadnjem sestanku. Prav tako poudarjamo, da naš namen ni bil vleči ljudi za nos, temveč je nastala situacija splet objektivnih okoliščin, ki so nastale zaradi ekonomskega položaja, v katerem se nahaja ptt dejavnost. Za primerjavo lahko služi tudi podatek, da že nekaj let Podjetje za ptt promet Novo mesto izloči po zaključnem računu le toliko sredstev, kolikor je vredna ena končna telefonska centrala s 384 priključki, in s takšnim kapitalom dejansko ni nikakršnih možnosti za vse naložbe, ki so potrebne za zadostitev sedanjega povpraševanja po telefonskem prometu.
Podjetje za ptt promet Novo mesto Direktor:
RAJKO GERDOVIČ
jo plačati mleka prej, kot dobijo ut" za prodane izdelke.	j| do i
Vse do sedaj so mlekarne redno t ^ čevale kmetijskim zadrugam	, vsa!
oddano mleko 15. v mesecu za j%bt
mesec, tudi tedaj, ko še niso preje«" ^
"sssass-—
ramo akcijo, daje potrebno na vs* ^ vojih med partneiji skrajšati P^zeh roke, tudi za trajne mlečne	j
Najti je potrebno način, da bi re-v,£»Nai gubljali čimmanj zaradi odloga P , Koi in visoke inflacije. Vendar ta rešit, Ma izključno v rokah mlekarskopreo^ ^ valnih organizacij.	M j har
Naivno pa je pričakovati, da 0 a vedno pripravljen sprejemati nove u> ria. ve višje cene. Ne moremo se pnioef. kisi
z Evropo ali s sosednjimi država®^ ^
glede cen, primeijajmo se tudi > C bi^ duktivnostjo po enoti pa tudi gh^ i rim
kovosti mleka, ki ne ustreza	og
čemer moramo intenzivneje razm	tak
ODBOR ZA MLEKARS^Sm',
----------------------— ver,
var
VSAK PETEK V «. AVSTRIJO
BREŽICE — Integral je odpj^
Še: Zlobna ena gospa
Poslovodjem opravičilo, I. Kuljaju pa dvoje!
Poslovodjem Emone Dolenjke, ki so za puško bokarico, darilo direktorju Lojzetu Urbanču ob odhodu v pokoj, prispevali vsak po 300.000 din, se opravičujem, če je bilo namig ene gospe, »da jim ni bilo treba sklicati posebnega sestanka, da bodo omenjeno vsoto noter prinesli,« mogoče razumeti kot aluzijo na nečedne posle. Eno gospo je k takemu razmišljanju pripeljalo dejstvo, da so denar zbirali samo od poslovodij, prodajalce so pustili pri miru, čeprav je
to nelogično, saj imajo poslovodje le
nebistveno večje plače od prodajalcev. Torej nimam razlogov za sum, da bi Dolenjkini poslovodje v omenjenem primeru kakorkoli ribarili v kalnem.
Ivanu Kuljaju pa bi rad povedal dvoje. Po vsem tistem, kar sem lahko prebral v njegovi rubriki, ki jo je podpisoval kot Dežurni zlobec (rubriko je Delavska enotnost ukinila), po vsem, kar je očital ali naprtil temu ali onemu človeku v slovenskem prostoru, me njegova neznanska skrb za neomadeže-vano podobo slovenskih trgovcev-po-slovodij čudi in zabava hkrati. Čeprav nimam te sreče, da bi bil kot Kuijaj s
poslovodjem v najožjem sorodstvu, pa premorem med vodji trgovin vendarle toliko znancev in zato tudi informacij, da lahko tvegam izjavo, daje življenjski standard večine slovenskih in jugoslovanskih poslovodij nesorazmerno večji, kot so njihovi osebni dohodki. O tem bi, če bi bilo to sploh zanimivo, čivkali celo vrabci na strehi. Ta moja trditev pa seveda ne leti na Dolenjkine ljudi, ena gospa nc bi rada hodila po sodiščih, niti
ona niti Ivo Kuijaj niti jaz pa ne moremo preprečiti, da ne bi ljudstvo nekaterih slojev in poklicev označevalo s posebnimi pridevki. Ljudstva pa seveda ne moreš tožiti.
Rubrika »Ena gospa« je največkrat odziv oziroma povzetek govoric s ceste. V tem tudi je njen čar. Zaradi nje našemu odgovornemu uredniku ni treba hoditi okoli sodnikov. In to ne glede na dejstvo, da je v trditvah ene gospe ponavadi več resnic. Večina ljudi pač razume šalo. In slednje je druga in zadnja stvar, ki sem jo hotel povedati kolegu Ivanu Kuljaju.
M. BAUER
Bl^ne.
petkih novo avtobusno prog0	hai
— Bizeljsko — Graz. Odhod z 3 i/xj skegaje ob 7.05, iz Brežic pa ob dj Potniki imajo dovolj časa za °g‘^J pre sta in za nakupe. Organizator)1 ^	|
da bo nova turistična povezavas di njo Avstrijo naletela na dober	pre
________|■-'I ‘ud
'8oi
Kosovska bitka in smučanja_
Kako lahko neka bitka iz srednjega veka vpil*1 na razvoj vrhunskega športa
ki
! Pri
tler
lo
Kosovska bilka. Veliko povedanega in vedno noPe nejasnosti Vojaška zmaga in politični poraz? Politična zmaga in vojaški poraz? O tem naj diskutirajo zgodovinarji Iz osnovnošolske zgodovine sem se naučil le to. da je po tej bitki islam z velikimi koraki zakorakal na Balkan in Turki so zavladali Srbiji V tem času so številni begunci zapuščali svoje domove in bežali proti severozahodu. Mnoge med njimi je ogrski kralj Matija Korvin naselil na obrobjih svojega kraljestva, ko je ustvarjal obrambni ščit (Vojno krajino) pred turškimi vpadi, saj so bili vsi vajeni vojskovanja in jezni na osmansko cesarstvo. Matijo Korvi-na sicer veliko bolj poznamo kot kralja Matjaža, ki je Vojno krajino ustanovil, še prečno se je s svojo vojsko in A lenčico zapil in se odvlekel
ŽumberčanL Žumberčanipaso^ veliko pomembnih ljudi, med a , gimi Nika Belopavloviča, kije.a. poleg vseh drugih pomembnih do nosli tudi ustanovitelj Elana. ’ , kot desetletje je bil Pre(fse7jZ Smučarske zveze Slovenije BfihL. ta 1963 do 1986 predsednik T■ niškega komiteja. Vsi pa verno,
H/mi	IM If/j/
dp , ror 1 koi dic
Po
I
nam pomeni Planica in kaj P01^^]
v votlino pod Peco in si pustil brado ji mize. Krščanska Evropa
rasti okoli mize. Krščanska Evropa je potem zaman čakala, da se Matjažu brada devetkrat ovije.
In kakšna je potem povezava med kosovsko bitko in razvojem smučarije? Ko so se t. i. Uskoki naselili na področju, ki j im ga je dotočil Matija Korvin, so se tu dobro počutili in njihovi potomci živijo tu še danes. Tisti, ki živijo na južnih pobočjih Gorjancev, so poznani kol
dolina pod Poncami tudi za 1 smučarskih skokov in poletov v s tu. In tako smo našli zgodovtm povezavo medMuralom, Bajazd Lazarjem, kraljem Matjažem id vsezadnje tudi Bogdanom Vorči in Mattiyem Nvkenenom. la c j. res. da v športu ni uspehov in rt
tatov brez težkega in dolgoleta
dela, ima tudi bitka na	.
sluge za številne uspehe in Prai(jo
nja, ki jih v zadnjem času žaN L naši alpinci, skakalci in prirea. največjih smučarskih tekmovanj-
Zgodovinarjem se opravičiti**
če sem naredil kakšno napd ^ Vendar pa sem trdo prepriča"’,:. tudi Milan Bračika ne bi bil najo ’ ša violina Bele krajine in bi bil gendarnc Popolnočne kočija vsem drugorazredni ansambel ne bi bilo kosovske bitke. . „r/5 MATJAŽ*1

Zakaj ljudje in živali zehajo?
KaiSo raziskovalci odkrili o zehanju? — Pretegovanje čeljusti je zelo razširjeno -------med višjimi živalmi — Človek ne zeha le iz dolgočasja
NAGRADA , V NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 25. na-dne križanke izbral FRANCA MANA iz Novega mesta in mu za • J%ado dodelil knjigo mladega slo-jjfkega pisatelja Emila Filipčiča X-.“v Nagrajencu čestitamo in mu že-)fl- “mo pnjetno branje!
Rešite današnjo križanko in pošlji-
-	e rešitev najkasneje do 31. julija na ur- "jslov: Uredništvo Dolenjskega lista, trol ermova 3, 68000 Novo mesto, s ** pnP|»m KRIŽANKA 27.
tofi
P REŠITEV 25. KRIŽANKE
up«! Pravlna rešitev 25. nagradne kri-vali 7*}^ je, brana v vodoravnih vrstice* f^-^kJna: IVJE, ADAR, IZSE-ep», p,,CI, DED, ODETA, IVANA, "n Jr a c SR£Č ANJE, RADAR, AR-rici’^ELEN>TOF, LR, kranjič, i«* p^LON, LAT, EKLIPTIKA, OTEP, H tNl- NAV, PONI, ANAS, ANT.
; 0T3SL3
rt*
>'*’ r„y bistvu je prava kultura 23 ti,r^e itna in množična kul-i Pu,a ne more biti kultura.
*'■ Vpbzem je za kulturo nara-vetl Položaj.
D. RUPEL
io* in^1110 ki ni plemenit
#	Vnri8t’rad 0 dru§ih grdo go-
o* 8tnlZatP, ker Pač ne zna
nR i „Ul ni^esar, ne da bi mislil & turi^tno korist, sodi, da tega drugi ne zmorejo. aS,	J. KOPITAR
tf
m
89'
E
t«
i _________________________________
j k npt^° ^ zehanjem začnemo S do<n!?-mmut P° rojstvu in potem vse e lkw/i! razte8ujemo čeljusti ob najraz-ne urah dneva in priložnostih. Pa ^ števili!1--^ ,nam' vred zeha še lepo j. do nnJZIV1^ bitij, od mačk, levov, opic * tat ki4?ln jropskih ribic. Zehanje je l£t Vata P °^no 'n raz5irjeno, nekaj tako j , j, .„aanJe8a, da so raziskovalci ta pojav ’ p,.- Preprosto preskočili kot nezani-narn A & ,bl jih vprašali, kaj je vzrok in tl 222L“chania. bi umolknili. Seveda M anenega odgovora nihče ne ve. Kdo
% zehanja^ M SmeŠit Z raziskovanJem
''*.iNau,0,iak^en raziskovalec seje le našel.
dva- Robert Provine in -V w , Baenninger, fiziologa z univerz drn^Zl1^ *n Temple, sta neodvisno harf °d dru8e8a začela preučevati ze-
0	* o JI' .ov‘ne je pregledal vse, kar seje
na dos*ej vedelo. Ugotovil je, da 4 ki«iT • 0 vel-la zehanje za tihi klic po j Utrni*1 ln običajno nastopi, ko smo t b,:u;em al> zdolgočaseni. Dejansko naj i rim 0 zehanje le dihalni manever, s kate-*?’, opIcl* or8anizem znebi odvečnega % Ukof °Vega dvokisa- Toda ali je res
Štud^kusi’,v katerih so mu pomagali
VenstvenaP?lh<?!0^e’j® u80tovil, da pr-Vanip ^nkerja zehanja ni uravna-enair, d‘banja- Študentje so namreč enkrat P^0510 zehali, ko so vdihavali
: a da emve^ samo odpiranje čeljusti in
*	Pr«egovan]em.	S
■JŽ di i.a^e "ajpogosteje zehajo, ko se tu-
, Pred I,egujej0' t0 je P® prebujenju in A tud; . PanJem- Raziskovalec je prišel ! govanii*)neSeact*-*‘v‘b Podatkov o preteki irr?a hem‘Plogikov. Nekateri ljudje,
-	Pri,Ihl° paral,zirano Polovico telesa,
1	aenomiA'1^.s,tegne-!°tud'ude- ki so sicer io v ^"'Vsetoje raziskovalca potrdi-živdevi, rf obstoji tesna povezava v
, pr -Jkl kontrolira obe dejavnosti.
(i druoe„ ’nf; sklepa, da zehanje ni nič
-	'Orna / .. 1. raztegovanje obraza ožili kot (Ktfi'*UStl' “lobanje ima podobno
dice- h, 0 Pretegovanje številne posle-Posnc*; l,gne.sr^.n‘ utrip in krvni tlak ter kroženje krvi. Videti je, da pri-
W	m
1 NAGRADNA KRIŽANKA	27 1
m	.	&
Z igro in zabavo do znanja
OSNOVA ZA PRIPRAVO PIVA
KARTAŠKA
IGRA
ROMAN
TONETA
SVETINE
PONOVITEV
BOLEZNI
MERA ZA ZLATO
':r—\
rvurunrti ELEMENT V GRADBENIŠTVU
VEUK
BOGATAŠ
FOMEMbtkj-Šl ROMAN VITOMILA ZUPANA
ZENSKO IME
ETIOPSKI
KNEZ
ZVEZA
DRŽAV
KEM. SIMBOL ZAIR1DU
GR. BOG VOJNE
AM PISATELJ TVVAIN
SESTAVIL J UDIH
LADIJSKI
TOVOR
UT PRAV TAKO
VALOVITOST
US
FINSKA LUKA VBOTNlSKEM ZAUVU
POKRAJINA V AP VOJVODINA
TELOVADEC
Štukelj
ODRSKO
DOGAJANJE
AM HUMOR PISATELJ IN DRAMATIK (GEORGE)
OTOK V KVARNERSKEM ZAUVU
ČEBELJA
TVORBA
BOKSAR
CUY
MESOJEDA
MOČVIRSKA
ZELIKA
TOMAŽ
LINHART
ZIMSKA
PADAVINA
MIRUJOČI
DEL
EL STROJA
MARIBORSKA
OPERNA
PEVKA
(uNDINA)
Baenninger seveda ne misli, da je študentom pri matematiki najbolj dolg-pravlja posameznika za akcijo,« pravi Provine.
Drugi strokovnjak, ki seje lotil zehanja, Ronald Baenninger, je pogledal v živalski svet in ugotovil, da se tudi tam
Mesojede živali pogosto zehajo. Tudi muc na sliki sije to privoščil v pošteni meri. (Foto: MiM)
na veliko zeha. Pri tem odločno prednjačijo mesojedi, torej živali akcije. Med rastlinojedi je denimo nosorog veličasten zehalec, na splošno pa rastlinojedi ne zehajo. Baenningerjevo presenetljivo odkritje je, da zehajo tudi ribe. Ugotovil je, da siamska bojna ribica rada zeha. Ko je sama, je zehanje redko, ko pa je v družbi drugih ribic, se pogostost zehanja poveča za 300-krat. Ko se bojuje, zeha še enkrat pogosteje. Pri opazovanju živali v živalskih vrtovih je ugotovil, da nekatere živali, na primer levi, najbolj zehajo, ko se pripravljajo na »najpomembnejše« trenutke dneva, to pa je čas, ko jih pridejo nahranit. Splošno sklepa, da živali zehajo, ko pričakujejo, da se bo dogodilo nekaj pomembnega, kar bo zahtevalo pozornost in aktivnost.
Pri ljudeh je videti prav obratno. Zehanje je, kot mislimo, znamenje utrujenosti in dolgočasja. Baenningeijeva skupina raziskovalcev je v eni od študij opazovala ljudi v različnih položajih in pri različnih opravilih. Ugotovili so, da ljudje zelo pogosto zehajo med vožnjo v praznih vozilih. Opazovanja študentov na univerzi Tempel so pokazala, da študentje pogosto zehajo pri posedanjih ob kozarcu piva in pri branju knjig v knjižnici, najhuje pa so zehali študentje med urami matematike.
čas ali da jih posedanje ob pivu utruja. Gre za to, da ljudje zehajo zaradi podobnih nezavednih pobud kot živali: z zehanjem se telo spodbuja k budnosti v položajih, ko je treba ostati pozoren kljub zdolgočasenosti ali utrujenosti ali udobja.
Takšen zaključek lepo pojasnjuje mnoge primere zehanja. Voznik, ki vozi ponoči in postaja zaspan, veliko zeha in se tako opominja k budnosti in pozornosti, ko pa je v postelji, je zehanja konec, ker pač ni več potrebe po spodbujanju k pozornosti. Tudi študentje pri urah matematike se z zehanjem spodbujajo k potrebni pozornosti.
Vendar je težava pri razumevanju zehanja, ko gre za ljudi, ki so že tako dovolj vzbuijeni in pozorni, pa vseeno pogosto zehajo. Opazovanja so pokazala, da atleti pogosto zehajo pred startom, da študentje pred izpitom, ko so skorajda v stresnem stanju, prav tako na veliko zehajo. Znano je tudi, da nekateri umetniki pred nastopom zehajo.
Baenninger sklepa, da ima zehanje tako spodbujevalni kot pomiijevalni učinek. Z zehanjem telo uravnava stopnjo vzbuijenosti, jo dviguje ali znižuje.
Raziskovanja še tečejo, saj se tudi po več letih raziskav o zehanju vseeno ne ve veliko.
MiM (Vir: Discover)
Osumljeni znak
Znanemu mirovniškemu znaku pripisujejo protikršcanstvo
Sedanje srednje generacije se še dobro spominjajo svetovnega znaka miru, ki so ga vzeli za svojega prvi mirovniki v davnih šestdesetih letih, ko so se kot bitniki ali hipiji borili proti jedrskemu oboroževanju, vojni v Vietnamu, za sožitje med rasami in mir med narodi sveta. Obrnjeni Y v krogu, razdeljenem na dvoje, jim je pomenil le to. Danes, ko je vse skupaj že daleč za vsemi, pa strokovnjaki za okultizem odkrivajo, kako nevaren simbol naj bi to bil.
Na seminarju o okultizmu v Houstonu so poznavalci ugotovili, da gre v bistvu za navzdol obrnjen nalomljen križ in da znak simbolizira propad krščanstva. V nekaterih ameriških šolah zdaj šolski uradniki razmišljajo, da. bi uporabo znaka prepovedali. Mladi iz njihovih šol naj bi ne smeli nositi tega znaka.
V resnici pa je tako, da so znak sestavili britanski pacifisti, ko so kombinirali črki N D kot začetnici besed nuclear disarmament (jedrsko razoroževanje). Nikakršnega poloma krščanstva niso imeli v mislih.
Zgodba je vsekakor poučna. Dogmatskim glavam zadošča že nekaj desetletij, da začno spreminjati dejstva.
Čas počitnic je lahko za starše velik problem. Komu prepustiti otroke, kako jih Zaposiiti? Američani so našii domiselno rešitev. Odprli so okrog 200 zabaviščnih muzejev, kjer otroci preko igre spoznavajo zakonitosti tega sveta. Otroci se v muzejih počutijo kot pravi mali raziskovalci. Preizkušajo se na različnih področjih, v športnih disciplinah, v premikanju žarka svetlobe s prizmo po sobi, v ustvarjanju vrtincev in valov.
Vsak muzej ima svojo tematiko. Med najbolj obiskane sodi športni muzej. Na leto ga obišče več kot 1,6 milijona obiskovalcev, med njimi je polovica najstnikov. Za obiskovalce imajo pripravljenih več prostorov z različnimi športnimi rekviziti, otroci pa se lahko sami odločijo za tisto zvrst športa, kijih najbolj veseli. Če se npr odločijo za umetnostno drsanje, lahko preizkusijo svoje ravnotežje v za to namenjenem prostoru, kijih varuje pred poškodbami. Prav tako lahko izmerijo svojo mišično sposobnost in reakcijski čas. Organizatorji razstave poudarjajo, da je lastna izkušnja pač najboljša pot, da se česa naučiš. In zato je prav, da otroci sami ugotovijo, za katero zvrst športa so bolj nadarjeni in za katero manj ter kakšne napore zahteva od njih.
Ker pa šport ne zanima vseh, obstajajo tudi drugačni muzeji. V filmskem se otroci vključijo med filmske junake.
Vino po sovjetsko
Vinogradniški biser je Gruzija — Veliko uničenje
Sovjetska zveza je ena od naj večjih svetovnih pridelovalk vina (25 milijonov hektolitrov letno). In ko poznavalci ocenjujejo, katera sovjetska vina so najboljša, so si edini, da jih čez gruzijska ni. Vendar rkaciteli, ereti, jaltski port in druga vina poznajo v glavnem le Gruzijci sami, saj svoja vina zvečine spijejo kar doma.
«Vino je del naše kulture,« pojasnjuje podpredsednik ministrstva za kmetijstvo Čkolaria Nodar. »Ni mogoče ločiti vina od gruzijskih ljudi. Ne vemo, kdo je bil prej na naši zemlji: ljudje ali vinska trta.«
In Gruzijci veselo pijejo ob najrazličnejših priložnostih, od rojstva do smrti. Zaradi slabega stekleničenja vin ne shranjujejo in ne poznajo vinotek kot pri nas ali drugje po razvitih vinogradniških deželah; vina popijejo kar sproti.
V petdesetih letih je bila zlata dobra gruzijskega vinogradištva. V Sovjetski zvezi je tedaj tekla kampanja proti vodki in država je spodbujala proizvodnjo vina, ki naj bi spodrinilo kot manj škodljiva alkoholna pijača uničujočo vodko. Gruzija je tedaj doživela pravi razcvet in vinogradniške površine so se skoraj podvojile. Po letu 1985 pa so prišli črni dnevi. V protialkoholni kampanji, ki jo je sprožil Gorbačov, je na listo prišlo tudi vino. Preveč goreči uradniki so z rineži uničili več kot 36 tisoč hektarov izbranih vinogradov, mnoga državna podjetja pa so se od vina preusmerila k proizvodnji sokov. Zaradi barbarskega uničevanja dragocenih vinogradov je vrhunski vinski strokovnjak Pavel Golodrige naredil samomor.
Kampanja seje unesla, škoda pa je velikanska.
»Moža-pajka« imajo narisanega na steni, okrog njega pa iz vrvi spleteno pajkovo mrežo, po kateri plezajo in se tako vživljajo v kožo pajkove žrtve.
V umetniškem muzeju se otroci gibljejo med umetniškimi skulpturami. S hojo po pisanih tleh pa sprožijo računalniško proizvajanje zvokov, tako da ima vsak obiskovalec svojo simfonijo gibanja.
Lahko rečemo, da Američanom ne manjka domišljije. Tudi naše otroke bi podobna razstava še kako razveselila. Ni res, da takšne stvari preveč stanejo, le iznajdljivosti in domišljije nam primanjkuje.
(Vir: Newsweek) J. ŽAGAR
Z Lune na tla
Prvi človekov korak na Luni prinesel veliko ko-____________ristnega______________
Na današnji dan pred 20 leti je človek stopil na Lunina tla. Neil Armstrong je kot prvi stopil iz lunarnega modula na prašnata tla Morja tišine, sledil pa mu je Buzz Aldrin. Ves svet je lahko vznesen nad velikim tehničnim dosežkom spremljal edinstveni zgodovinski dogodek v neposrednem televizijskem prenosu. Malokdo pa je že takrat pomislil, da bo tehnologija, kije omogočila veličastni dogodek, in njeni proizvodi, ki jih je porodila, tako hitro postali del vsakdanjega življenja. Prvi koraki na Luni so imeli tudi povsem praktične posledice na Zemlji.
Pravzaprav se je se skupaj začelo že daljnega leta 1957, ko so signali s sovjetskega Sputnika naznačili svetu, da se je začelo obdobje osvajanja vesolja. In vse od takrat se odkritja in izkušnje vesoljske tehnologije prenašajo v vsakdanje življenje. Še posebej v ŽDA se proizvajalci trudijo vesoljsko tehnologijo kar najhitreje uporabiti za proizvodnjo potrošniških izdelkov. In ne da bi se potrošniki tega zavedali, kupujejo proizvode, ki jih je porodila ista tehnologija, kot je spravila človeka na Luno, naj bodo to tekaški čevlji, kozmetični izdelki, sokovi v prahu, hranljive paličice, kemični svinčniki ali katera koli druga izmed tisočerih potrošniških dobrin. Vrsta uporabnih reči je komaj pregledna, zato omenimo le nekatere.
Pri nas poznano podjetje Black & Decker je za Lunino ekspedicijo razvilo brezžične baterijske vrtalke, iz tega izdelka je podjetje izdelalo celo serijo podobnih orodij.
Podjetje 3M, ki je za Naso razvilo prevlečno maso, ki zmanjšuje aerodinamično trenje raket, je isti izdelek kasneje uporabilo za tekmovalne jahte in sani. Zmagovalka Ameriškega pokala je bila prevlečena s tako maso in na zadnjih zimskih olimpijskih igrah so zaradi te mase zmagovalne sani tako bliskovito drsele.
Naj je slišati še tako čudno, je res, da je tudi kozmetična industrija s pridom uporabila vesoljsko tehnologijo. Računalniški program, s pomočjo katerega so ugotavljali globino udrtin na Mesecu, uporabljajo za merjenje globine obraznih gub in izdelavo ustreznih preparatov, ki gube, če ne že povsem, pa saj vidno odpravljajo.
Še in še stvari bi se dalo naštevati, a že povedano je dovolj zgovorno: prvi korak na Luni pred 20 leti res ni bil le samo sebi namenjeno dejanje.
v številkah
mesta draga in poceni
beOQRAD NEW VORK OSAKA OSLO QUITO TEHERAN TOKIO
NAJDR VŽJI TEHERAN — Družba Business International je "0vno sestavila lestvico življenjskih stroškov v 105 prestolnicah >n i lK>dla8i cene košarice dobrin od tobaka, prevoza do živil
tla|.a ,ave so newyorško košarico indeksirali s 100, nato pa i/.raču-«.7v *j|deksne stopnje za ostala mesta. Najdražja prestolnica na sve-* cheran (209), kije letos prehitel dolgoletna prvaka 1 okio in °> slede pa dniga mesta. Najdražje evropsko mesto je Oslo.

BORUT KOS. V DEŽELI ISLAMSKE REVOLUCIJE fej
Po petih urah vožnje smo prispeli v Babol, od koder je do Kaspijskega morja le 25 km. Na moje veliko presenečenje je k meni stopila mlada ženska kakih 25 let in mi ponudila pomoč. Bilo je prvič, da mi je pomoč ponudila ženska. Nosila je obvezna črna oblačila in ruto, vendar se je takoj videlo, da je drugačna od ostalih. Povedala mi je, da stanuje v Babolu in je zaposlena kot otroška zdravnica, vendar mi bo pomagala priti v Ba-bolsar na obali Kaspijskega morja. Nič ni pomagalo moje prepričevanje, da se bom že kako znašel. Bal sem se, da bo ženska imela težave zaradi mene. Ni se dala prepričati.
Z minibusom sva se odpeljala v Babolsar in našla mi je dokaj dober in poceni hotel. Še sreča, da je bila z menoj. V
hotelu nihče ni govoril angleško. Zvedel sem samo, da se moram najprej javiti na komiteju, predno bom lahko dobil dovoljenje za bivanje v hotelu.
Predno sva vstopila v poslopje komiteja, mi je nova znanka zabičala, naj ne govorim, ker bo vse uredila ona. Ko sva vstopila, naju je neki razcapani vojak odvedel v pisarno, kjer je za mizo sodel oficir.
Poslušal je, kar mu je ženska pripovedovala, nato pa
je postavil precej vprašanj. Kaže, da sem bil oficirju sumljiv. Po kakšni uri se mi je posvetilo, da imam v beležki naslov zapora v Tabrizu, in sem to tudi povedal dekletu, kar je nemudoma prevedla oficirju. Vzel je naslov in nekaj telefoniral, čez nekaj minut je odložil slušalko in dejal dekletu, da lahko ostanem v Babolsarju, ona pa se mora vrniti v Babol.
Ni mi bilo jasno, kako lahko kaj takšnega ukaže. Vendar zanjo to ni bilo nič nenavadnega. Zahvalil sem se ji za pomoč in poslovila sva se. Odšel sem v hotel, odložil prtljago ter se napotil proti morju.
Bil je petek, muslimanski praznik, in vse trgovine so bile zaprte. Ob obali je bil odprt le nekakšen kiosk, kjer
sem si kupil cigarete po trikratni ceni. Povsod po svetu ima država monopol nad prodajo cigaret in tudi cene so fiksne, le tukaj je po uradnih cenah mogoče dobiti cigarete le v posebnih državnih trgovinah, medtem ko jih privatniki ponujajo najmanj trikrat dražje. Državne prodajalne je zelo težko najti, zato so ljudje prisiljeni kupovati po cenah, ki jih postavijo sami trgovci. Majhni fantiči prodajajo tudi posamezne cigarete in veli-
kokrat sem videl, da domačini kupujejo le tri ali pet cigaret.
Ob kiosku je bilo nekaj ljudi, ki so zdolgočaseno gledali v sivo umazano vodo, kjer je bilo tudi nekakšno žensko kopališče. Bilo je ograjeno s platnom, da moški ne bi videli žensk med kopanjem. Veter je nekoliko razkril platneno ograjo in tako sem lahko za hip videl dekleta v »kopalkah«. Oblečena so bila od vratu do gležnjev in se razigrano igrala z valovi. Pred ograjo je stal vojak s puško ter odganjal mimoidoče, ki so se preveč približali kopališču. Skrit za drevesom sem naredil nekaj posnetkov tega nenavadnega prizora in.se hitro odpravil nazaj v mesto, da si ne nakopljem težav zaradi takšne »nemoralnosti«.
Balbosar je bilo eno poslednjih mest, ki sem jih nameraval obiskati v Iranu. Nazaj v Turčijo sem nameraval potovati z avtobusom po cesti, ki pelje ob Kaspijskem morju, vendar se je izkazalo, da bi moral večkrat menjati avtobuse in da ceste niso dobre, zato sem se znova vrnil v Teheran in od tam v Turčijo.
Na poti iz Irana sem poizkušal strniti vtise o deželi in ljudeh, vendar sem to lahko storil šele doma, ko sem končno lahko razmislil o
deželi, ki mi je bila prej tako tuja, po potovanju pa sem jo prav vzljubil. Vzljubil sem namreč njene ljudi, ne diktature, ki v njej vlada. Iranci so najbolj odprti,gostoljubni in prijazni ljude, kar sem jih doslej spoznal na potovanjih. Še trdneje sem verjel v trditev, da bolj kot je dežela siromašna in ljudje revni, bolj so gostoljubni. To, kar sem doživel v Iranu, mi je vrnilo vero v ljudi, vero, ki sem jo že skoraj povsem izgubil v naši zahodni civilizaciji, degenerirani v njenem materializmu in egoizmu.
Zamislil sem se tudi nad usodo teh čudovitih ljudi. Koliko časa bodo morali še trpeti diktaturo? Koliko časa jim bo religija kot v srednjem veku pisala trde zakone in kazni? Kdaj bodo spoznali, da edino oni sami lahko spremenijo svoje življenje, kar so že poizkušali z odstranitvijo šaha, padli pa so v še večjo bedo, iz katere ne vidijo izhoda.
Upam, da bo Iran, ko bo premagal krče vojne, postal bolj dostopen za tujce, obenem pa se bojim, da bodo turisti s svojimi navadami spremenili miselnost Irancev. Nemočno lahko rle opazujem dogajanja v tem koncu sveta in le upam, da stj bo stanje izboljšalo.
Konec.
POTA
__ Škarje krive dvojne smrti
I |W wwj I	Hudi prometni nesreči minuli petek na dolenjski ma-
—y	oistra!! — Neprevidno prehitevanje v škarje
DRAGA, PRILIPE — Po krajšem zatišju seje minuli petek znova povečal krvni davek dolenjske magistrale med Ljubljano in Zagrebom. V razmiku vsega enajstih ur sta se namreč pripetili dve hudi nesreči, ki sta teijali dvoje življenj.
64-letni Miodrag Gligorijevič iz Novega Sada seje ob 9.35 peljal z osebnim avtom proti Ljubljani, pri vasi Draga pa v levem preglednem ovinu pričel prehiteva-
IZSILJEVAL JE PREDNOST
OB KOLO Z MOTORJEM — Še neznani storilec je 10. julija izpred zgradbe nogometnega kluba Bela krajina v Črnomlju zmaknil kolo z motorjem znamke Tomos APN 6, last Igorja Klepca. Slednji je po grobih izračunih oškodovan vsaj za 8 milijonov dinaijev. Predrzneža še iščejo.
HOTEL SE JE PRETEPATI — Novomeški miličniki so 16. julija spravili na hladno 26-letnega Rafka Lipovca iz Novega mesta. Mladenič je obiskal dneve piva na kandijskem vrtu, opogumljen z nekaj zaužitimi vrčki grenkobne tekočine pa je pričel goste izzivati k pretepu, nakar se je enega tudi polotil. Zakaj, bo razložil sodniku za prekrške.
ŠE EDEN RAZGRAJAL — Podobno razpoloženje bil na vrtu hotela Kandija v soboto zvečer tudi 24-letni Boba Brajdič iz Bršljina. Na prireditvenem prostoru je razgrajal, precej bolj miren je bil nato na postaji milice. Tudi njega pot k sodniku za prekrške še čaka.
MOKRONOG — 16-letni Zoran S. iz Ribjeka pri Trebnjem seje 16. julija ob 22.30 peljal z neosvetljenim motornim kolesom in za nameček še brez čelade po lokalni cesti s Trebelnega proti domu. Ko je pripeljal v križišče s prednostno regionalno cesto, je zapeljal nanjo, ne da bi zmanjšal hitrost. Pri tem je izsilil prednost motoristu Silvu Fišteiju iz Dolenjih Lak-nic, tako daje prišlo do trčenja. Saje je pri tem z glavo udaril ob cesto in se hudo ranil. Zdravi se v novomeški bolnišnici.
ti strnjeno kolono vozil pred seboj. V tistem trenutku pa mu je nasproti s tovor-njakm pripeljal 41-letni Martin Orlič iz Črnomlja, ki navzlic zaviranju in umikanju ni mogel preprečiti trženja. Voznik Gligorijevič je hudim poškodbam podlegel na kraju trčenja, hudo ranjena pa je bila tudi njegova 56-letna žena Dragica, ki se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialne škode je bilo za 110 milijonov dinarjev.
Neprevidno prehitevanje je tega dne zakrivilo še eno hudo trčenje. Ob 20.50 se je 43-letni Rasim Hajdarpašič iz Ljubljane peljal z osebnim avtom proti Zagrebu in pri Prilipah navzlic dobro vidni nepretrgani črti na cestišču pričel prehitevati kolono vozil. Takrat mu je nasproti pravilno po svoji strani ceste s kombijem pripeljal 30-letni Andrej Žankar iz Domžal. Prišlo je do silovitega čelnega trčenja, v katerem je bil voznik Hajdarpašič na mestu mrtev, hudo ranjeni pa so bili še njegova 30-letna žena Fernala ter otroka, šestletna Selma in štiriletna Sehida. Vse se zdravijo v brežiški bolnišnici, medtem ko je bil Žankar le laže ranjen. Na zviti pločevini je bilo za 100 milijonov dinaijev škode.
STEKLA LISICA NA DVORIŠČU
OTROK PODLEGEL RANAM
SELCE — V soboto, 15. julija ob 18.30, je prišlo na lokalni cesti med Leskovcem in Senušami v kraju Selce do hude prometne nezgode, v kateri je izgubil življenje vsega 5-letni Miran Hrženjak z Iga pri Ljubljani, kije bil v Selcah na počitnicah. Miran je namreč nenadoma stekel pred osebni avtomobil, ki gaje v smeri proti Leskovcu pripeljal 21-letni Matjaž Voglar iz Kostanjevice. Deček je ranam podlegel že med prevozom v bolnišnico.
TRIJE RANJENI
GMAJNA — 14. julija ob 22.1 Oje 52-letni Mihael Uršič iz Kamnika peljal tovornjak po magistralni cesti proti Zagrebu. Pri Gmajni je dohitel kolono vozil, ki je stala na cesti zaradi prometne nezgode. Uršič je stoječa vozila kratkomalo obvozil in vožnjo nadaljeval po levem voznem pasu. Prav takrat je pripeljal nasproti osebni avto 49-letnega Draga Raduloviča, tako daje prišlo do čelnega trčenja, pri katerem so bili huje ranjeni voznik Radulovič in njegova sopotnika Nikola Kneževič in Dragana Radulovič. Vsi se zdravijo v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za 40 milijonov dinaijev.
BIZELJSKO — 12. julija je bila na dvorišču hiše Angele Grege! na Vinarski cesti 12 na Bizeljskem najdena poginjena lisica, kije kazala znake stekline. Lisico je pokončal domači pes, ki so ga kasneje ustrelili in skupaj z lisico predali uslužbencem brežiške veterinarske postaje.
ZRUŠILO SF JE OSTREŠJE
TREBEŽ — Minulo sredo, 12. julija ob 12.30 je prišlo do hude delovne nezgode, ko se je med pokrivanjem strehe zrušilo ostrešje 9 krat 4 metre velikega gospodarskega poslopja Vjekoslava Lapuha na
■*mer\
P0 DOLENJSKI DEŽELI
Trebežu. Ob nezgodi so bili huje ali laže ranjeni 15-letni Pavel Planinc iz Pesjega, 47-letna Emilija Molan, 25-letni Roman
Molan in 16-letni Borut Molan, vsi iz Ar-
novega sela, ter 50-letni Franci Medved s Trebeža.
TRČIL V AVTOBUS
VAVPČA VAS — 40-letni Anton Špingler iz Gradca seje 14.julijaob 13.30 peljal z osebnim avtomobilom z Gabra proti Semiču. Zaradi prevelike hitrosti je vozilo v nepreglednem ovinku zaneslo v levo, prav takrat pa je nasproti pripeljal avtobus, za krmilom katerega je sedel 37-letni Drago Jadrič iz Ozlja. Pri trčenju je bil hudo ranjen 12-letni Danijel Špingler, materialne škode pa je bilo za 20 milijonov dinaijev.
ČATITUIVA OBLETNICA — Gasilsko društvo Podturn je v nedeljo praznovalo 60-letnico svojega obstoja. Ob tej priliki so dopoldne priredili sektorsko tekmovanje in gasilski rally, popoldne pa so na slovesnosti podelili priznanja in pokale najboljšim ekipam in posameznikom pa tudi delovnim organizacijam in posameznikom, zaslužnim za razvoj gasilstva v tem kraju. Največja pridobitev za društvo je vsekakor novi gasilski kombi, katerega ključe je gasilski enoti izročil direktor tozda GG Podturn Slavko Klančičar. Med slavljenci so bili najbolj zapaženi Lojze Markovič, Janez Šenica in Ludvik Markovič (od leve proti desni), ki so postali člani društva že ob njegovi ustanovitvi pred šestdesetimi leti. (Foto: T. Jakše)
•	Pri Marici S. v Novem mestu imajo domači očitno izredno zdrav in trden spanec. Iz globokega sna jih ni uspel prebuditi niti neznanec, ki je v soboto ponoči pridno šaril po hiši. Obisk so registrirali šele zjutraj, med drugim tudi po tem, da je Marici iz torbice izginilo 200 tisočakov.
•	Vlomilca so imeli tudi v skladišču Društva vinogradnikov Bele krajine v Semiču, kjer je inventura pokazala manko tristo kovinskih odpiračev za steklenice in sto obeskov za ključe. Vinogradniki so tako ob poltretji milijon dinaijev.
•	Precej večja pa je škoda — ocenjujejo kar na 135 milijonov — ki jo je nekdo povzročil v brezcarinski prodajalni reškega Brodokomerca v Šmarjeških Toplicah. Noč na 13. julij je namreč izkoristil za vlom, s katerim je prišel do dveh videorekordeijev, treh videoplayeijev, barvnega televizorja, dveh fotoaparatov, dveh radiokasetofonov, več moških in ženskih ur, da zlatih verižic, prstanov, uhanov, obeskov in zapestnic ne omenjamo. Sko-roda dovolj za odprtje nove trgovine.
Zaseda prekinila serijo vlomov
Vlomi v osebne avtomobile pred gostiščem Lipov list na Dobravi dobili še sodni epilog — Vsem obtoženim zaporne kazni — Trhli izgovori________________
NOVO MESTO — letošnjega marca smo pisali o uspešni akciji uslužbencev novomeške UNZ, ki jim je uspelo prekiniti serijo vlomov v osebne avtomobile pred gostiščem Lipov list na Dobravi. Vsa zadeva je tokrat dobila še sodni epilog, na zatožno klop novomeškega temeljnega sodišča so morali sesti 34-letni Bruno Kovačič, 20-letni Vinko-Ivica Brajdič, 24-letni Elko-Viran Hrvojič in 27-letni Roman-Brane Brajdič, vsi iz romskega naselja Žabjek pri Novem mestu.
Serija vlomov je bila prekinjena prav na .etošnji dan žena, ko so miličniki in kriminalisti v bližini gostišča pripravili za-
ZBIL PEŠCA
OTOČEC — 14. julija ob 6.20 je 37-letni Jožo Silovič iz Virovitice peljal osebni avtomobil po magistralni cesti proti Ljubljani. Na Otočcu je na cesti pred seboj opazil pešca, kije prečkal vozišče. Silovič gaje opozoril z zvočnim signalom, vendar se 45-letni Mihajlo Stankič iz Trstenika za to ni zmenil. Silovič ga je hip zatem zadel in zbil po cesti, hudo ranjeni Stankič pa se sedaj zdravi v novomeški bolnišnici.
sedo, v katero so padli štirje zgoraj omenjeni. Zaloteni so bili med vlomom v kombi Dušana Podkrižnika, lastnika gostišča, kasnejša preiskava pa je pokazala še, da sta imela Bruno Kovačič in Ivica Brajdič na vesti še štiri vlome, ki sta jih storila med 4. in 20. februarjem letos pred gostiščem. Tako sta 4. februarja vlomila v osebni avto R-4, last Mateje Tisovec, in ji zmaknila 170.000 din gotovine, isti večer pa še v R-18, last Andreja Gerbca, in ga olajšala za moško torbico iz kameljega usnja ter očala, oboje v skupni vrednosti 2,300.000 din. 18. februarja sta nato vlomila v audi 100 Matjaža Bajca, vendar mu nista odnesla ničesar, dva dni kasneje pa sta med 22. in 24. uro vlomila v fiat rega-
to, last Franca Jevnikarja, in iz njega zmaknila žensko torbico z dokumenti in 40.000 din gotovine. Bruno Kovačič se je pred sodniki zagovarjal tudi zategadelj, ker je ob prijetju z nožem napadel miličnika Aleksandra Terziča, vendar ga je ta s pomočjo službenega psa obvladal.
Vinko-Ivica Brajdič in Roman-Brane Brajdič pa sta imela na vesti še vloma v osebna avtomobila na veseliščnem prostoru v Prečni. Rajku Mežnaršiču sta iz vozila pobrala 200 zahodnonemških mark, 100 avstrijskih šilingov, 600 grških drahem in za 250.000 din bencinskih bonov, Dušanu Jančaiju pa zmaknila fotoaparat Yashica in 30 tisočakov gotovine.
OBRAČAL NA CESTI — 10. julija, nekaj čez 15. uro, seje zahodnonemški državljan Andreas Hoffmann z motorjem pripeljal do manjšega parkirnega prostora na nasprotni strani ceste pri Ponikvah. Z motorjem je nameraval preko ceste zaviti na parkirišče, ko je nasproti z osebnim avtom pripeljala 30-letna Milica Grkinič iz Ljubljane. Prišlo je do trčenja, v katerem se je 21-letni Hoffmann huje ranil in se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialne
škode je za 22 milijonov dinarjev. PREHITRO PO MOKRI CESTI
46-letni Grk Demirtsidis Charalampos se je 14. julija ob 9.45 peljal z osebnim avtom po magistralni cesti proti Zagrebu. Pri Mokricah je dohitel kolono vozil in pričel
zavirati. Na mokri in spolzki cesti pa gaje zaradi prevelike hitrosti zaneslo v levo v tovornjak s polpriklopnikom. ki gaje nasproti pripeljal 38-letni Žarko Teofilovič iz Zemuna. Grk seje v nezgodi huje ranil, materialne škode pa je za 50 milijonov dinarjev.
AVTO JE ZGOREL — 9. julija okoli 22.15 je 23-lclni Markuš Ola iz Zahodne Nemčije pripeljal osebni avto do Krakovskega gozda, kjer je opazil, da z motorjem ni vse v redu. Vozilo je ustavil, ko je iz motorja švignil plamen. Markušu in sopotniku je uspelo iz vozila pobrati prtljago, nakar je avtomobil zgorel. Pomoč gasilcev je bila prepozna. Materialne škode je za okoli 100 milijonov dinarjev.
Na obravnavi so vsi štiije očitana dejanja zanikali, Bruno Kovačič je trdil, da skupaj z Ivico Brajdičem ni bil nikoli na Dobravi, Elko Hrvojič se sploh ni hotel zagovarjati, medtem ko je Ivica Brajdič sodnike prepričeval, kako da je prizadet, ker mora sedeti v priporu, da zaradi tega cele dneve joka in da je dogodek že popolnoma pozabil. No, naj so bili izgovori takšni ali drugačni, dokazov in ptičje bilo na voljo dovolj, daje sodišče izreklo sodbo. Bruna Kovačiča je senat obsodil na 1 leto in 8 mesecev zapora, Vinka-Ivico Brajdiča na 1 leto in 6 mesecev, Romana-Braneta Brajdiča na 8 mesecev in Elka-Virana Hrvojiča na 2 meseca zapora. Sodba še ni pravnomočna, sodišče pa je vsem štelo v obteževaino okoliščino, da so že bili kaznovani za podobna dejanja.
POPRAVEK
V dveh dneh oddali le eno zmago
jai
Popolna premoč krkašev na Veliki nagradi Krke — Krnčeva, Mervar in Boži* zmagovalci nočnega kriterija, Kranjec in Papež pa memorialne dirke
NOVO MESTO — Novomeškim kolesarskim delavcem lahko po sobotni in nedeljski tekmi za Veliko nagrado Krke krepko stisnemo roko. Ne le, ker je tekmovanje minilo ob številnih pohvalah in zasluži po organizacijski plati visoko oceno, pač pa tudi zategadelj, ker so kolesaiji Krke pokazali svojo premoč in potrdili, da so danes prvi jugoslovanski kolesarski kolektiv. Med šestimi preizkušnjami v soboto in nedeljo so oddali vsega eno prvo mesto, kar kaže na dobro in strokovno delo v vseh kategorijah.
Že sobotni nočni kriterij je pokazal pravo razmeije v moči v jugoslovanskem kolesarstvu. Žmago so oddali le starejši mladinci, v vseh ostalih kategorijah so na najvišjo stopničko stopili domači tekmovalci. Pričelo se je z zmago Marije Krnc v ženski konkurenci; mlada Novomeščanka je tako potrdila napovedi, da se razvija v res odlično kolesarko. Kar trojna zmaga se je nato nasmihala mlajšim mladincem Krke, na koncu pa so se morali zadovoljiti le s prvim in drugim mestom Mervaija ter Gimplja, medtem ko je bil Štangelj četrti. Pri starejših mladincih je bil razred zase petkratni balkanski prvak Borut Rovšček, ki je potrdil odlično formo in zanesljivo zmagal, še prepričljivejša pa je bila zmaga Janeza Božiča med člani. Božič je tako
• Zvezni trener jugoslovanske kolesarske reprezentance je izbral kandidate za nastop na svetovnem prvenstvu konec avgusta v Franciji. Za posamični nastop poleg Glivaija, Bonče in Premužiča, ki bodo zanesljivo vozili, kandidi-
rata še Papež in Pagon, za ekipni kronometer pa so v igri Papež, Šebenik,
uvrščenega poleg 3 milijonov dinaijev čakal kanu, poleg tega pa so bili v vsakem krogu še leteči cilji za enako mikavne nagrade. Po prvih krogih je kazalo, da bo o zmagovalcu odločala skupina petih ubežnikov, v kateri so bili tudi Božič, Kruljac in Šebenik iz Krke. Nabrali so si že poldrugo minuto prednosti in jo ohranili vse do predzadnjega kroga, ko jih je ujelo nekaj zasledovalcev, med njimi tudi Sandi Papež. V zadnjem krogu je Papež silovito potegnil — v samo osemnajstih kilometrih, kolikor je bil dolg en krog, sije nabral domala dve minuti prednosti — in tako po treh urah in desetih minutah prednosti — in tako po treh urah in desetih minutah prvi prevozil ciljno črto na Glavnem trgu, kjer gaje navdušeno pozdravila tisočglava množica ljubiteljev kolesarstva. Domače zmagoslavje so nato dopolnili še Roman Judež, ki letos prvič vozi v članski konkurenci, Robi Šebenik in Jure Robič, medtem ko se je na šesto mesto uvrstil Igor Kranjec, kar je seveda pomenilo njegovo zmago v kategoriji starejših mladincev.
REZULTATI — nočni kriterij, ženske: 1. Krnc (Krka) 21 točk, 2. Logander
19,3. Kovačič (obe JUB Dol) 7,4. Mag W ta Sajevec 4,6. Martina Sajevec (obf , Jer ka) 2; mlajši mladinci: 1. Mervar ZA j; ek Gimpelj (oba Krka) 17,3. Pavlič (Wh ba 4. Štangelj (Krka) 7... 10. Vergot do ka) 1; starejši mladinci: 1. Rovščekl ga) 28,2. Sovinec (Sava) 20,3. Puš W lika) 18,5. Kranjec 5,6. Fink (obaK£J 5 itd.; člani: 1. Božič (Krka) 46,2.
1. Božič (Krka) 40, z--~-ff ter (ZRN) 35, 3. Robič (Krka) 25, *T “ ■ a) 12 ... 10. Roman
gura (Poljska)_______
(Krka).
Memorial Milana Novaka — mladinci: 1. Kranjec (Krka) 3:123*^ |ja Rovšček (Sloga) 3:12,45, 3. CveO^j m fSava) 3:13.50.4. Bizjan (Astra) 3: J*j gal
na
3:10,47, 2. R. Judež 3:11,56,	p-
3:12,06, 4. Robič (vsi Krka) 3:12,0°^
ba
Robič, Pintarič, Ugrenovič in Čubrič. Zaključne priprave imenovanih bodo od 1. avgusta naprej v Kočevju.
vnovič potrdil, da je specialist za kriterij-ske dirke, in po tem uspehu se mu letos nasmiha tudi skupna zmaga v točkovanju za kriterij slovenskih mest.
Največ zanimanja pa je seveda veljalo nedeljski memorialni dirki Milana Novaka na progi, kjer je bilo leta 1986 balkansko prvenstvo. Startali so člani in starejši mladinci skupaj, organizatorji pa so 126 kilometrov dolgo dirko naredili izredno zanimivo tudi z nagradami, saj je prvo-
NOVA ZMAGA OREHOVICE
OREHOVICA — V počastitev dneva borca je bilo v Orehovici in pri Miklavžu na Goijancih tradicionalno srečanje rekreativcev dveh sosednjih krajevnih skupnosti, Orehovice in Šentjerneja. V rokometu, odbojki in vlečenju vrvi je zmagal Šentjernej, v malem nogometu za veterane in člane, streljanju in namiznem tenisu pa gostitelji, ki so tako dosegli skupno zmago s 4:3. Po tretjem srečanju vodijo Orehovčani z 2:1.
IZENAČENA ODBOJKA — Minuli petek je v novomeški športni dvorani gf*®^ la odbojkarska reprezentanca Kuvajta in se v prijateljskem srečanju pomeri ^ ta vim prvoligašem, ekipo Pionirja. Tekma je bila negotova in tudi dovolj ky oj kakih 300 gledalcev pa je ob koncu pozdravilo zmago domače vrste, ki J« 8 v& Kuvajta ugnala po petih setih izenačene igre. (Foto: B. B.)	sp
dc se
Po prvem delu vodi Krka
OBVESTILO NK ELAN
NOVO MESTO — Nogometni klub vabi k vpisu igralce vseh starosti. Vpis bo vsak torek od 18. do 20. ure. Vabljeni!
REPČEVA ČLANSKA PRVAKINJA SRS!
KRŠKO — Maloštevilna ekipa krškega plavalnega kluba Celulozar se je pred dnevi nadvse uspešno udeležila letošnjega republiškega plavalnega prvenstva v kadetski, mladinski in članski konkurenci. Najbolj je seveda presenetila mlada Natalija Repec, ki si je na 200 metrov prosto priplavala naslov republiške članske prvakinje, kadetska štafeta 4 krat 100 metrov prosto pa je postavila nov republiški kadetski rekord. Ob Repčevi, ki je na prvenstvu osvojila kar pet prvih in tri druga mesta, se je najbolj izkazala še Sergeja Gradišek s tremi zmagami in tremi drugimi mesti.
Končan prvi del delavskih športnih iger novome občine — Za prvo mesto Krka in Iskra Tenel
eš^ oc
NOVO MESTO — Po prvem delu tekmovanj v okviru letošnjih delavskih športnih iger novomeške občine je vrstni red docela pričakovan. V skupnem seštevku je namreč s 360 točkami na vrhu Krka, sledijo pa ji Iskra Tenel (301), Novoles (217), IMV (208), Pionir (175), Komunala (172), Novoteks (140) itd. Podoben je vrstni red v moški in ženski konkurenci, v obeh primerih je na vrhu Krka pred Iskro Tenel.
Sicer pa poglejmo rezultate nekolikanj podrobneje. V streljanju žensk vodi ekipno Pionir pred Novolesom in Krko, posamično pa Kosova pred Gobčevo in Se-govo (vse Pionir), med moškimi je ekipno prvi Novoles pred Iskro Tenel in Krko, posamično pa Manojlovič (Novoles), pred Ribičem (Pionir) in Malnarjem (Kr-
/
na
^ St) . iM Vc
ka). V ženskem pikadu vodi ekipno $e
Tenel pred Novolesom in Komunal^ j ^
samično pa Kozanova (Novoles) P1*?, t čičevo in Grdinovo (obe Iskra Tene^(
ženskem badmintonu vodi	je
pred Novoteksom in Kr ko, v ■■■ ,(l^ igralci Iskre Tenel zasedajo prvo'n ? mesto, tretji pa je Novoteks. v kci,.> žensk vodi Društvo upokojencev , p Krko in Skupščino občine, pri m?’	\ Q)
Krka pred Novoteksom in PiomO ^ “ moškem pikadu je prva Iskra Tcne'()ič °1 Novolesom ' " '''	lo n -
in Poklicno gasilsko ®nV. za
posamično vodi Kristan (Novoles^ V ki
posamično votli Kristan tisovu*~: \ v Spasovskim (Iskra) in Mirtkom (Kr pr, Pi šahu je zmagal IMV pred Krko gi štvom upokojencev, v tenisu med ze jv-Skupščina občine pred IMV in ihU
Skupščina oticine preu im v ‘“ žihrtrr la nel, pri moških pa Prosveta pred r? jgj f ^ združenjem in IMV. V ženski od % i n
V vesti o prometni nezgodi, ki se je 18. maja pripetila na prehodu za pešce pri pokopališču v Ločni, je prišlo do neljube napake. Tiskarski škrat je namreč zapisal, da je bila v nezgodi hudo ranjena Arhova, v resnici pa je seveda šlo za Vido Tramte z Rateža, ki jo je na prehodu za pešce zbil Martin Arh iz Novega mesta.
»O. J#:
rw M
Sr
•M?
gm
‘m

■ sD^’ ] P1
prva Krka pred Pionirjem m .^iif » moški pa Krka pred IMV in N<u‘ g|l jr V igranju malega nogometa je	•
ekipa PTT pred Pionirjem "V/V-d; moški košarki je bil prvi lMv'y fliflj' pred Novolesom in Iskro Hip1’1'	?
kem namiznem tenisu Obrtno
Kem namiznem iemsu	.e„jri
pred Dolenjskim informativnim
k
m Krko, v ženskem pa se je Pr9aV j)
d
ekipa Iskre Tenel.
IKAR NA DUNAJA
SAMI UREJAJO IGRIŠČE — Elanovi nogometaši, ki so se letos uvrstili v prvo slovensko ligo, so že pričeli s pripravami, za uvod priprav pa so poprijeli tudi za lopate in grablje. Sklenili so namreč lastnoročno urediti travnato površino igrišča na Stadionu Bratstva in enotnosti, kije bilo doslej ob vsakem dežju podobno močvirju. (Foto: B. B.)
DUNAJ
Drago Les in njego^pit
Ikar sta konec minulega tedna ' jnum na veliki konjeniški prireditvi v B Dunaju. Težave na startu in slab0 ■ ^ g* mesto so bili krivi, da Ikar ni več od še zmeraj dobrega deveteg ap ■ •• • ■	zinag°.jir
tal vse«9
VGk, UU /IIIV.I vij VIVZL/IVg« • -	■-	.
med dvanajstimi kasači, /a
je po kilometrskem času zaosi bro sekundo.
DOLENJSKI UST
Št. 29 (2083) 20. julija
} Banke nič več, kar so bile
. £ novim zakonom o bankah in finančnih organizacijah se bosta položaj bank ® njihovo razmerje do gospodarstva bistveno spremenila, drugačna pa bo tudi njihova notranja organiziranost. O tem in o nekaterih drugih aktualnih zadeli v Temeljni dolenjski banki Novo mesto se je s predsednikom njenega podvodnega odbora Sergejem Thorževskim pogovarjal Tone Jakše.
* Katere so bistvene spremembe, ki d Prinaia novi zakon, in kako se nanj« Pripravljate v TDB?
Letos v začetku leta je bila sprejeta lrista zakonov, lahko bi jim rekli re-0rmski paket, ki nekoliko drugače po-stavljajo ekonomske odnose v Jugosla-% Med temi je tudi zakon o bankah in ™ančnih organizacijah, kije bil sprejet ehruarja, pred kratkim pa je bil v ponovni obravnavi in so bile vanj vnešene nekatere nove rešitve. Zakon postavlja ««nko kot delniško družbo oziroma |- d“ho z omejenim jamstvom. To prak-jtl' ‘«o pomeni, da je banka samostojna bančna organizacija, ki opravlja ban-« Posle ter ob upoštevanju osnovnih fl vkt Učnega poslovanja, kot so lik-K i jn0St’ varn°st in rentabilnost, ustvaril dobiček. V februarskem zakonu je bil < n e,-U .reorganizacijo postavljen na ko-;jf Prihodnjega leta, po novem pa je j {^Javljen na konec letošnjega, zato - ?° “»rali pohiteti. Junija smo sklicali # toči °anke’na katerem j e bila osrednja K1' ie„ ^nevnega reda obravnava in spre-. 1 m predloga za začetek postopka in onomske upravičenosti Ljubljanske
ke in bančne sisteme. PrTtem gre res za veliko odgovornost. Imenovali smo odbor ustanoviteljic banke, ki se po novi zakonodaji zahteva. Ta bo vodil, spremljal in pripravljal vse potrebne aktivnosti za kasnejše odločanje tako glede formiranja banke kot njeno povezavo v združeno LB. Računamo, da bodo ustanoviteljice banke tiste, ki že imajo svoja sredstva v skladih banke, gre za sredstva v skladu osnovnih sredstev, v skladu solidarne odgovornosti novih članic, na tiste, ki bodo, da tako rečem, vplačale delnice. Torej se banka formira kot delničarska družba. Tista podjetja, ki sredstev v delnicah nimajo, ostanejo lahko kot deponenti in na svoja sredstva pač dobivajo obresti v skladu s poslovno politiko banke.
• Ali pa se bo tudi banka pojavljala kot delničar v podjetjih in preko moči kapitala tudi kot soupravljalec?
O banki kot delničaiju v podjetjih še ni bilo govora, vendar sem prepričan, da bo v določenem času tudi do tega
rij, ampak kako iz pridobljenega denarja. iz likvidnih sredstev s čim boljšim obračanjem Cim Hitreje doseči večje učinke. Tega je danes v podjetjih še vse premalo.
• Poslovnost je tudi odnos do stranke, skrb za njeno lagodnost. Je s tem v zvezi pri vas kaj novega?
V Temeljni dolenjski banki že dlje časa poskušamo približati bančno poslovanje tako gospodarstvu kot prebivalstvu, zato delamo tudi določene poteze z izgradnjo novih prostorov. Tako v Črnomlju opuščamo stare prostore in gradimo nove, enako bomo naredili v Metliki, v Šentjerneju smo pred leti kupili prostore predvsem z mislijo na lokacijo, na kateri bomo letos pričeli gradnjo, novo poslovalnico pa bomo odprli tudi na Drski, saj je tam v naselju vse več ljudi, ki so vezani na banko. Prihodnje leto bi moralo biti vse to urejeno, potem nam preostajajo le še manjši posegi tam, kjer bi se širila stanovanjska ali proizvodna naseljenost.
hanlr. T ,uJJldvlcenosl> LjuDijansKe
dni^vf r eme jne dolenjske banke po S o 0il lh zakona in obravnava poročila
postopku dosedanjih razprav glede Jm,rai>ja sistema odnosno povezav v ^“ Ljubljanske banke.
ako pa naj bi izpeljali novo ban-_ organiziranost, tako v banki kot
i.- ,^a zBoru smo o tem precej razprav-;Jn “ ter Slede gradiv oblikovali stališča Pnpombe, naročili Da smo tudi dele-
■š Z ^Pombe, naročili pa smo tudi dele-■# nai°m t6r str°kovnim službam banke, iti Pn ,Se r tC razPrave aktivno vključijo.
p'. .. ‘“Piave atuivno vkijucijo. ohn?V Jena -le zahteva, da pred sistema LB v Posameznih b- . ’ že dlje časa poslujejo z izgu-L' ugotovijo tako imenovane du-da se tako prepreči vsak poskus sm ?Vr ^iahzacije znotraj sistema, ■natrah pa smo tudi, daje treba prehod novo organiziranost v banki in v si-, mu LB speljati skrbno, umiijeno ter ®otavljanjem kontinuitete doseda-' P*ov v hanki tudi ob spremenje-sistemu upravljanja in odločanja. % Pa,ne sme zavlačevati vsebinskega Premmjanja celotnega dela po novi onomski zakonodaji.
„ A*' * spreminja vloga in pomen “^noviteljic banke?
Končne opredelitve o bančni organi-janosti in povezanosti so, razumljivo, 'ezane na opredelitev DO, ki se bodo aa osnovi kapitala, ki ga imajo v ban-| v j v sedanjih skladih banke, povezo-a ® v hanke in bančne asociacije. To «d drugim pomeni tudi, da se bodo . Jetja odgovorno in avtonomno od-ala, kako se bodo povezovala v ban-
Sergej Thorževskij
• Pri poslovanju z denarjem prihaja pri nas zadnje čase do vse večjih težav in zastojev. Tudi neprijetnih situacij. Kje vidite rešitev?
Z naglo rastočo inflacijo smo prišli do tega, da denarja kratko in malo ni več. Tudi v fizičnem smislu, saj tiskanje zaostaja. Mi ga dobivamo preko SDK, vse večje težave pa so, kako priti do njega, zlasti do večjih enot. Situacija postaja nemogoča tudi v tem smislu, da naše blagajnške mize ne morejo spreti takšnih količin, pa tudi v tem smislu, da tam, kjer bi to želeli, ne prejmejo zadostnih količin. Mi prevažamo denar z ene poslovne enote na drugo, ko se pokaže potreba, in tako še nekako rešujemo kritične situacije. Težave se bodo s povečanim turističnim prometom še povečale in nastali bodo premiki gotovine v kraje, kjer se prebivalstvo nenadoma poveča tudi po nekajkrat. Zato v bližnji bodočnosti ne vidim rešitve iz težav. Pa saj sami vidite, pred kratkim smo dobili bankovec za sto tisočakov, že sedaj pa bi morali razpolagati s takim z znatno večjo vrednostjo.
prišlo. Zlasti tam, kjer se bo videlo, da bo kapital, ki ga bo banka vložila, dejansko prinesel ustrezne rezultate odnosno dobiček. Imamo že danes pojave, da v podjetjih, vsaj v nekaterih oblikah upravnih organov, sodelujejo predstavniki banke, zlasti tam, kjer ima banka naložena svoja sredstva, pa je zato njen interes, kako se sredstva oplajajo in kako se problematika razrešuje. Veijetno ni več daleč dan, ko bomo imeli tudi pri nas predstavnike v upravnih organih nekaterih DO. Kot sedaj kaže, bo to kmalu v Novoteksu. Zaenkrat gre le za primere, ko podjetja poslujejo z motnjami ali imajo sestavljene sanacijske programe. Ne gre pa več za stari način, se pravi povečevanja kreditnih razme-
• Seveda ostaja občanom še brezgotovinsko poslovanje. Vam naraščanje čekov ne bo povzročalo težav?
Brezgotovinsko poslovanje s čeki smo zadnje čase propagirali in je zelo poraslo, vendar ne more povsem zamenjati denaija. Ljudje se vedno bolj zavedajo prednosti poslovanja s čeki. Pred kratkim smo imeli težave, saj nismo računali s tako hitro rastjo negotovinskega poslovanja, vendar sedaj zmagujemo, zato lahko zagotavljam, da v bodoče s tem ne bo večjih težav. Med drugim nabavljamo tudi večji računalnik, ne sicer nov, tako da bomo podvojili naše kapacitete, za tisti del poslovanja, ki ga imamo z Ljubljano, pa so zmogljivosti tam že sedaj zadostne.
J Najvi
Borci dopolnjujejo statut
ec predlogov za skrajšanje in poenostavitev statuta — Se naprej po Titovi poti
vse nHz- i® NOV Slovenije pozvala soor^mske	ZZB NOV, naj
iorv^f1-,0 PrecHoge za spremembo in I se	ajdovega statuta. Odzvalo
- ■ P I občinskih odborov.
C MarlTednik statu“rne komisije Stane ;k« odhorfi6 n? nedavni seji republiškega Oanatoi 6Ja ’ da seJe največ predlogov X stan,t« ° na P°e.n9stavirev in skrajšanje i<H* vov v h",na aKinjanje borčevskih akti-pr. Še nJeL0vmh organizacijah, ker je le j ji Nelo,! J borcev v delovnem razmeiju. |). nitev	50 Predlagali celo uki-
yn< Češ j “®dobčmskih sveto ZZB NOV, ■Itd jeizrt„mS° “^inkoviti, kajti v združenju rui' rini n CVl,V d30 manj borcev. O člana-
aiV „j* ,b' odločali občinski odbori fJ, sprede delegatskih razmerij pa so se b (J nje hpi 31’ a'* Je res potrebno delegira-" j sC^ov v organe SZDL, SIS ipd. C občini “ borcev, ki imajo domicil v
%
'L Predi‘o delegati združenj borcev. Kanov ^z^t^k^lanjšanje 5,evila of-
tiii^ Umeščam pa so šli še dlje, pred
ptgj.a“sko in volilno konferenco, ter
Delovanje borčevskih aktivov v delovnih organizacijah naj bi še naprej dopustili, poleg tega so predlagali dopolnitev člena z možnostjo borčevskih aktivov v domovih za ostarele. Članstvo ZZB se iz leta v leto manjša, tako je delo v krajevni skupnosti vse težje, zato so predlagali, naj bi bila v statutu predvidena možnost povezovanja več borčevskih združenj. Podrobnosti o združevanju naj bi določili občinski odbori ZZB NOV s svojimi statutarnimi sklepi. Glede medobčinskih svetov ZZB NOV, njihovih organov v občini in članarine pa je komisija predlagala, naj bi se obdržale dosedanje določbe.
Borci na seji niso imeli pripomb na uvodno formulacijo v statutu, da bodo delovali z Zvezo komunistov na čelu, kar kaže, da vztrajajo na poti, ki jo je začrtal že tovariš Tito.
Osnutek sprememb in dopolnitev statuta ZZB NOV Slovenije bodo poslali v razpravo občinskim borčevskim organizacijam, dokončno pa bo potrjen drugo leto junija. Sklenili so tudi, da bo letna skupščina ZZB NOV Slovenije novembra letos, medtem ko bo kongres ZZB NOV Jugoslavije drugo leto spomladi.	_
S. NIKOLIČ
PLAVALNI TEČAJ ZA PREDŠOLSKE OTROKE
KRŠKO — Plavalni klub Celulozar je razpisal tečaje učenja plavanja za predšolske otroke, stare od 6 do 7 let (letnik 1982). Julijski uspešno poteka, avgustovski pa se bo pričel 1. in bo trajal vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, do 25. avgusta. Prijave sprejema PK Cellozar, ali osebno Andrej Škafar na bazenu, vsak delavnik od 18. do 20.
ure.
50 s PtedsB,, K0 ln Y°‘‘“° konferenco, ter trebipab^°oB^‘ns*rekonfrence,popo-
irebj n« k-	nuimence, po po-
in kom-•• ,menovali posamezne organe
. ..—^aaiuc/.nc ui
1

ionfkilavi ti nov statut, spremenili in darcL- °°ri0 le nekatere določbe se-
rodo le nekatere določbe se-sltjJ?a s“tuta. Komisija je ponudila Iji 0j!r^n tekst za poglavje »Značaj in ci-. in JSf1“zacije«, ker pa so borci že stari
“g občinskih odborov ZZB, da bi
ntanrt^ljje *nieli borci neomejene a* ŽQ jn ‘vBredlagali so črtanje določb v
M 4). in ,cu|agan so Črtanje določb v J) hiandat • ’ ^enu statuta, ki omejuje	n"
/' Pušfj >n dopolnitev 30. člena, ki do-	211
jj*' deijgj tad' ponovitev mandata —
»APOENI«
PO SLOVENSKO
Vsi, ki se gnetejo v vrstah pred okni Ljubljanske banke v Brežicah, si imajo čas prebrati tudi naslednje obvestilo: >• Vljudno prosimo vse varčevalce za razumevanje, ker pri izplačilih ne razpolagamo z ustreznimi apoeni bankovcev. Ustrezne institucije nam žalne morejo zagotoviti ustrezne apoenske sestave bankovcev.« Ker nam besede »apoeni« ni uspelo najti niti v pravopisu niti v slovarju tujk, menimo. da je najbolje razpisati natečaj za najbolj pravilno razlago, ali že bolje — besedo izpustili, saj bi šlo v sporočilu tudi brez nje.
Tobak za zdravje
Zelo uporaben je za „živo tovarno11 kemikalij oz. zdravil
Genetiki ameriške družbe Bio-sours Genetics Corp. nameravajo vključiti tobačno rastlino v boj proti raku, torej v nasprotje tega, kar tobaku in kajenju sicer pripisujemo. To bodo skušali doseči s pomočjo genetskega inženiringa, nove tehnologije, ki omogoča neslutene možnosti. Dosedanji poskusi so obetavni, saj se je s pomočjo celic tobačne rastline raziskovlcem že posre-dčilo izdelati encim, ki je potreben za nastanek melamina v koži, to je snovi, ki kot učinkovit filter varuje kožo pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki, povzročitelji kožnega raka.
Raziskave imajo za cilj, da bi tobačno rastlino spremenili tako rekoč v „živo tovarno" z ceneno velikoserijsko proizvodnjo industrijskih kemikalij, živil in kozmetičnih izdelkov. To bi bil nov razlog za pridelovanje tobaka, ki je ob znanih ugotovitvah zdravnikov, da kajenje povzroča pljučnega raka, vse bolj ogroženo. Če bo nov postopek tudi komercialno izvedljiv, kar raziskovalci verjamejo, bodo imeli gojitelji tobaka spet polne roke dela, ta kulturna rastlina, kije k nam prišla iz Amerike, pa se utegne znebiti svojega dvomljivega slovesa. (Tehnične in tehnološke informacije).
fTELEVIŽIJSKI SPORED J
TELEVIZIJA SI PRIDRŽUJE VSE PRAVICE DO MOREBITNIH SPREMEMB PROGRAMA
PETEK, 21. VIL
16.10—1.50 TELETEKST 16.25 VIDEO STRANI 16.35 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank
18.00	DNEVNIK 1
18.05	POSLOVNE INFORMACIJE
18.10	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.10	RISANKA 19.30 DNEVNIK 2
20.05	NAŠE AKCIJE
20.15 SVET NENAVADNIH SIL ARTHURJA CLARKA, angl. dok. serija, 2/12
21.00	KRIMILANA ZGODBA, ameriš-
ka nanizanka, 6/20 21.45 DNEVNIK 3 22.10 POLETNA NOČ
MAMILO JE SMRT, ameriška nadaljevanka, 1/4
0.00 PISMA NEZNANEMU LJUBIMCU, angl.-franc. film 1.40 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
17.30 Satelitski progtami — 19.00 Ansambel Braneta Klavžetja — 19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35 Skupščinska kronika — 20.55 Furmanski praznik Postojna 89 (ponovitev) — 22.30 DP v plavanju — 23.10 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.20 TV koledar — 8.30 Ljubo doma,
kdor ga ima — 9.00 Nedotakljivi (nanizanka) — 9.50 Risanka — 10.00 Športnik Billy — 10.30 Mozaiki in freske rimskega cesarstva — 11.00 Šanson iz Zagreba — 11.30 Risanka — 11.35 Vojaki (dok. serija, 7/11) — 12.30 Zgodbe iz starih mest: Travnik (glasbena oddaja) — 13.20 Glasbeni večeri v Donatu — 14.25 Ljubo doma, kdor ga ima — 14.55 Odkritje starega portreta — 15.30 Poročila — 15.40 Program plus (ponovitev) — 17.45 Poročila — 17.55 TV koledar — 18.05 Številke in črke — 18.25 Narodna
glasba — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Vrnitev Sherlocka Holmesa (zadnji del nanizanke) — 20.55 Večer v klubu (zabavnoglasbena oddaja) — 21.40 Dnevnik 2 -22.00 Evropski kulturni magazin — 22.50 Program plus — 1.20 Poročila
SOBOTA, 22. VIL
9.35 — 11.50 in 15.30 — 1.40 TELETEKST 9.50 VIDEO STRANI
10.00	TINE IN NEJC V ETNOGRAFSKEM MUZEJU
10.40	MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CELJE, 89
11.40	VIDEO STRANI
11.15 K AKO ZELENA JE BILA MOJA DOLINA, ameriški film, (ČB)
16.10	POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevanke
17.10	TEDNIK, ponovitev
18.00	DNEVNIK 1
18.05	POSLOVNE INFORMACIJE
18.10	SPORED ZA OTROKE IN MLADE, ponovitev
19.05	RISANKA
NEDELJA, 23. VIL
9.05 — 13.55 in 15.35 — 23.10 TELETEKST 9.20 VIDEO STRANI 9.30 OTROŠKA MATINEJA
10.45	BOLJŠE ŽIVLJENJE, 7. del nadaljevanke
11.30 ALPSKI VEČER 89, 5. oddaja
12.00	KMETIJSKA ODDAJA
13.00	SAN REMMO 89
13.45	VIDEO STRANI
16.00	ZAPISANI ŠOLI, 7. del nadaljevanke
17.00	DNEVNIK 1
17.05 POSLOVNE INFORMACIJE 17.10 NOR NA OROŽJE, ameriški film
19.30	DNEVNIK 2 19.59 UTRIP
20.20 ŽREBANJE 3X3
20.30	ŽIVELA SVOBODA, slovenski film
22.10 DNEVNIK 3
22.30	POLETNA NOČ
MAMILO JE SMRT, ameriška nadaljevanka, 2/4
SAMO BEDAKI IN KONJI, ameriška nanizanka. 7/13 1.30 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
17.30	Satelitski programi — 19.00 Kako biti skupaj — 19.30 Dnevnik — 20.00 Operni večer — 21.30 Poročila — 21.35 Oddaja o kulturi — 22.05 Športna sobota — 22.25 Kronika dubrovniških poletnih
(ČB)
19.10 RISANKA
19.30 DNEVNIK 2
19.59 ZRCALO TEDNA
20.20 DJEKNA ŠE NI UMRLA, KDAJ
BO. PA NE VEMO, nadaljevanka, 5/10
21.25 ZDRAVO
23.00	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
10.00	Danes za jutri in Odpisani (nadaljevanka) — 15.00 Športno popoldne —
19.00	Da ne bi bolelo: Posvetovalnica za starše — 19.30 Dnevnik — 20.05 Bella-my na vrhu sveta (3. del dok. serije) — 20.35 Ex libris z Jerco Mrzel — 21.30
prireditev — 23.10 DP v plavanju
TV ZAGREB
7.55 TV koledar — 8.05 Vrnitev Sherlocka Holmesa (ponovitev zadnjega dela nanizanke) — 9.00 Ešalon prihodnosti — 10.30 Ferdi (risanka) — 10.55 Program plus (ponovitev) — 12.55 Risanka — 13.15 Beg brez konca (zadnji del nadaljevanke) — 14.15 TV razstava — 14.25 Zdravoteka — 14.30 Zlati rogovi (sovjetski mladinski film) — 16.05 Sedem TV dni — 16.50 Dnevnik 1 — 17.05 Ko zagrabi, ne popusti (ponovitev TV drame) — 18.30 Švenk — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Ešalon prihodnosti — 20.45 Tarča (ameriški film) — 22.50 Dnevnik 3 — 23.05 Zabava vas Mišo Kovač — 23.55 Program plus — 2.25 Poročila
Športni pregled — 22.25 Satelitski programi
TV ZAGREB
9.20 Poročila — 9.30 Nedeljsko dopoldne za otroke — 11.00 Kmetijska oddaja — 12.00 Izobraževalni program — 13.00 Quo vadiš (1. del nadaljevanke) — 13.50 Nedeljsko popoldne — 16.30 Potopis — 17.00 Balkanski špijon (jugosl. film) — 18.45 Risana serija — 19.08 TV sreča —
19.30	Dnevnik — 20.00 Proka (1. del nadaljevanke) — 21.00 Igrani film —
22.30	Dnevnik — 22.55 Program plus — 0.55 Poročila
PONEDELJEK, 24. VII.
15.50 — 1.15 TELETEKST
16.05	VIDEO STRANI
16.10	POLETNA NOČ, ponovitev 17.40 MOZAIK: ZRCALO TEDNA 18.00 DNEVNIK 1
18.05	POSLOVNE INFORMACIJB
18.10	MOZAIK: UTRIP
18.25 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.10	RISANKA 19.30 DNEVNIK 2
20.05	PREPOLOVLJENI, drama TV
NS
21.00 OSMI DAN 21.40 DNEVNIK 3 22.05 POLETNA NOČ 1.05 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
17.30 Satelitski programi — 19.10 Po brezkončnosti sveta: Azija — 19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35 Po sledeh napredka — 21.05 Obramba pred točo, da ali ne — 21.30 Jutri? (dok. oddaja) — 22.10 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.20 TV koledar — 8.30 Miti in legende — 8.45 Najlepše antične pripovedke — 9.00 Poletni program — 15.00 Izobraževalna oddaja — 15.30 Poročila — 15.40 Program plus (ponovitev) — 17.45 Poročila — 17.55 TV koledar — 18.05 Številke in črke — 18.25 Dokumentarna oddaja — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Dramski program — 21.05 Resna glasba — 21.50 Dnevnik 3 — 22.15 Program plus — 0.15 Poročila
TOREK, 25. VIL
16.10—1.25 TELETEKST 16.25 VIDEO STRANI 16.35 POLETNA NOČ, ponovitev 18.00 DNEVNIK 1
18.05	POSLOVNE INFORMACIJE
18.10	MOZAIK: DA NE BI BOLELO 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.10	RISANKA 19.30 DNEVNIK 2
20.05	KLAN, 5. del nadaljevanke
21.05	MEDNARODNA OBZORJA
21.50 DNEVNIK 3
22.15	POLETNA NOČ
MAMILO JE SMRT, 4., zadnji del nadaljevanke
NENAVADNE ZGODBE, 8. del. nanizanke
1.15	VIDEOSTRANI
DRUGI PROGRAM
18.30 Beograjski TV program — 19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35 Žrebanje lota — 20.50 Zabavni torek — 22.20 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.20 TV koledar — 8.30 Mali svet — 9.00 Poletni program — 15.00 Izobraževalni program — 15.30 Poročila —15.40 Program plus (ponovitev) — 17.45 Poročila
—	17.55 TV koledar — 18.05 Številke in črke — 18.25 Svetovni izziv — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Loto — 20.05 Giordano Bruno (italijanski film) — 21.40 Dnevnik 3 — 22.00 Kontaktni magazin
—	23.05 Program plus — 1.05 Poročila
SREDA, 26. VIL
16.10	— 1.25 TELETEKST 16.25 VIDEO STRANI
16.35 POLETNA NOČ, ponovitev 18.00 DNEVNIK 1
18.05	POSLOVNE INFORMACIJE
18.10	MOZAIK: ALPE-JADRAN 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.10	RISANKA 19.30 DNEVNIK 2
20.05	FILM TEDNA: ČAKAJOČ NA KOČIJO, argentinski film
21.35 MALI KONCERT 21.50 DNEVNIK 3
22.15	POLETNA NOČ
TEŽKO BREME, avstralska nadaljevanka, 1/4
HOOPERMAN, nanizanka, 8/13
1.15	VIDEOSTRANI
DRUGI PROGRAM
17.30 Satelitskivprogrami — 19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35 Koncert slovenske baročne glasbe — 21.20 Svet poroča — 22.20 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.20 TV koledar — 8.30 Otroški program — 9.00 Poletni program — 15.00 Izobraževalna oddaja — 15.30 Poročila — 15.40 Program plus (ponovitev) — 17.45 Poročila — 17.55 TV koledar — 18.05 Številke in črke — 18.25 Dokumetarni program — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Znak nesreče (sovjetski film) — 22.35 Dnevnik 3 — 23.00 Program plus — 1.00 Poročila
studio
ČETRTEK:
8.00 Marketing program Studia D. 10 00 Redni program Studia D, Pesem tedna,
10.30	Novice, 11.00 Studio D včeraj, danes, jutri, 12.00 Predstavitev Dolenjskega lista, 12.30 Novice, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Vse manj je dobrih gostiln, 18.00 Kronika,
18.30	Biba, TV spored danes.
PETEK:
8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna.
10.30Novice, 11.00Želeliste, poslušajte,
12.30	Novice, 13.30 Športna oddaja,
14.30	Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice,, Minute s klasiko, 17.00 Tema,
17.30	Želeli ste, poslušajte! 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes.
SOBOTA:
8.00 Marketing program Studia D, ip.00 Redni program Studia D, Izbor pesmi tedna, 10.30 Novice^ 10.45 Na sončni in senčni strani Goriancev, 11.00 Lestvica novosti, 12.30 Pionirska oddaja, 13.30 Čestitke in želje naših poslušalcev, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Strižemo zastonj, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes.
NEDELJA:
8.00 Začetek programa, 8.15 Pesem tedna, 8.30 Kmetijska oddaja, 9.30 Kronika, obvestila, 11.00 Mali oglasi, 12.30 Čestitke in želje naših poslušalcev
PONEDELJEK:
8.00 Marketing program Studia D. 10.00' Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Strižemo zastonj —
ponovitev oddaje, 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Lestvica narod-no-zabavne glasbe, 17.10 Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Bitja, TV spored danes.
TOREK:
8.00	Marketing program Studia D, 10.00 Redna program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 12.30 Novice. 13.30 Pogovarjamo se z... 14.30 Novice, l5.irPesem tedna, 16.30 Novice, Minute s klasiko,
17.00	Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes.
SREDA:	_____
8.00	Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia T), Pesem tedpa,
10.30	Novice, 11.00 Prispevki iz gospo-iarštva, 12.30 Novice, 13.30 Glasbena ara, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna,
16.30	Novice, Čestitke in želje naših poslušalcev, 17.00 Strokovnjak v studiu.
Slovenija
Moja dežela, j
Ples osvaja krško občino
Dušan Vodlan je ustanovil plesni studio Videm
KRŠKO — Po dveh letih negotovosti je Dušanu Vodlanu uspelo, da je letos februarja končno le ustanovil svoj plesni studio Videm, nad katerim je pokroviteljstvo prevzela TCP Videm. Čeprav se Vodlan že dolgo ukvarja s plesom in je pri tem dosegel tudi precejšnje uspehe, je njegovo delovanje dobilo pravi zamah in okvir šele z ustanovitvijo studia.
Seveda seje to takoj poznalo tako po številu tečajnikov, ki so šli skozi plesne tečaje, kot po številu prireditev. »V tej plesni sezoni smo imeli na plesnih tečajih preko 400 tečajnikov, od najmlajših štiriletni-kov do odraslih, na zaključni prireditvi ob občinskem prazniku pa je sodelovalo 150o,rok. Zdaj imamo svojo plesno skupino 19 plesalk in enega plesalca, ki je imela doslej že 10 nastopov. Plesalci so se udeležili tudi regijskega 'ekmovanja, imeli smo dva para v polfinalu ter šest v četrtfinalu. Plesno sezono pa smo zaključili z dvema velikima nastopoma: Mladi Krške občine v plesu in pesmi ter z elitno plesno prireditvijo Plesni coctail, na kateri so se predstavile plesne skupine iz Slovenije. naša domača plesna skupina pa je odplesala 14-minutno plesno parado Bolero s kostumi, ki sta jih izdelala Lučka Rojec iz Brestanice in Jože Floijanc s Senovega.«
na regijskem tekmovanju prišel v polfinale. Zato bi radi dobili priložnost za organizacijo čisto družabnih plesnih večerov vsaj enkrat na teden. Toda za to bomo morali dobiti stalne prostore; sedaj rešujemo prostorske zagate tako, da gostujemo na šolah in v dvoranah, kjer pa razmere za delo niso najboljše.« Seveda Dušan Vodlan vsega dela ne bi zmogel sam, zato mu pri vodenju tečajev pomagajo Tatjana Avsec, Barbara Požun in Renata Umek, ki vodi začetni tečaj plesa v jazz tehniki. Odločilna pa je tudi pomoč pokrovitelja ter občinske Zveze prijateljev mladine, izobraževalne skupnosti, občine, delovnih organizacij, kot so JE Krško, Lisca s Senovega, Inplet z Blance in drugi, ki imajo vsi veliko razumevanja za plesno dejavnost. Vodlan ima za jesen še precej načrtov, zdaj poleti pa se skupaj s skupino 8 plesalcev nahaja v Ljubljani, kjer so se udeležili poletne plesne šole.
J. SIMČIČ
Ples je osvojil Krčane, ki so tako dobili priložnost, da so popestrili svoje družabno življenje, kdaj kasneje pa bo ples lahko postal tudi prava tekmovalna disciplina, čeprav v studiu za sedaj ne težijo k temu. »Mi negujemo predvsem družabni ples, čeprav se lahko pohvalimo, daje naš plesni par Katarina Ulčnik in Silvo Krošelj z Rake
Dušan Vodlan
DENARNE ZAGATE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
KRŠKO — V krajevnih skupnostih Senovo in Veliki Trn menijo, da bi kazalo spremeniti financiranje krajevnih skupnosti, ker zdaj manjše krajevne skupnosti, ki nimajo na svojem območju nobene tovarne, nimajo prav velikih možnosti, da bi dobile kak dinar za delo. Zato morajo krajevne skupnosti denar, ki ga dobijo iz občinskega proračuna za delegatski sistem, uporabiti za najnujnejše vzdrževanje cest. Pri vsem tem je zanimivo in lepo, da se tudi sorazmerno močna KS Senovo pridružuje zahtevam manjših krajevnih skupnosti.
UČBENIKI ZOPET V ŠOLI?
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini le še v semiški celodnevni osnovni šoli otroci dobijo knjige v šoli, povsod drugod si jih morajo sami nabaviti. To pa je v tej draginji za marsikatere starše tako velik strošek, da ga bodo s težavo zmogli. Zato so člani izvršnega sveta na nedavni seji zahtevali, naj tudi ostale šole nabavijo šolske knjige, kakor je bilo ponekod že dolgo let v navadi. Prav tako so zahtevali, naj bi vsebino učbenikov ne menjavali vsaki d' e šolski leti. S to zahtevo pa se bodo morali najbrž obrniti nekoliko dlje kot le na občinski izvršni svet.
Rokovo cerkev bodo zaščitili
Brežice: Vlaga načenja pomemben kulturni spomenik
BREŽICE — Cerkev sv. Roka v Brežicah sodi med dvajset zaščitenih slovenskih baročnih cerkva. V začetku 18. stoletja jo je kot zahvalno cerkev zgradila Marija Wurmb-randt, žena prvega lastnika brežiškega gradu Ignaca Marije Attemsa. Za ta kulturni spomenik je značilna čista baročna arhitektura z zanimivo baročno fresko v notranjosti.
Dragoceni hram načenja talna vlaga. zato so ga klenili zavarovati pred njo. Denar za zaščitna dela so zbrali občinska kulturna skupnost, kulturna skupnost Slovenije in župnijski urad v Brežicah. Zaščitna dela strokovno vodi Zavod za varstvo kulturne in naravne dediščine Novo mesto v dogovoru z odborom za spomeniško varstvo pri občinski kulturni skupnosti, ki mu predseduje prof. Marjan Gregorič. Delavci odkopavajo temelje in jih odpirajo, da bi meteorna voda lahko odtekala v kanalizacijo. Če zunanja kineta ne bo zadoščala, bodo napravili še notranjo.	j, T.
REKORDNA
PROIZVODNJA
CELULOZE
KRŠKO— VTCP Videm je vse od leta 1983 veljal rekord v polletni pr-oizvodji kvalitetnih celuloznih vlaken. Tedaj sojih v prvem polletju delavci naredili za 67.179 ton. V letošn jem prvem polletju pa sodelavci v tozdu Celuloza dosegli nov rekord — 68.797 ton kvalitetnih vlaken celuloze.
Vojaški orkester slavi
Pred 45 leti so se v Črnomlju zbrali borci -ki in ustanovili svoj orkester
glasbeni-
IZPITI ZA
NARAVOSLOVNO SMER
LJUBLJANA — Ob 45-letnici obstoja in delovanja vojaškega orkestra so v Cankarjevem domu priredili 19. junija letos svečan koncert, Bojanu Adamiču pa so za prispevek k razvoju vojaške glasbe podelili plaketo JLA.
Poleti 1944 so borbene enote po Sloveniji prejele telegram, kije pozival vse borce glasbenike v Črnomelj. V enotah, kot pravi tedanji referent za glasbo pri Glavnemu štabu Bojan Adamič, niso bili navdušeni nad tem pozivom, ker so menili, da so jim borci bolj potrebni za boj kot pa za glasbo. Zbral seje vendarle dobršen del glasbenikov, toda borci so bili brez instrumentov, dobili so jih
Kamere tečejo
Mali jubilej slovenskega filma — Proizvodnja teče
Slomškov spomenik
Javni natečaj za spomenik narodnemu prosveti-telju
Letos mineva 40 let od nastanka prvega povojnega slovenskega celovečernega filma Na svoji zemlji. In čeprav je okoli slovenske filmske proizvodnje ta čas spletena mreža krize, za nekatere prosojna in pajče-vinasta, za nekatere pa čvrsta, se proizvodnja ni zaustavila.
V	dokončni dodelavi je film Filipa Robarja Veter v mreži in dokončuje se tonska obdelava filma Coprnica Zofka, stekle pa so tudi priprave za nov celovečerec Umetni raj. ki ga pripravljata režiser Karpo Godina in scenarist Branko Vučičevič. Film se v svoji sicer povsem svobodno oblikovani fiktivni zgodbi naslanja na resnične zgodovinske osnove, na srečanje in znanstvo pionirja slovenskega filma Karla Grossmana in kasnejšega svetovno znanega filmskega režiserja Fritza Langa.
V	Vibi pa se pripravljajo tudi za realizacijo dragega in nacionalno pomembnega projekta: pripravljajo snemanje prve slovenske celovečerne risanke, ki pa naj bi prišla na platna leta 1991.
Od letošnjega septembra naprej bosta slovenska kulturna javnost in Cerkev z več prireditvami počastili spomin na škofa Antona M. Slomška, narodnega prosvetitelja, pesnika in pisatelja. Letos mineva 130 let, odkar je prenesel sedež lavantinske škofije v Maribor in s tem zakoličil našo severozahodno mejo, hkrati pa z ustanovitvijo semenišča zastavil visoko šolstvo v Mariboru.
Zaradi vsenarodnega pomena, ki ga ima Slomšek v naši zgodovini, mariborska kulturna skupnost in škofijski ordinariat vabita slovenske umetnike, da se udeležijo natečaja za spomenik, ki ga nameravajo postaviti prihodnje leto v Mariboru.
Osnutek spomenika, ki naj bo izdelan v merilu 1:5 in zamišljen tako, da bo upodobljenec prepoznaven po svojem človeškem liku in zgodovinskem pomenu, naj umetniki pošljejo pod šifro do 30. novembra letos. Žirija bo podelila tri denarne nagrade (50,30 in 20 mio din), prvonagrajeni osnutek ima pravico do izvedbe, vsi natečajniki, katerih osnutki bodo izpolnili pogoje razpisa, pa bodo dobili odškodnino.
BREZ LEPOREČJA V AKCIJO
KRŠKO — Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Krškem skuša v okviru nacionalnega programa akcije »minus 10« prispevati svoj delček v mozaiku, ki mu lahko rečemo tudi skrb za večjo prometno varnost vseh udeležencev v cestnem prometu. Zato upamo, da bo poslej manj leporečja in podeljevanja raznih priznanj, več ofenzivnosti pri uresničevanju že sprejetega. Dokler bodo gradili ceste »na črno«, mimo veljavnih predpisov, pozabljali na že davno obljubljene pločnike, kot je denimo tisti ob regionalki skozi Staro vas, Libno, Dolenjo vas itd, bodo naše ceste le še bolj krva ve. In ve se, koliko lahko k temu prispeva nek svet, koliko pa neprimerno bolj odgovorni neodgovomežL
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek je bilo moč dobiti krompir po 7 tisočakov, endivijo po 10, čebulo po 6, česen po 12, paradižnik po 8, hruške po 5, marelice po 10, breskve po 8 do 10, ringlo po 4, jabolka 6 do 8, kumarice pa po 18 tisočakov kilogram. Glava cvetače je stala 5 tisočakov, pu-šelj korenja ali pese tudi pet tisočakov, jajce 2 tisočaka, lonček skute 30 tisočakov, lonček smetane pa 50 tisoč dinarjev. Jurčkov v ponedeljek na trgu ni bilo moč dobiti, lisičke pa so stale 5 tisočakov kilogram, vendar so šle slabo v prodajo.
Priznavalnine za inflacijo
število upravičencev do teh prejemkov upada
KOLESARSKI MARATON FRANJA
LJUBLJANA — 22. julija letosbo8. kolesarski maraton Franja. Udeleženci bodo startali tega dne ob 8. uri v Tacnu pod Šmarnogoro. vozili skozi Ljubljano, Vrhniko. Logatec. Idrijo. Cerkno in Škofjo Loko ter po približno X urah prispeli nazaj v Tacen.
Uresničevanje politike dodeljevanja občinskih priznavalnin je bilo tema razprave na seji republiškega komiteja za borce in VVI. Na seji, ki jo je vodil Stane Kotnik, je v poročilu nanizala Stanka Tutta nekaj po-daikov glede priznavalnin. V primerjavi z letom 1987 seje lani število upravičencev do teh prejemkov zmanjšalo za 220 oz. za odstotek od skupnega števila. Pričakovati ie. da se bo zaradi naravnega procesa upadanje števila upravičencev nadaljevalo tudi v letošnjem letu.
Med prejemniki priznavalnin je več kot polovica kmečkih upravičencev Povprečna priznavalnina v Sloveniji je v decembru 1988 znašala 105.615 din ali 28 odst. najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo v tem času. Podatki o lanskem uresničevanju dogovora gibanja priznavalnin kažejo, da so občine dosledno izvajale sklepe DD o medletnih uskladitvah priznavalnin Prva uskladitev v višini do 60odst. je bila v tretjini občin opravljena do konca septembra. V vseli ostalih občinah so to storili v oktobru, razen v občini Novo mesto, kjer sojih prvič uskladili šele v decembru.
Uresničevanje družbenega dogovora o priznavalninah kaže. da ie sistem priznavalnin ustrezen temelj za zagotavljanje socialne varnosti udeležencev NOV z nizkimi prejemki ali brez prejemkov, seveda pa ob predpostavki, da se sprejeti sistem tudi dejansko izvaja. Pri tem je potrebno omeniti, da je indeks rasti priznavalnin vse od 1985. leta nekoliko nad indeksom povečevanja življenjskih stroškov v Sloveniji.
Zagotavljanje zadostnih sredstev bo zato naloga odbora udeležencev družbenega dogovora in strokovne službe republiškega komiteja za borce in VVI tudi v bodoče. Na omenjeni seji so v zvezi s tem sklenili, da je potrebno spričo rastoče inflacije in zaradi naglega povečevanja življenjskih stroškov občinske priznavalnine med letom večkrat valorizirati.
Na predlog republiškega komiteja za borce in VVI je odbor družbenega dogovora sprejel sklep o prvi medletni uskladitvi stalnih občinskih priznavalnin. Razliko, izhajajočo iz uskladitve, naj bi upravičencem izplačali za čas od I maja naprej.
pri Belokranjcih, ki so jih bili poskrili pred sovražnikom.
Tako je bil 18. junija 1944. leta v Črnomlju ustanovljen centralni orkester pri Glavnem štabu NOV in POS pod vodstvom dirigentajn organizatorja Bojana Adamiča. Iz Črnomlja, kjer je bil formiran, gaje vodila pot prek Ajdovščine, Nove Gorice do Trsta, kjer je pričakal konec vojne. Istočasno so tudi glasbeniki IV. armade formirali svoj orkester pod vodstvom Draga Larbeka.
Po osvoboditvi so v svoj repertoar vključili zelo veliko novih in aktualnih del, s katerimi so nastopali na raznih proslavah, jubilejih, mitingih in delovnih akcijah, imeli so prek 200 koncertov na leto širom po Sloveniji. Igrali so dela iz naše revolucionarne preteklosti, poznana dela jugoslovanskih in svetovnih komponistov in tudi izvirno slovensko glasbo. Za uspeh ljubljanskega vojaškega orkestra gre nedvomno zahvala njegovim dirigentom: Bojanu Adamiču, Stjepanu Dlesku, Jožetu Brunu, Pavletu Brzulju, Ivanu Knaficu, Ladislavu Lešku in Robertu Ivanoviču.
S. NIKOLIČ
BREŽICE — Srednja šola Brežice je razpisala vpis v devet oddelkov prvega letnika, tri za matematično-naravoslovno. in po enega v družboslovno in pedagoško usmeritev; za poslovnofinančno in trgovinsko dejavnost sta bila razpisana dva oddelka za smer ekonomski tehnik in dva oddelka za smer prodajalec. V naravoslovno matematično smer so bili sprejeti vsi kandidati. Bilo jih je 97. Za družboslovno usmeritev so organizirali sprejemne izpite. Prijav je bilo 47, sprejetih 36 učencev. V pedagoško smer so bili sprejeti vsi učenci (36). za smer ekonomski tehnik pa so od 76 prijav ljencev štiri odklonili. S starši in učenci so se dogovorili na svetu šole. da bo merilo uspeh v osmem razredu. Prodajalci so bili vsi sprejeti; prijavilo se jih je 68. Letos je v prvih letnikih en oddelek več kot lani. zato pa bo v tretjem letniku eden manj.
REZULTAT ZA GUINESSO VO KNJIGO
KOČEVJE - Kočevska košarke | | se počasi vendarle znova poslavlja ne noge, nemara je k temu pripomogle ludi svojevrstno odkritje, za katero mnogi zatrjujejo, da bo svoje mesto našlo ludi r sloviti Guinessovi knjigi rekordov. Ne tako davnega 1968. leto so mladinci Kočevju v prvenstven11 tekmi premagali ekipo KK Moste t J neverjetnim rezultatom 111:0. Tekmo | je bila odigrana v Ljubljani, kar daj11| rezultatu še dodatno težo, zato je nemara prav tudi. če naštejemo kočevske igralce: Papež, Šlemberger, Dekleva, Strle. Pongračič, Bižal, Vukelja Zamida, Dejak in Simšič. Ob tem naj zapišemo, da so bili tistega leta prvaki igralci Olimpije, ki pa so imeli bojda s košarkarji iz Most težavno delo. j čudnega potemtakem, da kočevski košarkarski dela vci sedaj mrzlično iščejo zapisnik srečanja, s katerim želi jo rezultat prijavili v Guinessovo knji go rekordov.
M. Gf.
OPOREČNA PITNA VODA
KOSTANJEVICA — V Kostanjevici vodstvo krajevne skupnosti dobro pozna pereče probleme vaščanov pri preskrbi z zdravo pitno vodo. Najbolj bi bili potrebni pomoči pri gradnji oziroma obnovi vodovodnega omrežja krajani v vaseh Čemeča vas, Avguštine in Oštrc, kjer je voda oporečna. Sami vaščani in krajevna skupnost ne bodo kos naložbi, zato pričakujejo pomoč občinske komunalne skupnosti.
	j
Trg Oorjanakaga	
bataljona	
Kostanjevica
Novo »••to
inv
ii
m,
I
Obvoi xa volil* nad 6 ton »kupno t»l»
ISKRA
Laaenda:

popolne »«POr#
Komunala Novo mesto obvešča, da bo zaradi gradnje VO' dovoda za ves promet zaprta TRUBARJEVA CESTA
v
centra
Šentjerneju na odseku od uvoza v Iskro do Šentjerneja.
Zapora bo v času od 24. 7.1989 do 5. 8. 1989.
Obvoz za osebna vozila in tovorni promet do 6 ton skupn® teže bo po lokalni cesti skozi Zameško, za ostali tovorni promet pa preko Novega mesta.
Prosimo za razumevanje.

m
OPEKARNA - RUDNIK BREŽICE
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
i
&
•»v.
I
S:
	-		—~			—3 • r-Cf 1?:»	
				
				
		■-"C		
—	C			*
				
1
1
’.V.
:8
«
I
8:
■Xv
Si!
I
.V.
\v.
M
•y.<
\v.
;.v,
M
v!;!
Sv
:W
s;
a\v
i
8
i
'Š
.v.*
8:
v»\

CENA DIN/KOS BREZ PROMETNEGA DAVKA	
SILIKATNI FASADNI BLOK 4/1	17.771
SILIKATNI FASADNI ZIDAK 1/1	4.825
BARVNI FASADNI ZIDAK 1/1	6.755
CEPLJEN ZIDAK V PLOŠClCE	CENA
DOLŽINA - ŠIRINA - DEBELINA	DIN/nf
250	X	65	X	20 mm
250	X	65	X	30 mm
250	X	65	X	40 mm
250	X	65	X	60 mm
250	X	65	X	80 mm
250	X	120	X	33 mm
290	X	140	X	40 mm
190	X	140	X	36 mm
95.079
98.193
127.336
187.435
254.644
157.200
189.566
198.560
V ceni je zaračunana inštruktaža minimalno naročilo 10 palet.
Vse izdelke nudimo tudi v barvah!
in dostava na dom do 150 km za
I
i
Za gotovinsko in avansno plačilo odobravamo kupcem 25% popusta Za virmanska plačila pa 20% popusta.
:8.
Zahtevajte informacije in prospekte v industrijski prodajalni tovarne po telefonu 0608/61-798, 61-222.

rka
na
glo
?ro
sto
"g' | en
eni
ti
0
¥
v-
y
¥ nuj 1 ki 'us lit sihi il-rt ¥
VIO OSNOVNA ŠOLA NOVO MESTO Delovna SKupnost skupnih služb
Razpisuje dela in naloge
Računovodje do oš novo mesto
za nedoločen čas Pogoji:
" visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri " 5 let delovnih izkušenj pri računovodskih delih in nalogah ~~ sposobnost organiziranja in vodenja ~~ znanje uporabe računalnika v praksi.
Kandidati morajo poslati prošnjo z dokazili o izpolnjevanju Pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: vlO OŠ NOVO MESTO, DSSS, Valantičevo 2. u izbiri bomo kandidate obvestili v zakonitem roku.
414/29
toERCATOR-KZ KRKA n.sub.o.
'OZD OSKRBA n.sub.o. Novo mesto LKS 10, Novo mesto
Izbilo k sodelovanju
STARSI, UČENCI!
se še niste odločili o nadaljnjem šolanju, vas vabimo, da se fiiesafe V na^' or9an,zac,il’ ™ razpisuje štipendije za poklic
padimo štipendijo za deficitarne poklice, plačilo stroškov bi-panla v internatu ter stroškov prevoza in šolskih potrebščin.
•0 končanem šolanju, ki traja tri leta, zagotavljamo zaposlitev N^fOZnosf' na^aljnjega izobraževanja, atančnejše informacije dobite na sedežu TOZD v Novem ocitu, na Cesti komandanta Staneta 10 ali po telefonu 21-«6, 26-059, 22-542.
Gozdno gospodarstvo Novo mesto skupščini
TOK Gozdarstvo Črnomelj TOK Gozdarstvo Trebnje
razpisujeta
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1.	Vodje TOK Gozdarstvo Črnomelj
2.	Vodje TOK Gozdarstvo Trebnje
Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki, morajo kandidati pod tč. 1. in tč. 2. izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	da imajo strokovno izobrazbo diplomiranega gozdarskega inženirja in najmanj 5 let delovnih izkušenj v gozdarstvu ali strokovno izobrazbo gozdarskega tehnika in 10 let delovnih izkušenj v gozdarstvu;
—	da imajo strokovne in organizacijske sposobnosti;
—	da imajo sposobnost za razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov.
Izbrana kandidata bosta imenovana za štiri leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov;
Pod tč. 1:
Temeljna organizacija kooperantov Gozdarstvo Črnomelj, 68340 Črnomelj, Pod smreko 10 — s pripisom: za razpisno komisijo Pod tč. 2:
Temeljna organizacija kooperantov Gozdarstvo Trebnje, 68210 Trebnje, Baragov trg 2, s pripisom: za razpisno komisijo Kandidate bomo o izidu obvestili v 8 dneh po sklepu o izbiri.
Trv^dno gospodarstvo Novo mesto, n.sub.o.
> OZD Gozdarstvo Straža, n.sub.o.
Komisija za medsebojna razmerja delavcev
javlja prosta dela in naloge
— vodenje blagovnega knjigovodstva in odpreme
Pogoji;
~~ strokovna izobrazba ekonomskega tehnika; jT eno leto delovnih izkušenj
nih 0Vj9 razmerje bomo sklenili za določen čas in sicer, do vr-tve delavke s porodniškega dopusta, naifVe ?,^Kazili naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na asiov Gozdno gospodarstvo Novo mesto, TOZD Gozdarstvo kira*aJ 68351 Straža, Pod Srobotnikom 21. kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
419/29
SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM NOVO MESTO
razpisuje po sklepu sveta
JAVNO LICITACIJO za odprodajo osnovega sredstva
stanovanjska hiša, Breg 10
—	stavbisče	61 m2
—	dvorišče	55 m2
—	vrt (njiva)	24 m2
Hiša stoji v historičnem delu mesta, neposredno poleg restavracije Breg, in je primerna za drobno tiho obrt ali stanovanje. Licitacija bo 12. 8.1989 ob 9. uri.
Izklicna cena 146,000.000 din.
Varščina znaša 10% od izklicne cene in jo interesenti nakažejo 5 dni pred pričetkom dražbe na žiro račun št 52100-603-30297. Varščina se vračuna v kupnino najugodnejšemu ponudniku, ostalim ponudnikom pa se vrne v 8 dneh po opravljeni javni dražbi.
Kupnino plača najugodnejši ponudnik najkasneje ob podpisu pogodbe.
Prometni davek in ostale stroške plača kupec.
Predkupno pravico ima najemnik oziroma stanovalec.
Objekt spada pod spomeniško varstvo.
Vse podatke o nepremičnini dobe interesenti na tel. št. 21 -527, 24-287, 24-603 ali na upravi šole.
V skladu z 11. členom odloka o priznanjih občine Brežice (Uradni list SRS št. 22/80) in 2. členom odloka o spremembi odloka o priznanjih občine Brežice (Uradni list SRS št. 31/83)
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SKUPŠČINE OBČINE BREŽICE
RAZPISUJE
OKTOBRSKE NAGRADE, PRIZNANJA IN PLAKETE OBČINE BREŽICE ZA LETO 1989
1.	Oktobrske nagrade se podeljujejo posameznikom in pravnim osebam za posebne dosežke na družbenoekonomskem, političnem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in drugih področjih dela, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek občine Brežice.
2.	Priznanja se podeljujejo posameznikom in pravnim osebam za izredno uspešno delovanje na vseh področjih družbenega dela (na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti in družbenoolitičnega dela).
3.	Plakete občine Brežice se podeljujejo kot spominsko darilo posameznikom ali pravnim osebam ob praznikih, jubilejih in drugih posebnih priložnostih kot priznanje za zasluge na kateremkoli področju družbenega dela.
4.	Predloge lahko posredujejo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, izvršni svet SO Brežice ter posamezniki.
5.	Predloge je treba podati v pisni obliki komisiji za odlikovanja in priznanja skupščine občine Brežice na naslov: Skupščina občine Brežice, Cesta prvih borcev 18, 68250 Brežice, najkasneje do 31. avgusta 1989.
Predlogov, ki bodo prispeli po tem roku, komisija ne bo upoštevala.
6.	Podelitev oktobrskih nagrad, priznanj in plaket občine Brežice za leto 1989 bo 28. oktobra 1989 ob prazniku občine na svečani seji zborov skupščine občine Brežice.
Komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Brežice
NAROČILNICA
Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov
Priimek in ime: ______________
Ulica in hišna št.:___________
Poštna številka in kraj.: Št. osebne izkaznice:_____

DENARNO BLAGOVNA LOTERIJA
fBANSOCe/lNSKO REGATNO DRUŠTVO
DOBITKOV
• 1 dobitek 3.000.000.000.—
• 18 dobitkov po 500.000.000.—
• 30 dobitkov po 300.000.000.—
• 8 dobitkov, avtomobil CBX 16 RS • 2 dobitka, potovanje s turist, agenc. > 100 dobitkov, barvni televizor 100 dobitkov, videorekorder • 100 dobitkov, jadralna deska • 60 dobitkov, pralni stroj • 60 dobitkov, pomivalni stroj • 60 dobitkov, hladilna omara > 60 dobitkov, štedilnik 500 dobitkov, multipractic
?ENA SREČKE : 50.000 din ŽREBANJE 26. AVGUSTA 1989 V PORTOROŽU
SpONZORj|:
gorenje
CIMOS KOPER
a i i)
11 TFM TFflNII UAQ 7AAIIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI V I cm I CUNU VMO Z.MNIIVI A prodam - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
fl
tedenski koledar
Četrtek, 20. julija — Maijeta Petek, 21. julija — Danijel Sobota, 22. julija — Dan vstaje Nedelja, 23. julija — Brigita Ponedeljek, 24. julija — Kristina Torek, 25. julija — Jakob Sreda, 26. julija — Ana
LUNINE MENE
25. julija ob 14.31 — zadnji krajec
kino
BREŽICE: 21. in 22. 7. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Železna roka pravice. 22. in 23. (ob 22. uri) nemški erotični film Pohotna Marilyn. 23. (ob 18. in 20. uri) in 24.7. (ob 20. uri) ameriški film Policaj Manijak. 25.7. (ob 20. uri) ameriška drama Noč in dan Makroja.
ČRNOMELJ: 20.7. (ob 20. uri) italijanski erotični film Ljubezen in strast. 21.7. (ob 20. uri) ameriški akcijski film
Smrtonosni plen. 21. 7. (ob 22. uri) in 23.7. (ob 20. uri) ameriški erotični film Poper iz Miamija — II. del. 23. 7. (ob 18.) ameriška komedija Moja priljubljena leta. 25. 7. (ob 20. uri) ameriški erotični film Vragolije šolskih dni.
KRŠKO: 21.7. (ob 22. uri) ameriški erotični film Voyeur. 23. 7. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Profesija komandos.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 20. 7. (ob 20. in 22. uri) ameriški film Ciklon. 21.7. (ob 20. in 22. uri) ameriški film Ljubezen, seks in ostalo. 22. in 23. 7. (ob 20. in 22. uri) ameriški grozljivi film Demoni — II. del. 24. 7. (ob 20. in 22. uri) ameriška komedija Transilvania. 25.7. (ob 20. in 22. uri) in 26. 7. (ob 22. uri) ameriški kriminalni film Domiselni ubijalec. 26. 7. (ob 20. uri) ameriški risani film Ameriška pravljica.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 21.do 23.7. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Nevaren posel. Od 24. do 26. 7. (ob 18. in 20. uri) ameriški film Striptiz smrti.
službo dobi
IZKUŠENIM AKVIZITERJEM nudim delo. Tel. (068) 26-330. (2833-SL-29)
ZA GOSTINSKA OPRAVILA v tujini iščem dekle, po možnosti s pasivnim znanjem francoščine. Tel. (0608) 69-213. (P29-64MO)
DEKLE za samostojno delo v bifeju zaposlim. Stanovanje in hrana preskrbljena. Tel. (0608) 69-138, po 18. uri (P29-43MO)
službo išče
POTREBUJETE POMOČ v gospodinjstvu? Pokličite na tel. 85-498. (5063-RA-29)
Živi kje kdo v svoji hiši sam, brez potomcev, ostarel, osamljen ali potreben pomoči? Vzamemo za streho nad glavo; zanj bi lepo skrbela mati s parom otrok in lastnim prevozom. Naslov v upravi lista. (P29-2 MO)
FANT iz okolice Novega mesta išče kakršnokoli honorarno zaposlitev. Prednost ima avtomehanična stroka (diesel). Naslov v upravi lista. (2774-SI-29)
stanovanja ,
MLADA ŠTUDENTSKA DRUŽINA išče primerno stanovanje. Tel. dopoldne (068) 22-212, družina Valerij. (2561-ST-29)
motorna vozila
PRODAM JUGO 45, letnik 88. Šlaj-kovec Zdenka, Krka 44, tel.: 27-412. (P28-74MO)
GOLF DIESEL, letnik 1979, prodam ali zamenjam za mlajši letnik. Tel. 47-188. (2769-MV-29)
FIČO, letnik 1971, vozen, registriran do 1990. leta, naprodaj za 400 SM. Mačkovec 4 pri Dvoru. (2766-MV-29) JUGO 45 A, star dve leti in pol, prodam. Tel. (068) 84-238, Rado Gliha, Žužemberk 50. (2563-MV-29)
126 P, letnik 1980, in avtomatik, letnik 1986, prodam. Tel. 25-344. (2754-V-29)
BAGGY, registriran do julija 1990, prodam. Tel. 22-798. (2758-MV-29)
126 P, letnik 1976, prodam. Kum Mar-
jeta, Družinska vas 91, pri Šmarieških
To " ‘ --------------
Toplicah. (2807-MV-29)
RENAULT 4 GTL, star 14 mesecev, prodam. Telefon 22-395 (dopoldne).
126 P, star 15 mesecev, prodam po ugodni ceni. Tel. 26-314, (popoldne).
R 4 GTL, letnik 1985, prodam. Tel. 22-813 in 22-967. (P29-61MO)
JAWO 350, letnik 1987, neregistrirano, odlično ohranjeno, dodatno opremljeno, prodam. Janez Gačnik, Šutna 16, Podbočje. (P29-63MO)
GOLF JX, letnik 1986, prodam. Viktor Simčič, Majde Šilc 18, Novo mesto. (ček-MV-29)
Z 101, letnik 1984, in JUGO 45 AX, letnik 1987, prodam ali zamenjam za GOLF diesel. Tel. 40-211. (P29-66MO)
MOTOR TOMOS 15 SLC, letnik
1981, obnovljen, ugodno prodam. Kajs, Ragovska 22, Novo mesto. (2836-MV-29) ŽASTAVO 101 mediteran, letnik 1980, s plinsko napeljavo, prodam. Tel. 27-943. (2835-MV-29)
126 P, letnik 1978, prodam. Jože Ke-belj, Dol. Karteljevo 11 a, Novo mesto. (2829-MV-29)
Z 750 LE, letnik 1983, prodam. Jože Robek, Dule 17, Bučka. (2828-MV-29) Z 750, december 1984, prodam. Tel. 27-930. (P29-33 MO)
Z 128 rdeče barve, november 1986, dobro ohranjeno, garažirano, prodam. Tel. (0608) 67-115 ali Peter Močan, Mladinska 3, Dobova. (P29-60MO)
Z 101, letnik 1986, prodam. Milan Turk, Gor. Maharovec 6, Šentjernej. (2809-MV-29)
Z 750, obnovljeno, letnik 1976, prodam. Tel. 27-694. (P29-35MO)
NOV BT 50 S prodam. Tel. 42-411. (P29-36MO)
126 P, letnik 1986, prodam. Tel. 25-580. (P29-37MO)
OPEL KADETT, letnik 1977, in VESPO PX 200 E, letnik 1987, prodam. Tel. (0608) 31-596. (P29-39MO) ZASTAVO 126 PE, letnik 1985, prevoženih 40.000 km, prodam. Tel. (068) 40-273. (P29-40MO)
MERCEDES 220 D, letnik 1970, obnovljen, prodam. V račun vzamem cenejši avto. Tel. (068) 47-744. (P29-44MO) FIAT 126, letnik 1986, prodam. Tel. 22-465. (2790-MV-29)
126 P, letnik 1982, in GOLF JGL, letnik 1981, prodam. Milena Radkovič, Drča 7, Šentjernej. (ček-MV-29)
JUGO 45 A, letnik 1987, ohranjen, prodam. Tel. (068) 84-650. (2814-MV-29)
ZASTAVO 101, letnik 1983, prodam. Tel. (0608) 75-781. (2813-MV-29)
BM W R 65, letnik 1979, prodam. Tel. (0608) 81-827. (PR-MV-29)
ZASTAVO 750 LE, letnik 1981, prodam. Tel. 84-343. (2817-MV-29) TOVORNO VOZILO ZASTAVA 650 ugodno prodam. Prodam tudi Zastavo 650-konfekcijski kontejner z zagotovljenim delom. Tel. 22-798 zjutraj od 7. do 7,30. (2818-MV-29)
Z 128, letnik 1987, prodam. Tel. 23-965. (2820-MV-29)
Z 128, letnik 1987, prodam. Tel. 23-965. (2820-MV-29)
CITROEN AX prodam ali zamenjam za cenejši avto. Tel. 65-501. (2822-MV-29)
JUGO 45 A, letnik 1987, zelo ohranjen, registriran do maja 1990, ugodno prodam. Vuica, Pod vinogradi 36, Straža. (2823-MV-29)
Z 750 lux, letnik 1978, in R 4 TL, letnik december 1982, prodam. Silvo Bele, Potov Vrh 17 a, Novo mesto. (ček-MV-29) LADO KARAVAN, letnik 1979, in GOLF diesel, letnik 1985, prodam. Tel.(068) 73-075. (2840-MV-29)
GOLF DIESEL, letnik 1979, ugodno prodam. Tel. (0608) 70-415. (P29-50MO)
ZASTAVO 850 SC, letnik 1979, prodam za 1200 DEM. Jože Retel, Občice 6, Dolenjske Toplice. (2827-MV-29)
DOLENJSKI UST
IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton štefanič.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB - Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 6.000 din, naročnina za 2. polletje 150.000 din; za delovne in družbene organizacije 320.000 din na leto; za tujino 40 ameriškiti dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 120.000 din, na prvi ali zadnji strani 240.000 din; za razpise, licitacije ipd. 130.000 din. Mali oglasi do deset besed 90.000 din, vsaka nadaljnja beseda 9.000 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
KARAMBOLIRANO Z 101, letnik 1985, ugodno prodam. Ogled od 17. ure dalje. Malinovič, Pot na Goijance 44, Novo mesto. (P29-67MO)
JUGO 45 E, letnik 6/87, 22.500 km, prodam. Tel. (068) 51-492. (P29-54MO) OPEL KADET C 1200 KARAVAN 77 rdeče barve, pravkar registriran, prodam. Tel. (068) 22-669. (P29-55MO) LADO R1VO1300, staro 14 mesecev, prodam. Okorn, Blato 22, Trebnje, tel. popoldne (068) 44-859, dopoldne (068) 44-21 l.(P29-15MO)
BMW R-50/50, letnik 1972, v odličnem stanju, prodam. Tel. (068) 25-912, popoldne. Cena 350 DEM. (P29-17MO) JUGO 45, star dve leti, 15000 km, prodam, Ravbar, Dol. Toplice, tel. 65-247. (P29-18MO)
126 PGL, letnik 1987, prodam. Kermc, Nad mlini 41/20, Novo mesto. (P29-22MO)
GOLF JX, letnik 1987, in mercedes 200 D, letnik 1970, prodam. Tel. (068) 49-107, 49-137. (2803-MV-29)
126 P, letnik 1986, prodam. Tel. 28-794. (2788-MV-29)
GOLF DIESEL, 8/1983, in audi 90 super prodam. Tel. 21-912. (P29-28MO) JAWO 350, športno opremljeno, registrirano do 1. 4. 1990, prodam. Tel. (068) 47-488. (P29-27MO)
LADO caravan 1200, letnik 1981, ter 3 mm3 suhega smrekovega ostrešja (že obdelanega) prodam. Cena po dogovoru. Ciril Beretič, Šmaijeta 32. (P29-26MO) 126 P, letnik 1984, registriran do maja 1990, prodam. Tel. (068) 43-571, popoldne. (P29-25MO)
126 PGL, letnik 1987, prodam. Roman Košale, Potočna vas 23 a, Novo mesto. (2783-MV-29)
LADO 1300 S, letnik 1983, prodam., Tel. 86-210. (2782-MV-29)
R 4 GTL, letnik 1987, rdeče barve zelo ugodno prodam. Tel. 26-741. (2785-MV-29)
GOLF DIESEL, letnik 1985, prodam. Tel. 27-029, dopoldne, 84-407, popoldne. (P29-29MO)
Z 101 GTL 55, letnik 1987, in tovorni avto Mercedes 11-13, letnik 1976, ugodno prodam. Informacije na tel. (068) 52-282. (2784-MV-29)
UNO 45, prva registracija april 1984, prevoženih 67000 km, prodam. Telefon (0608) 60-094. (P29-24MO)
R 4, letnik 1978, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel. (0608) 61-437. (2786-MV-29)
GOLF diesel, letnik 1983, zelene bar-
ve, prodam. Franc Bevc, Dol. Kronovo 33, Šmaiješke Toplice. (P29-12MO)
R 18 prodam. Tel. 22-648. (P29-14MO)
PRODAM JUGO 45 A, letnik 86. Inf. na tel.: 28-022.
GOLF DIESEL, letnik 1986, prodam za 17 mil., šotor ter dve splani vreči, novi, pa za 3,5 M. Priselac, Drska 50, Novo mesto. (P29-49 MO)
ZASTAVO 750, november 1984, dobro ohranjeno, prodam. Anton Štamcar, Gorenja vas 38, Šmaiješke Toplice. (2807-MV-29)
OSEBNI AVTO JUGO 45 rdeče barve, letnik 1987, prodam. Tel. 58-254 od 13. do 19. ure. (2806-MV-29)
Z 101 GTL, letnik 1986, prodam. Tel. 20-411. (ček-MV-29)
ZASTAVO 126,oktober 1986,27.000 km, prodam. Tel. 28-343. (28P5-MV-29) TOMOS APN 6 S, v garanciji, prodam za 1,1 M. Trščinar, Jurna vas 30, Novo mesto. (2804-MV-29)
RENAULT 4 GTL, letnik izdelave 1984, registriran do 1990, prodam. Slavko Habinc, Kremen 20, Krško. (2799-MV-29)
ZASTAVO 101 GT, letnik 1983, pro-29
dam. Tel. (068) 21-675. (2778-MV-29) 126 P, letnik 1980, registriran do aprila 1990, prodam za 1200 DEM. Tel. 24-567. (2781-MV-29)
126 P, letnik 1983, prodam. Milan Pergar, Nad mlini 17, Novo mesto, tel. (068) 22-780. (2780-MV-29) PRODAM tovorni avto TAM 5000 za prevoz kontejneijev, letnik 1973, z novim motorjem, in kontejner. Vrtačič, Otočec, Nad Krko 12. (2777-MV-29)
Z 750, letnik 1982, registrirano do januarja 1990, prodam. Golobič, Dolž 7, Novo mesto. (2773-MV-29)
FIAT 126 PK, letnik 12/1983, prevoženih 48.000 km, odlično ohranjen, prodam. Tel. 42-346, Robert Lampe, Vrh 22, Šentjernej. (2789-MV-29)
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1984.
registrirano do decembra, in traktorsko škropilnico (2001), še v garanciji, prodam. Tel. (068) 24-226. (2791-MV-29) KARAMBOLIRANO ZASTAVO 101 1-1 GX, letnik 1988, prodam. Tel. 49-673. (P29-65 MO)
PEUGEOT 305 SR za vrednost 7.400 DEM prodam. Tel. 27-782. (4935-MV-29)
KADETT D, model 80 (uvoz in ZRN), prodam. Tel. (0608) 70-039, popoldne. (P29-57 MO)
SAMARO, maj 1988, prodam. Trebnje, tel. 44-948. (P29-58 MO)
Z JUGO 1,1 GX, letnik 1987, in R 18, letnik 1984, prodam. Tel. 40-009 po 15. uri. (P29-59 MO)
126 P, letnik 1987, odlično ohranjen, prodam. Tel. 42-466. (2826-MV-29) GOLF JXD, letnik 1985, in 126 P, letnik 1977, obnovljen, registriran, ugodno prodam. Gor. Kamence 23, Novo mesto. (P29-69 MO)
prodam
PRODAM rabljeno peč za centralno na olje, 2 kom. hrastovih vhodnih vrat in strešno okno. Vprašajte popoldne na tel. 21-292, Kuhar, Kettejev drevored 33,
Novo mesto. (ček-PR-29)
STREŠNIK, grafitno siv, Dobruška
vas, 2000 kom., poceni prodam. Tel. (0608)61-846. (P29-11MO)
GLOBOK otroški voziček (uvožen), stajico in hojico prodam. Tel. 65-478. (P29-13MO)
STROJ za izdelavo betonskih zidakov, star 4 leta (štirje modeli), prodam. Tel. (0608) 33-887. (P29-19MO) KOMPLETNO rabljeno ostrešje z letvami in opeko, velikost 5x6, prodam. Martin Brodarič, Rosalnice 14, Metlika. (P29-20MO)
KRAVO, staro 7 let, 8 mesecev brejo, prodam. Tel. 85-919. (2793-PR-29) BARVNI TELEVIZOR Gorenje in črno-beli prenosni televizor Iskra prodam. Informacije popoldne na tel. 25-511. (2796-PR-29)
5 čebeljih družin na 10 AŽ satju prodam. Telefon 52-372. (2774-PR-29) DVA VINSKA SODA (800 in 6001), rabljena, prodam. Longar, Cešnjevek, Trebnje. (2775-PR-29)
PO UGODNI CENI prodam dekliško posteljo z jogijem ter garderobni omari. Tel. 65-494. (2560-PR-29)
STROJ za izdelovanje lesenih žlic prodam za 2500 DEM. Tel. (061) 871-140. (P29-5 MO)
MIZO s stoli in jedilnim kotom ter otroški voziček prodam. Tel. 26-805. (ček-PR-29)
POROČNO OBLEKO št. 42 za noseče, rožnate barve, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 23-494, Cesar. (ček-PR-29) MAESTRAL 9 S in jamaho 3,5 prodam. Drska 11, Novo mesto, tel. 22-935. (P29-3 MO)
PRODAM 3 m3 suhih smrekovih plohov (8 cm), gašeno apno, vrtno kosilnico Panonija, novo, 1000 komadov rabljene strešne opeke teT ovce z mladiči. Tel. 26-883, popoldne, ali 24-480, dopoldne, Nagelj. (2771-PR-29)
SKORAJ NOVO SPALNICO zaradi selitve ugodno prodam. Tel. 65-645 v soboto in nedeljo. (P29-34MO) MAESTRAL ČOLN 18 in tomos 4 prodam. Tel. 62-973. (P29-38MO) BRAKO PRIKOLICO, staro 10 let, ugodno prodam. Tel. (068) 23-742. (2810-PR-29)
BARVNI TELEVIZOR Grundig prodam. Tel. 51-288 ali na naslov: Dušan Panjan, Vojna vas 27, Črnomelj. (P29-45MO)
ŠTEDILNIK Gorenje (2 plin, 2 elektrika), zelo dobro ohranjen, prodam. Tel. 20-345. (P29-48MO)
KOMPRESOR TRUDBENIK, tri glave, 1100 l/min, prodam. Tel. 40-070. (2802-PR-29)
TELEVIZOR GORENJE, barvni, ugodno prodam. Tel. 24-449. (P29-30MO)
OTROŠKI VOZIČEK PEG in stolček za hranjenje prodam. Tel. 23-342. (2912-PR-29)
DIGITAL SYNTHESIZER FARFI-
SA z ritmi, midi sistemom, 32 zvokov, pet oktav, in pedalo ter kovček prodam na dva obroka. Tel. (068) 21-229 Matjan. (2815-PR-29)
BREZHIBNI BARVNI TV Iskra prodam. Tel. (068) 25-625 po 15. uri. (P29-51MO)
OTROŠKO KOLO in posteljico prodam. Tel. 40-048. (P29-53MO) JARČKE NESNICE, stare tri mesece in pol, prodam. Groblje 7, Novo mesto. (2824-PR-29)
ŠOTOR, nov, za 5 oseb, s predprostorom, novo vetrobransko steklo za Z 101 in zadnji pokrov za Z 128 ter plohe ugodno prodam. Belokranjska 54 (Gotna vas), Novo mesto. (2825-PR-29) ELEKTROMOTORJA 4 KW in 5,5 KW ter traktorski plug PTO-2 prodam. Staniša, Vinja vas 34, Novo mesto. (2834-PR-29)
posest
V BLIŽINI Semiča v vasi Osojnik prodam staro hišo s sadnim vrtom. Pokličite tel. (061) 218-624. Cena po dogovoru. (P29-16MO)
ZAZIDLJIVO PARCELO pri Šentjerneju prodam. Tel. (068) 28-750. (P29-23MO)
TRAVNIK na Golem pri Čadražah, k.o. Gradišče (28 a 66 m2), prodam. Stanko Kušljan, Na gmajno 3, Šentjernej. (2774-PO-29)
NOVO MESTO — HIŠO, vseljivo (147 m7), prodam. Juvane, Mala Cikava 9. (2772-PO-29)
V	Podturnu pri Dolenjskih Toplicah prodam dve gozdni parceli velikosti 2723 m2 in 989 m2. Tel. (068) 65-227. (P20-62MO)
PRODAM začeto individualno gradnjo na Gačah. Tel. zvečer 22-783. (ček-PO-29)
HIŠO v Stranjah 7, pošta Vliki Gaber, prodam. Tel. (068) 46-564. (P20-47MO)
V	NAJEM vzamem hišo ali stanovanje. Informacije na tel.: 28-022.
V	lepem sončnem kraju, oddaljeno 5 km od Brežic, prodam takoj vseljivo viso-kopritlično hišo (7,5 x 12,5), staro 5 let, z manjšim gospodarskim poslopjem in 2 ha obdelovalne zemlje ali brez nje. Informacije dobite v Sloveniji po 19. uri na tel. (0608) 69-457 ali v ZRN 02173-54718. (P28-7 MO)
V	centru Krškega prodam stanovanjsko hišo, primemo za manjšo obrt. Tel. (0601) 81-749, zvečer. (P29-4 MO)
STARO HIŠO v Novem mestu prodam. Tel. (068) 21-145. (2770-PO-29)
kmetijski stroji
TRAKTOR TV, 30 KS, star 7 let, dobro ohranjen, prodam. Tel. 33-941, popoldne. (P29-7 MO)
TRAKTORSKI OBRAČALNIK za seno Sonce prodam. Andrej Jenžur, Drnovo 59, Leskovec pri Krškem, tel. (0608) 34-958. (P29-1 MO)
TRAKTOR Ferguson (35 KW) prodam. Martin Lenart, Smolenja vas 21 b. (2797-KS-29)
KULTIVATOR HONDA 600, rabljen 15 ur, z vsemi priključki, tudi originalno prikolico, prodam. Tel. 24-249. (2808-KS-29)
TRAKTORSKO PRIKOLICO-kiper
Ljutomer, letnik 1985, prodam. Alojz Viz-ler, Pod goro 4 D, Krško. (P29-32 MO)
TRAKTORSKO prikolico, novo (ni kiper), prodam. Tel. (0608) 69-126. (P29-41 MO)
TRAKTOR IMT 533,1800 delovnih ur, prodam. Tel. (0608) 82-361. (2830-KS-29)
IMT 540 in dva vozova (14, 15 col) prodam. Božnar, Slančji Vrh, Tržišče. (2832-KS-29)
KOSILNICO BCS 127 ugodno prodam. Žibert, Blanca, tel. 88-307. (2831-KS-29)_
KOSILNICO BCS, telička simentalca in gumi voz 20 col železa, prodam. Žitnik,
Babnogoriška 31, Lavrica, p. Škofiji* tel. (061) 666-420. (P29-65 MO)
TRAKTOR IMT 533 in smrek«; plohe prodam. Vidmar, Dolenja vas Otočec. (ček-KS-29)
IZKOPAČ KROMPIRJA INB-L1FAM in motorno nahrbtno škropili' Panonija prodam. Mohorčič, Zagoo3 18, 68211 Dobrnič. (P29-46 MO) TRAKTOR UNIVERZAL 45 P12 dam. Stanislav Udovč, Črmošnjice33 Stopiče. (2811-KS-29)
TRAKTOR URSUS 35, star 10 * 2000 delovnih ur, prodam. Cveto Zo** Šmaiješke Toplice 14. (2801-KS-29) TRAKTORSKO PRIKOLICO C dam. Edo Urekar, tel. (068) 67-2« (P29-52 MO)
Ljubil si naravo, dom in zemljo, Irta jokala bo, ko tebe v vinograd več ne bo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, strica in svaka
PAVLA
GREGORIČA
iz Črnomlja
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem ter sosedom z D®: bličke Gore, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, pokojniku darovali vence in cvetje ter ga P9" spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi HP Kolinsk1; TOZD BELSAD, Gorenju Črnomelj, Tonosi Adlešiči in ZB Črnomelj Zahvala tudi govornikoma za poslovilne besede, pevskemu zboru B* godbi ter g. kaplanu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustila draga mama, babica in prababica
MARIJA
MAKOVEC
Podturn 46
Hvala vsem, ki ste ji v težkih trenutkih pomagali in jo pospremili na zadnji poti.
VSI NJENI
Ljubila si polje, ljubila si dom, v tihem jutru odšla si v večni dom.
ZAHVALA
V 73. letu nas je zapustila draga mama, sta ra mama, tašča in sestra
JOŽEFA
KALIN
roj. Ovniček
z Malega Slatnika 17
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in sosedom pomoč, podarjene vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Zahvaljujemo
t/
tudi (DOS LABOD-TOZD Ločna, sodelavcem iz OOS, 1^ REVOZ-proizvodnja III, preme R 4, in SCP, OOS OPEKARNA z? log ter KUMPOVIM. Lepa hvala tov. AVSCU za poslovilne besede župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Dolga leta si garal v tujini, v domovini srčno ljubil domek svoj, trte, cvetje okoli si nasadil, da uživale bi s teboj.
Sedaj nam lepše bilo bi živeti, ali ti prerano moral si umreti.
V S P O M I N
24. julija mineva žalostno leto, odkar nasje zapustil naš dobri mož in oče
LOJZE
ŠRIBAR
iz Podulc pri Raki
Žalujoča žena Zofi, sinova Slavko in Jože z družinama
—
j IZOLACIJE, servis zamr-fOVALNIKOV
fljkJ- ! p.'k‘°r pajek I pujska cesta 89, Maribor M Jflefon 062-305-150 ali 413-606 as'j! "onstop
^neralno popravljamo in obna-^m° obilja zamrzovalnih apa-v i°y■ C® se je pri vašem zamrzo-amiku pojavilo rosenje. če pozi-• l?9 zunaj ledeni, poleti pri čepu 0C1, mu bomo z obnovo izolacije P°vmili izolacijske sposobnosti, a«? ?e se pri vašem aparatu c lenJska doba že izteka, ga orno usposobili, da bo deloval kornov. Prihranite 50% elektri-
'JEKi
lito*
gona
A
10
Ut*
9)
storjeno delo dobite garancijo.
^NIK GORENJE — LTH:
3nn	990.000
990.000
4,n	890.000
-■ 1	890.000
3101
2101
5°)
345|
220|
830.000
720.000
790.000 7 dodatno steno 1.250.000
7 dodatno steno 1.115.000
Turistična agencija EVROPA
Brežice, Cesta prvih borcev 39
vas vabi na izlet v
BUDIMPEŠTO 27. do 30. julija
Ogled znamenitosti madžarske prestolnice, panoramski ogled Budimpešte Cena: 1,440.000 din
in v
MEDJUGORJE
Odhod v petek ob 22. uri, povratek v nedeljo zjutraj.
Cena: 470.000 din.
Vse informacije dobite na telefonski številki (0608) 61 -006 od 10. do 16. ure.
^«En1Qcr«NeJE °bcine novo mesto
Razpisuje
pr°sta dela in naloge
7?£2?NIKA DIREKTORJA in vodje odseka A gospodarski in socialni razvoj
unr=? sPlc,šnih pogojev, ki jih določa Zakon o sistemu državne bli^-lfln 0 *zvr^nem svetu skupščine SR Slovenije ter o repu-jn sicer Pravnih organih’se zahteva še izpolnjevanje pogojev,
* visoka izobrazba ekonomske smeri b let delovnih izkušenj , °Pravljen strokovni izpit aktivno znanje slovenskega jezika
dol°čenih v Družbenem dogovoru o uresničevanju aarovske politike v SR Sloveniji predvsem: moralno-etične vr-niu eVZf,ost 'n družbena aktivnost pri uveljavljanju in razvija-klsiŽ?Cia « ■ ,ne9a samoupravnega sistema, sposobnost us-DJ«vanja širših interesov na podlagi meril in pooblastil.
I°vno obveZme t'6	sklenjeno za nedoločen čas, s polno de-
direktorja 'n vodja odseka za gospodarski in socialni azvoj je vodilni delavec. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo ra*.!In •0 p? Pret®ku te dobe lahko ponovno imenovan ali pa strokovnf!zobrazb'm ^e'°m 'n nai°9am, ki ustrezajo njegovi
SDroil^,Z o 2kazili o. izpolnjevanju pogojev in življenjepisom n,!,; Jema ® dni P° objavi Zavod za družbeno planiranje in urba-kal načrtovanje občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2. ^andidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po končanem hiranju prijav.
417/29
Skrb, delo in trpljenje — tvoje je bilo življenje.
Bolečine in trpljenje si prestala, zdaj boš v preranem grobu spala.
ZAHVALA -
Po težki bolezni nas je v 65. letu starosti zapustila draga mama, stara mama in babica
JUSTINA ŠPILER
roj. Pleterski
iz Zdol 13 pri Krškem
nanlef^c jc zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so Pem -V te?k'h trenutkih pomagali, izrekli sožalje in pokojno v tako le-cu j S!Cvllu Pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Špraj-»0 n Sunčiču in patronažnima sestrama Nevenki Žiberna ter Milki, gov ■U ž'uPn‘ku za lepo opravljeni obred in govor, Branku Šobi za lep ^f11 zdolskim pevcem ter vsem, ki ste pokojno v času njene bolezni obiskovali in ji lajšali bolečine. Še enkrat vsem prisrčna hvala!
Žalujoči: vsi njeni
razno
HIŠO s telefonom v Novem mestu vzamem v najem za več let. Rozn.an, Vnanje Gorice 200, 61357 Notranje Gorice. (P29-10MO)
TRAKTOR Pasquali, obnovljen, menjam za frezo Diesel. Prodam mizarski rezkar, manjšo frezo in moped na 4 prestave. Lado Lavrič, Stare Žage, Dol. Toplice. (2792-RA-29)
čestitke
DRAGEMU očetu, staremu očetu in dedku JOŽETU GAZVODI iz Šentjošta vse najboljše za njegov visok življenjski jubilej — 90-letnico, sinu JOŽETU pa srečno vrnitev iz Kanade v rojstni kraj žele vsi domači, sinovi in hčere z družinami. (2821 -ČS-29)
preklici
FANI GAZVODA, Smolenja vas 50, Novo mesto, opozarjam vse, ki me žalijo in obrekujejo, naj s tem prenehajo, sicer jih bom sodno preganjala. (2759-PK-29)
obvestila
GOSTILNA ROGELJ, Rdeči Kal, vabi 22. julija ob 20. uri na vrtno veselico. Igra ansambel BRODNIKI. (2793-OB-29)
GOSTILNA ŽOLNIR v Kostanjevici obvešča svoje goste, da bo zaradi letnega dopusta lokal od 23. julija do 11. avgusta zaprt. Se priporočamo! (P29-42MO)
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
VEKOSLAVA
FABJANA
iz Črnomlja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z njim in z nami v času njegove bolezni in smrti.
Žalujoči: vsi njegovi
\
* m -m
it
Skrb, tema, trpljenje — tvoje je bilo življenje.
Bolečino in trpljenje si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 59. letu starosti zapustila draga žena, mama, sestra
ELIZABETA GRACAR
roj. KOLENC
iz Praprotnice 7
>
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo dr. Elgi Majdič in dr. Stanislavi Vilfan za nesebično pomoč, IMV Mirna in Dani Mirna za podarjene vence in izrečeno sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Ni več trpljenja, ni bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.

•t
(Gregorčičj
J
>
A
y k
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
_____________JANEZ
STARC
iz Predgrada 15
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo družini Rade za nesebično pomoč, GD Predgrad, sodelavcem DO Unior Stari trg, STOJNA Kočevje, ZD Kočevje, Obrtno združenje Kočevje, Pevskemu zboru za lepo zapete žalo-stinke, dr. Odorčiču in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: žena Marija, sinovi Ivan, Stanislav, Lojze z družinami in hčerki Anica in Mimica z družinama
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast
JOŽE
HOČEVAR
iz Regerče vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje ter tako številno spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za nesebično pomoč ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je zapustila draga sestra in teta
PEPCA PAVLIČ
z Ragovske 10
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iz Orehovice, ki so nam kakorkoli ftomagali v težkih trenutkih in nam izrazili sožalje, podarili vence in cvetje. Hvala ZB NOVO MESTO za govor in podarjeno cvetje. Še posebej se zahvaljujemo pevskemu zboru Orehovica, Alešu za prelepo zaigrano žalostinko in gospodu župniku iz Šentjerneja za opravljeni obred. Hvala družini Luzar za pomoč.
Žalujoči: nečak Lojze z družino
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila naša mama, babica in prababica
TEREZIJA
KNEZ
Pod Trško goro 96
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in VVO enota Drska-Kandija za podarjeno cvetje in izraze sožalja, govorniku za poslovilne besede, Društvu upokojencev Novo mesto in gospodu proštu za lepo opravljeni obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dobrega in skrbnega očeta, starega očeta, tasta in svaka
ANTONA
DRŽAJA
iz Bršljina 4
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vso pomoč, ustno ali pisno izraženo sožalje ter podarjene vence in cvetje. Posebno zahvalo izrekamo zdravnikom, sestram in strežnemu osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za vso skrb in nego. Hvala delavcem Železniške postaje Novo mesto za podarjeni venec in poslovilni govor, predsedniku KS Bršljin za besede siove-sa, pevcem in p. Felicijanu za opravljen obred. Vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovo zadnjo pot, naša iskrena hvala!
Vsi njegovi
Novo mesto, 18. 7. 1989
li '««U!
S-
—. Življenje Tvoje je bilo r® trpljenje, skrb in delo,
§lyjj skrbi svoje si prestala,
zdaj mirno boš v grobu spala.
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in
teta
BARBARA BARTOLJ
roj. Mravinc
iz Irče vasi 17, Novo mesto
skreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, posebej še družini Gričar, Vovkovi teti, znancem in jateljem, ki so nam izrazili sožalje, podarili toliko cvetja in našo mamo v tako velikem številu pospremili na 0 nJ' Poti- Hvala tudi osebju nevrološkega oddelka novomeške bolnice za pomoč, gospodu kaplanu za lepo jPfavljeni obred, vaščanu Tonetu Hrovatu za poslovilne besede in godbi za izrečeno sožalje ter zaigrane
Žalujoči: sinovi Jože, Tone, Janez ter hčerki Cvetka in Elka z družinami
O
Sredi dela si se ustavil, • trpljenje si prestal, v grobu zdaj boš mirno spal. Nikdar te ne bomo pozabili, ker smo te zares ljubili.
ZAHVALA
<

V 58. letuje kruta smrt iztrgala iz naše srede dragega moža, očeta, starega očeta,
brata in strica
JOŽETA GRADIŠARJA
iz Dol. Sušic 8
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo vsem vaščanom za nesebično pomoč, Francetu za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru, gosjjodu župniku, kaplanu in nečaku dr. Janezu Grilu za lepo opravljeni obred, DO Cestno podjetje, delavcem kuhinje in strežbe zdravilišča Dolenjske Toplice, DO Pionir-TOZD MKI-SI ter DO Mercator-TOZD Standard.
Žalujoči: žena Milena, sin Jože, hčerka Helenca z družino in ostalo sorodstvo
£iT:
a 1989
DOLENJSKI UST
15
Spet je zacvetelo morje
$
*
*
s
s
I
I
*
5
*
5
s
%
SREČKO GUVAR
S
%
*
%
*
* s *
*
*
* s s *
*
*
s
tHV
Moti se, kdor misli, da je Srečko Glivar z naslovom najboljšega jugoslovanskega kolesarja, ki ga je osvojil pred dnevi v Kobaridu, zacelil vse rane. Ena je, ki ga peče še danes. Esi ki jim kolesarstvo karkoli pomeni, se bodo spomnili Glivarjevega imenitnega dosežka iz leta 1986, ko je na eni najtežjih amaterskih dirk, Giro di Regio-ni v Italiji zasedel za jugoslovanske kolesarje doslej še neprenosljivo sedmo mesto v skupnem seštevku, hkrati pa pobral majico zmagovalca gorskih ciljev. Prek noči je Srečko postal medijska zvezda, v svoje vrste so ga vabili najznamenitejši profesionalni klubi In najmanj, kar je Srečko po takšni dirki pričakoval je bilo, da mu bo zagotovljen tudi dres z državnim grbom za nastop na lanski olimpiadi v Seulu. Potem pa je prišlo razočaranje, ki ga še danes ne more razumeti namesto letalske vozovnice za Seul ga je doma čakal poziv k vojakom
»Kot da bi se podrl svet Dve leti sem služenje vojaškega roka odlagal na račun olimpijskih iger, ko bi moral nanje odpotovati sem moral v JLA. Težko je preboleti takšrt' udarce še posebej, ker te potem v sivo zeleni uniformi vsi pozabijo. Spet sem bil Srečko Glivar, tisti ki je leta 1980 kot štirinajstleten fant prvič '•edel na dirkalno kolo. Nihče me ni poznal moral sem začeti znova«
novomeške Krke Prva prava dirka zanj je bila na dirkališču v Kranju. »Takrat še nisem znal voziti, učil sem se Toda imel sem se od koga z menoj sta takrat v kolesarski svet vstopala Papež in Smole Spomnim se da smo bili ekipno tretji v državi kakšnih posameznih rezultatov ni bik).«
Zato pa je Srečko nase opozoril že naslednje leto med strejšimi mladinci Bil je sedmi na izredrur težki etapni dirki v ČSSR, enako sedmi na Dushi-ca Jugend Touru v A vstriji z ekipo je osvojil svoj prvi naslov državnih prvakov. Prehod v člansko konkurenco je bil nekoliko težji Ker Novomeščani niso imeli članske vrste, saj sta bila Papež in Smole v JLA, je na dirki Alpe Adria vozil za kranjsko Savo, bil na tekmah po Italiji in Avstriji a ga je prav tukaj ustavil grd padec. Toda Glivar seje hitro pobral že leto kasneje si je s tretjimi mesti na dirki Alpe Adria, dirki po Jugoslaviji in na državnem prvenstvu priboril reprezentančni dres, z ekipo je bil na svetovnem prvenstvu v ameriškem Coloradu enajsti prav tako je leto kasneje nastopil tudi na svetovnem prvenstvu v Avstriji
Srečko je pričel kasno, štirinajst let je bil star, hodil je v 8 razred osnovne šole, ko se je prvič udeležil šolskega prvenstva v Vavti vasi Bil je tretji To mu je dah volje, nanj ie postal pozoren tudi Brane Dular, ki je bil takrat med ustano vitelji kolesarske sekcije v Straži Po nekaj rekreativnih maratonih je Glivar oblekel dres mlajših mladincev
»Če ne kakšne čudne igre, so me doslej usta v j ali padci kotje bil tisti letos v Italiji ko sem izgubil mesec treninga in dirk. Naslov državnega prvaka mi je zato še tolikanj dragocenejši čeprav to še zdaleč ni moj končni cilj. Sebi želim pokazati koliko v resnici zmorem, najmanj, kar to pomeni je prevoziti ceh sezono v enaki formi imeti rezultate, ki nekaj pomenijo ne le v jugoslovanskem, tudi v svetovnem kolesarstvu. Potem se bo lažje odločiti Na profesionalne ponudbe še nisem pozabil toda vem, da tam uspejo resnično le dobri Ne maram biti med tistimi — in takih ni malo — ki med profesionalci vozijo zastonj. Meni profesionalne dirke ustrezajo, so težke in tam pridejo do besede specialisti« Srečko je eden od njih, njegova »specialiteta« so gorske, težke etape. Približno takšne kot je proga na letošnjem svetovnem prvenstvu v Franciji Glivarju, ki ima mesto v reprezentanci že zagotovljeno, je ta nastop pravzaprav prvi in edini letošnji cilj. 26. avgusta, prav na dan, ko bo dopolnil 23 let, želi sebi in klubu podariti največji uspeh svoje ime zapisati vsaj med dvajseterico najboljših kolesarjev
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
p
P
P
P
*P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
\i
I
p
i
p
p
p
P
Nevšečnosti ne povzročajo kremenčaste alge, ampak sluz, ki jo izločajo — Ne »na mokro«
BOJAN BUDJA
P
P
P
P
P
P
*P
P
P
P
P
P
VB
Morje spet cvete, Italijani so prepričani, da jim bodo alge uničile letošnjo turistično sezono, pri nas pa smo po stari navadi (bo že kako) manj pesimistični. Na alge smo se že tako navadili, da vsak otrok ve, da so vzrok težav kremenčaste alge; gre predvsem za dve vrsti kremenčastih alg Nitzschia closterium in Nitzschia delicatula.
Te alge živijo na morskem dnu, kjer se intenzivno razmnožujejo v zimskih in pomladanskih mesecih, torej veliko pred cvetenjem morja. Čeje v moiju veliko anorganskih spojin dušika in fos-foija, vitaminov in antibiotikov, se kremenčaste alge razmnožujejo še bolj veselo in pride do prave populacijske eksplozije. Med razmnoževanjem izločajo veliko sluzi.
Z nastopom poletja oziroma z več svetlobe in povišano temperaturo vode nastanejo v morju pogoji, ki za svato-vanje alg niso primerni. Nasprotno. Orjaške kolonije kremenčastih alg, ki so zrasle s pomočjo dušika, fosfoija in drugih snovi, ki jih je v motje spustil človek, začno odmirati. Kot smo že rekli, izločajo kremenčaste alge veliko sluzi. Alge odmerjo, sluz ostane, v morju je veliko bakterij, ki razgrade vsako organsko snov. To se zgodi tudi s sluzjo; med razgradnjo (gnitjem) se v tkivu sluzi sproščajo plini, vidimo jih kot majhne mehurčke. Plini narede sluz specifično lažjo od morske vode, sluz se dvigne na površje, pravimo, da morje zacvete, čeprav je morje že odcvetlo, ko so zaradi preveč svetlobe in toplote odmrle kremenčaste alge.
Na svoji poti proti površini moija sluz kot nekakšna oijaška mreža lovi drobcene morske organizme. Ko sluz doseže gladino moija, je že zelo obogatena. Pod mikroskopom lahko poleg brezlične sluzaste mase opazimo številne vrste kremenčastih alg in druge vrste planktona, rakce, bičkaije, enocelične alge nekremenčastega porekla, bakterije itd.
Sluz z omenjenimi in neomenjenimi dodatki se oklene obal in plaž, na pomolu je turistična katastrofa, da o škodi, ki jo sluz naredi med morskim življem niti ne govorimo. Med trohnenjem sluzi se namreč porabi veliko kisika, manj kisika pogubno vpliva na v morju milijone let vzpostavljeno biološko ravnotežje. Pretrgajo se nekateri členi v prehranjevalni verigi, končna posledica je še bolj mrtvo moije.
Kremenčaste alge oziroma njihova sluz pa so nadloga tudi za kopalce. Čeprav uradni razlagalci pojava zaradi strahu pred praznimi hoteli in blagajnami poudarjajo, da so kremenčaste alge za človeka sicer neprijetne, vendar
ZBOR VOZNIKOV IN AVTOMEHANIKOV
ČRNOMELJ — Preteklo soboto je bilo v Črnomlju regijsko srečanje članov združenj šoferjev in avtome-
hanikov (ZŠAM), ki ga je pripravilo Metlika-Cr ''
ZŠAM Metlika-Črnomelj. Pozdravni govor je imel predsednik prirediteljev Anton Kramarič, siavnostni govornik pa je bil podpredsednik republiške zveze ŠAM Franc Rebec.
Udeleženci srečanja so se pomerili tudi v odstranjevanju napak na /ozi-lih. Med avtomehaniki je bil najboljši Stanko Cvejič iz črnomaljskega Integrala, med avtoelektrikaiji pa njegov sodelavec Marjan Mrzljak. V spretnostni vožnji je med vozniki tovornjakov zmagal Mirko Saje iz Novega mesta, med šoferji avtobusa pa sta si 1. mesto delila Marjan Štukelj iz Novega mesta in Viljem Kambič iz črnomaljskega Integrala. V streljanju z zračno puško je bil najuspešnejši Franc Črnugelj iz Trebnjega. Uvrstitev najboljših: 1. ZŠAM Crr Metlika,
Trebnje.
najboljših:
2. Novo mesto, 3. tretje
Črnomelj-
Poletna šola naravoslovja
Zadovoljni učenci iz Dolenjske in Posavja
NOVO MESTO — »Naša šola je po krivici deležna premalo priznanj, več pa je kritik, da ne omogoča mladim možganom svežega, ustvarjalnega znanja. Resnica je namreč, da se v poslednjih letih le trudi, da ne bi zanemarjala sposobnejših učencev. Če ne bi bilo to res, potem tudi do tega srečanja ne bi prišlo,« je med drugim dejal v zanimivem pozdravnem nagovoru mladim udeležencem poletne šole naravoslovja iz Dolenjske in Posavja in njihovim mentorjem vodja organizacijske enote Zavoda za šolstvo Slovenije prof. Jože Škufca.
ROPARSKI NAPAD
KOČEVJE — Do roparskega napada je prišlo 14. julija ob 23.20 na Trgu zbora odposlancev v Kočevju. 61-letni Jože Szarvaš iz Kočevja je povedal miličnikom, da gaje napadel neznan moški in ga zbil po tleh. Med ruvanjem mu je vzel iz kavbojk denarnico s 300.000 din. Na podlagi opisa napadalca so miličniki prijeli na stanovanju v Kolodvorski ulici 22-letncga Roma Ž. Š.
Halo, tukaj Dolenjski list!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 19. in 20. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.
Ko sta se pred meseci pedagoška svetovalca novomeške enote omenjenega zavoda. Vlado Čurin, kemik in biolog, ter Jože Antolovič, matematik in fizik, odločala za organiziranje šole in za program, ki v strokovnem smislu izpostavlja in hkrati povezuje biologijo. kemijo, fiziko, ekologijo, geologijo. pedologijo, matematiko in računalništvo z delom v naravi in opazovanjem tehnoloških procesov, so ugotovili, da nimajo na voljo niti enega dinarja. Zato so za pomoč zaprosili in jo tudi dobili od občinskih raziskovalnih skupnosti Brežic.Črnomlja. Krškega, Metlike, Novega mesta, Ševnice in Trebnjega ter od zavarovalne skupnosti Triglav v Novem mestu. Naravoslovno šolo. ki sta jo vodila Vlado Čurin in Jože Antolovič, so omogočili še ZS Triglav Krško. Komunala Novo mesto (laboratorij in reagenti za eksperimentalno delo pri čistilnih napravah). SŠTZU Novo mesto (laboratorij in reagenti). Celuloza Videm-Krško in SKŠ Grm Novo mesto, ki je dala na voljo specializirane učilnice in dom učencev, ter prostore za rekreacijo.
Povedati je treba, da je bil delovni dan 31 učencev 8. razredov iz vseh sedmih občin na poletni šoli od 26. do 30. junija zelo razgiban, pričenjal seje ob
nenevarne, to ni vsa resnica. Sluz se na kopalca nalepi. Najbolje je počakati, da
se posuši, nato jo odstranimo s previd-
nim drgnjenjem. Če se sluzi lotimo »na mokro«, lahko poškodujemo kožo; v sluzi je namreč veliko mikroskopskih hišic odmrlih kremenčastih alg, ostri robovi hišic lahko ranijo kožo in pripravijo pot za kakšno infekcijo. Ob obilnejšem cvetenju moija se zaradi sprememb na koži zateče k zdravniku precej več ljudi kot v sezonah ko alg ni.
Kremenčaste alge oziroma njihova sluz torej niso samo običajen naraven pojav, kot bi radi dokazali hotelirji in vodstvo Turistične zveze Jugoslavije. Smešen je tudi članek v Delu; uslužni novinar je zapisal, da so alge sicer ne-všečne, vendar še zdaleč ne tako nevarne kot meduze, ki smojih v velikih količinah »gostili« pred nekaj leti. Kaj bo novinar zapisal, če se bodo pojavile tudi meduze? Morda takole: meduze so res pekoče, vendar še zdaleč ne tako nevarne kot morski psi-ljudožerci.
M. B.
SVOJEVRSTNA OSLOVSKA NOČ
MOZELJ — Srečanje vseh oslov in oslic od Kolpe do Ljubljane bo v Moz-lju na sam slovenski praznik, 22. julija, s pričetkom ob 20. uri. Letošnjo oslovsko noč želijo organizatorji Kultumo-šport-nega društva Ciril Dekval iz Mozlja razvedrilno obogatiti, zato so nanjo poklicali kar dva ansambla, Srebrna krila in domačo Fiesto. Za oslovsko vzdušje bo poskrbel tudi popularni Alč s svojo čudotvomo harmoniko. Poleg polnočnega žrebanja živega osla, bogatega srečelova, oslovske pojedine in brezplačnega prevoza iz Kočevja v Mozelj in nazaj želijo organizatoiji prijetno presenetiti svoje goste tudi z nenavadnim pevskim duetom iz Ljubljane, katerega ime naj ostane zaenkrat še skrivnost. Priznana in tradicionalna oslovska veselica v Mozlju bo zanimiva toliko časa, dokler bo imela bogat program, raznovrstno hrano in pijačo ter brezhibno postrežbo. Tega se organizatoiji dobro zavedajo.
I. STANIČ
7., končal pa ob 22. uri. Najboljši učenci iz Bele krajine. Dolenjske in Posavja, ki so svoje znanje že dokazovali na tekmovanjih za Vegovo priznanje, v tekmovanju Znanost mladini, »Mladi kemiki« in na fizikalnih tekmovanjih, so na poletni šoli naravoslovja delali v treh skupinah (pedološke vaje. biološka raziskava potoka. ekologija travnika in gozda), opravljali so fizikalna merjenja na terenu, analizirali sodelovanje mehansko-biološke čistilne naprave v Ločni, v Šmarjeti opravili paleontološke raziskave, delali z računalnikom in si ogledali IMV.
Posneli so videokaseto, ki je najboljši dokument o uspešni poletni šoli naravoslovja. Ob virih in pomoči mentorjev so se učenci še bolj navadili na samostojno raziskovalno delo. kar bodo lahko s pridom uporabili pri nadaljnjem študiju. Mini anketa med udeleženci poletne šole naravoslovja je postregla z nekaterimi zanimivimi odgovori. Učenci so pohvalili profesorje, da so bili zelo zainteresirani za delo z njimi in so jim pomagali, p. p.
PREDGRAJSKI TAMBURAŠI — Tamburaši iz Predgrada ne spreti folkloristov, pač pa radi zaigrajo tudi za ples. Na fotografiji z leve proti Jože Kapš, Jože Stefane, Pavel Žagar, Silvo Kastelic, Emil Šmalcelj in S
Majerle. (Foto: M. B.-J.)
Violinist med tamburaš
Emil Šmalcelj iz Predgrada že 43 let igra v tarnbur^ ki skupini violino, bas ali boharijo i
PREDGRAD — Tukajšnja tambu-raška skupina šteje danes 6 članov, po stažu pa je najstarejši med njimi Emil Šmalcelj. Tamburaš je že 43 let Sicer pa gre pri Šmalcljevih sodelovanje v folklorni skupini že iz roda v rod. Že Emilov oče, sicer kapelnik godbe na pihala, je rad poprijel tudi za tamburico, sin Alojz pa danes celo vodi predgraj-sko folklorno skupino.
Na nastopih, kijih v Sloveniji in po Hrvaški ni manjkalo, zbujajo tukajšnji tamburaši pozornost predvsem z violino, kije tudi za te kraje nekaj posebnega. Igra pa jo prav Emil. »Ta instrument je pri hiši že najmanj poldrugo stoletje, nanj pa sem se sam naučil igrati, oče mi je pokazal le osnovne prijeme,« pove
Šmalcelj, ki, če je potrebno, lga_j bas ali boharijo. »Poleg tega, da *rj ljamo folkloriste, zaigramo tudi im pa najsi bo valčke ali polke. Z** 3 glavnih godbenikov, ki so znali v »J dobrih časih razvedriti ljudi, n' kančkom nostalgije pove Emil,j* pa doda, da se ni bati za pn^ tamburašev, saj imajo v Predgra® volj podmladka.
SV°tA°'a
I / ) TOP LESTVICA 1 studio DOLENJSKEGA LISTA
1%, **
■■■■

------------------- ■
Top lestvico sestavljajo v uredništvu radia Glas Ljubljane in teleteksta ljubljanske tek^ ,-zije. Po valovih Studia D jo lahko slišite vsako soboto ob 11. uri, preberete pa vsak Četn^ Q< Dolenjskem listu.	| ^
1	(2) Heart of Steel — SANDMEN
2	(3) Cult of personality — LIVING COLOUR
3	(5) Too soon to teli — BONNIE RAITT	o
4	(6) Martha say — J. COUGAR MELLENCAMP
5(1) Batdance — PRINCE	111
6	(8) Yellow moon — NEVILLE BROTHERS	la
7	(10) Geared and primed — ROYAL COURT OF CHINA	ne
8	(4) Heigher Group — FEELIES
9	(9) V ritmu lipovega lista — SOKOLI
10	(—) Dealh of me — MARY Y HOPE
■Tlim
3SBHBC
Lestvica narodnozabavne glasbe l Studia D in Dolenjskega lista
studio
Žreb je nagrado Studia D ta teden dodelil ANI FORŠEK iz Ledeče vasi pri Šentjed*^ j ^
................................ i!
Lestvica pa je ta teden takšna:
1(1) Sestavljena polka — KARLI GRADIŠNIK
2	(6) Premlada za ljubezen — NAGELJ
3	(2) Avtošola — Rž
SKRBITA ZA LAČNE ŽELODCE — Čeprav sta se za svoj konjiček odločila bolj za šalo, sta Jože Pezdirc (na levi) in Bojan Valenčič, oba tajnika metliških sisov, dobrodošla povsod tam, kjer je potrebno poskrbeti za lačne želodce. Svojo izposojeno »kuhinjo« priključita kar na avto in jo pripeljeta na različna srečanja, ki jih poleti v Beli krajini ne manjka. V treh kotlih lahko hkrati skuhata golaž ali podobne jedi kar za 250 ljudi. Na fotografiji: takole sta se, zadovoljna po opravljenem delu, postavila pred potujoči štedilnik na nedavnem srečanju invalidov na Grabrovcu, (foto: M. B.-J.)
4	(7) Če ženska krega te — SLOVENIJA
5	(4) Za ljubi mir — FANTJE Z VSEH VETROV
6	(3) Bodi z menoj do jutra — ANSAMBEL J. BURNIKA
7	(10) Več ne bom čakala — HENČEK
8	(5) Pri nas Belokranjcih - ANSAMBEL T. VERDERBEkJA
9	(-) Piši mi — SLOVENSKI MUZIKANTJE
10 (8) Sanjam spet - ANSAMBEL B. KOVAČIČA Predlog /a prihodnji teden: Kadar si sam — TOPLAR
h,
M
P

Glasujem za: Moj naslov:
AAAA/WW\AAA/WWVWWWVVVWV,
Kupone pošiljajte na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto
vo m cm«-' j
POLETNI ŠOV NA OTOČCU
OTOČEC — Tukajšnji grajski hotel bo skupaj z Nedeljskim dnevnikom in ljubljanskim radiom jutri v motelski restavraciji pripravil izjemno zanimivo prireditev: poletni šov, ki z domislicami navdušuje poslušalce širom Slovenije, za izhodišče pa ima odkrivanje novih talentov. Če ste pevec, humorist, maneken, plesalec, imitator ipd., se lahko še vedno prijavite, nastopili boste v družbi Moped šova in ob spremljavi ljubljanskega ansambla Planja, ki bo na Otočcu igral še do konca julija.
Napada na vojaka ni bilo
Ali: komu v cerkeljski garniziji je bilo do tega, da je na zatožno klop spravil štiri nedolžne mladeniče? — Kakšna je bila vloga KOS-a?
BREŽICE — 28. julija bo poteklo leto dni, kar je Dolenjski list v 30. številki objavil prispevek pod naslovom »Skupina mladih na cesti napadla vojaka«. V njem je bilo dobesedno zapisano tole:
»Že pred časom, točneje 4. julija, je prišlo v križišču Ulice 21. maja in Vodnikove ceste v Brežicah do neljubega dogodka, ko je skupina mladeničev napadla in fizično obračunala z vojakom garnizije iz Cerkelj Perico Jeličem. Uslužbencem krške UNZ je uspelo izslediti mlade nasilneže; gre za 21-letnega Božidarja Bogolina iz Brežic, enako starega Marka Levaka iz Brežine ter mladoletna M. G. iz Šentlenarta in E. V. iz Brežic. Mladeniči so se okoli 20. ure pod vplivom alkohola z diano peljali s Čateža proti centru Brežic, med vožnjo pa so na prehodu za pešce zagledali Jeliča. Bogolin je iz avtomobila zalučal vanj pivsko steklenico, vendar se Jelič za to ni zmenil, zato so fantje avtomobil ustavili in se spravili nad vojaka. Mladoletnik gaje celo skušal zabosti z nožem, vendar je Jeliču, kije pri tem
skupil nekaj lažjih poškodb, le uspelo pobegniti. Zoper vročekrvne mlade glave, ki so že predtem na Čatežu izzivali skupino vojakov, bo podana kazenska ovadba.«
Postopek je resda stekel svojo pot, primer pa je našel še kako vidno mesto v tistih lanskih oseminsedemdese-tih primerih napadov na JLA, v SR Sloveniji, kolikor jih je naštel in jugoslovanski javnosti posredoval Stane Brovet, namestnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo.
Vprašanje pa je, ali bo Brovet jugoslovanski javnosti sedaj povedal tudi to, kar je pokazalo majsko sojenje omenjenim štirim mladeničem. Daje bil napad docela izmišljen in da je na videz prepričljiva zgodba nastajala pod skrbnim nadzorom oficirjev KOS-a (KOS: kontraobveščealna služba) v cerkeljski garniziji. Kako si drugače /a/lagati dejstvo, da je bil sprejem kazenske ovadbe na zapisnik izpolnjen v srbohrvaščini, čeprav je obrazec kazal, kot da bi bila sprejeta na postaji milice. Brez veljave za prejšnjo trditev ni tudi dejstvo, da so mo-
rali Jeličevo izjavo miličniki pisati v garnizonu, in to ob prisotnosti treh oficirjev KOS-a.
In kje iskati vzroke izmišljenega napada? Odgovora na to, žal, nimamo, pričakovali smo, da ga bomo našli v oprostilni sodbi štirim mladeničem. Predsednik brežiške enote temeljnega sodišča Novo mesto nam je v telefoničnem razgovoru prijazno obljubil vpogled v sodbo, ki da je že napisana (kar bi bilo seveda ob dejstvu, daje bila obravnava že 23. maja, tudi edino logično), vendar nas je ob prihodu v Brežice čakal hladen tuš, v obliki resda še zmeraj prijaznega pojasnila, daje spis spravljen pri sodnici, ki je obravnavo vodila, vendar je ta službeno odsotna, da pa tudi sodba še ni napisana. Tako na prenekatero vprašanje nismo dobili odgovora, vendar pa ostajajo nekatera dejstva, mimo katerih sodba — ta seveda še ni pravnomočna — zanesljivo ne bo mogla.
Vsaj šest razlogov je, da sodišče ni moglo verjeti navedbam obtožnice, pač pa je mladeniče oprostilo. Prvi je v očitnem protislovju izjav vojaka Pe-,tce Jeliča, ki je zatrjeval, kako je bil po napadu preplašen, vendar sc ni oglasil in dogodka prijavil niti v le nekaj metrov oddaljenem domu JLA ali na bližnji postaji milice, pač pa je odšel na železniško postajo, se odpeljal domov in šele tam po dveh dneh domnevni napad nanj prijavil pri
občinskem vojaškem oddelku- P je v napačnem opisu oseb, *c'.°®erii,: ljencem nikakor niso ustrezali; n" da v postopku prepoznave dotn, nih napadalcev ni z gotovostjo pOjjj
•»ol na ntsKonn ru\ nrKDtnin	.i
zal na nobeno od prisotnih o^j oseb; četrti je v dejstvu, daje
oseo; četrti je v oejstvu, ua je napada pokazal šele v tretjem.Pr jr-, su: neti v neverjetni okoliščini- o« i
su; peti v neverjetni okoliščini- odprav naj bi se dogodek odvijal lem dnevu, ni bilo nobnega oč(v .pj šesti v najdeni pivski steklenici,
jo je ob rekonstrukciji dogodj^rfi jaški oficir potegnil iz nekega gb*«^
kar 30 metrov stran od kraja ^ ka, za nameček pa še na nasp'
strani ulice, kjer naj bi prišlo do ''5 da. Očitno je, da si je napad '?1 ji Perica Jelič sam z namenom-^ opraviči obisk doma, njegova zFzjd
pa je prišla dokaj prav tudi ne*tSj0Jitfl
v cerkljanski garniziji. Na
klop so namreč spravili štiri m če, ki tistega dne niso počenjaK^j sar drugega, kot da so se po jii in okolici vozili v odprti diam. ^v(r tam pa kakšnemu novopečenem . jj
jaku — tistega dne je bila nam' v Cerkljah svečana zaprisega — nili »gušter«. Kot da je bilo m' zgolj do tega, da svetu pokaže-Slovenci pretepamo vojake,,n praktičnim primerom podpre številnih napadih na pripadnik^ ji v Sloveniji! Resnica ga pri ie zanimala.
BOJAN