DRIISTVENE Ą vsfatenle - v Fianjo Tanjšek, št. Andraž pri Vel. Velika noč. Praznik vstajenja in življenja, praznik zmage luči nad temo, praznik miru in sprave. V srcu slehernega kristjana se nahaja praznično razpoloženje, svet mir; njegova duša se čuti vesela in olajšana, kakor da je sproščena težkih epon, kakor da je odpadlo od nje težko breme, ki jo je tlačilo in molilo. Pozabljeno je ta-pljenje, poeabljeno gorje, ki je naš zvesti spremljevalec v eedanjih težkih dneh. In vsi tisti, ki eo daleč proc od domačega krova, ki so zapustili rodno grudo ter odšli v tujino, da si tam poiščejo svoj zaslužek, svoj kos kruha, ki jim ga zemlja domača ni mogla dati; vsi tisti, če le morejo, se v teh dneh vraeajo na svoje domove, k evojim dragim domačim, da z njimi vred pod doma.o streho pri skupni mizi praznujojo veselo alelujo. Vračajo se, da vsaj za kratek čas pozabijo na trud in trpljenje, s katerim si služijo svoj kruh, da se vsaj za trenutek otresejo težav in skrbi vsakdanjih. Tudi našemu kmetu prinesejo velikonočni prazniki uteho in mir. On je ostal zvest svojim očetom, svojemu domu; on je ostal zvest zemlji domači, ki ga je redila in vzredila, da je vzrastel v mo.nega človeka z jeklenmi mišicami in vedrim duhom, ki lahko kljubuje vsem viharjem življenja. Z zvesto ljubeznijo ljubi rodno grudo, ki željno srka vase njegov znoj, ko z žuljevimi rokami in s potnim čelom hodi za plugom, da pridela iz nje živež za sebe in svojce. 0 velikonočnih prazn:kih so pozabljeni žulji, pozabljene vse bridkosti in težave celega leta in z vedrim obrazom in z radostjo v sicu praznuje s svojimi domaeimi veselo alelujo, zahvaljujoč se vstalemu Zveličarju za vse, kar mu daje zemlja, in proseč ga blagoslova boijega njivam in vinogradu tudi za v bodota Veiika noč. Praznik vetajenja in življenja. Premnogi pa nimajo vstajenja! Hoče pri Mariboni. ;;Črna žena«, ki je nekdaj ljudi strašila po Gorenjskem, se bo pojavila na velikonočni pondeljek dne 22. t. m. tudi v Hočah v prosvetni dvorani. Iz igre diha pristno kmečko življenje in je vsa prepredena z narodno pesniijo. Igra mora dvigali in razvedriti. In ta je taka. Je resna, a vesela obenem. Pridite in prepričali se boste! Sv. Jakob v Slov. goricah. Ustanovljena jo tudi pri nas Katoliška akcija. Slišali smo v pridigi g. tajnika Katoliske akcije, ko nam je prapor blagoslovil, da je naš Zveličar si izbral učence in apostole. Tako si tudi naš g. župnik izbira pomočnike pri krščanskem delu. Zato pa, fantje in možje, pojdimo na delo! Sv. Jurij v ?lov. goricah. Naše prosvetno društvo priredi Finžgavjevo ljudsko dran.o: »Razvalina življenja« na velikonočni pondeljek dne 22. apriia in na Belo nedeljo dne 28. aprila. Sv. Trojica v SIov. goricah. Na velikonoCni pondeljek vprizori fantov&ka Marijina družlia verski misterij »Sleaernik«. Začetek ob treh popoldne. Brez duhovnega užitka bo oni, ki bo izostal. Sv. Benedikt v Slov. goricah. Na velikono.' ni pondeljek popoldne ob ireh vprizorijo naši igralci v cerkveni dvorani dve globoki igri: »Anima« ter »Igra apoetola«. Igri nam bosla pokazali, kako tudi najbolj propalega človek.i more re.iti in spi\,viti na pravo pot le samo razumevajoča ljubezen (Anima) in pa živa, popolnoma zaupno-otroška vera (Magdalena SE" PjL »Igri apostolov«). Vsi, ki lioč .vetij in sr.nega "zadovolj.tva. ločete lejiih dožipvidite pogle- !dat! Igri se bosta"ponavliali na Belo nedeljo. Kapela pri Radencili. Igra »Prisegam«, ki jo ije na pustno aedeljo vpr-izorila dekliška Marijina diaižba" pri Kapel', se je vsem gledaljCem piav zelo"dopadla. Je pa tudi res lepa in :ganljiva. Gotovo bi si jorad še marsikateri ^gledal, ki'zadnjič^ ni mogel prili, pa tudi izmecl tistili, ki^so jq y.e \ddeli, bi jo radi neka^eri še er_kvat_yideli. Zato ee bo igTa na velikonočni pondeljek popoidne ob navadni uri. v ^restavraciji g. _[arsika v Slatini ponovila. jjVsi prijatelji pošlenega razvedvila so vljudno ;povabljeni! 4Sv. Lenart pri Veliki Nedelji, Dnihtvo »Ljiuleka knjižnica« vprizori na velikonočni pondeljek dne 2;?. aprila dve igri. Igvo »Anarhist« in jgro »ČaSica kave«. ,/ Biš. V spomin SOletnice olistoja gasilnega tlruštva v Bišu bo na velikonocni pondeljek dne 22. aprila celodnevna prireditev in sicer 'dopoldne slovcna^sv^maša za žive in pokojne člane gasilnega društva :n vse stare vojake; popoklne pa bo gasilska veselica v gostilni g. Horvat. Št. Jaož pri Velenju. Xa Tilio in Cvetno nedeljo je naše društvo priredilo prelepo duhovno igro »Izgubljeni sin«, ki so se vanj posamezni igralci prav dobro uživeli; zlasti so bili prizori vračajočega se sina prav lepi in ganljivi. Tudi pevski zbor je posamezna dejanja s pesmijo prav lepo spremljal. Na Cvetno nedeljo smo z igro zdražili tudii proslavo očetovskega dne z govorom, deklamacijo in primernimi pesmimi. Hvaležno smo se spomnili vsch svojih dobrih očetov ,živih in mvtvih, in zlasti sv. očeta Pija XI., papeža katoliSke akcije, in pokojnega državnega oceta, kralja Alek.andra I. Del čistega dobička smo darovali za spomenik kralju Aleksandru. Bog daj še več takih prireditev, ki gojijo najplemehitejža čuvstva do Boga in kral.ja v duševni in telesni dobrobit katoliških državljanov m da bi bile ^fake prireditve vsikdar tudi dobro obiskane. Št. Ilj pri Velenju. Dne 31. marca, popoldne po večernicah, nam je naše prosvetno društ\o piipravlo prijeten užitek. Povabilo je vlč. g. profesorja P. Kova&iča z Celja, ki je v zanimivem predavanju govoril o katoliških misijonih na Kitajskem. Ogromna država, za katero se dandanes zanima ves svet, je torišče, kjei' se merijo sile krščanstva in poganstva, moč Kristusovega nauka in denar protestantizma ter nasilje boljševizma. Kljub neugodnira razmeiam katoliški misijon:: napredujejo, ker jih podpira mog.cna Ijubezen nesebičnega dela za odrešenje človeških duš. Časi preganjanja katoličanov se menjajo z razcvitom kraljestva Kristusovega, h kateremu pripomagajo po svojih močeh ludi slovenski misijonarji ia slovenske niisijonsko seslre. Poja.si.il je gospod profesor tudi zgodovinsko ozadje misijonske igre »Tri modrosti starega VVanga«, katero so naši vrli igialci ponavijali. Z velikim zadovoljstvom smo opazili, da so tokrat svojo vnemo še stopnjevali (ako, da je lepa igra dosegla vseslransko odobravanje. Če bi še morebiti kdo v št. Uju Jie vcdel, kaj je katoliška prosveta, naj pride prihodnjič pogledat, da mu končno pade mrena od oči. Če ni naravnost od Boga udarjen s slepoto, bode moral spregledati. Kdor se pa prostovoljno zarije v zemljo kakor krt, mora se re. ogibati solnčne luči, da ga ne ubije. Radi bi pa vsakega pred takšno žalostno smrtjo obvavovaH. Videm ob Savi. Kaloliško slovensko prosvetno di-uštvo na Vidmu poroča vsem svojim prijateljem, da bo prirertilo na velikonočni pondeljek jiopoldne po večernicah v domači prosvetni dvorani gledališko predstavo »Veriga«.