XETO XX. — številka 60 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — /a redakcijo odgovorna Albin UCAKAR in Andrej TRILER KRANJ, sreda, 16. 8. 1967 Cena 40 par aH 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januar.ia 1964 kot poltednik, in sicei ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Rekorden obisk sejma Do ponedeljka zvečer je letošnji gorenjski sejem obiskalo že 120.000 ljudi. Tako torej lahko letos pričakujemo rekorden obisk, saj so lani ob koncu sejma zabeležili 105.000 obiskovalcev. Tudi promet je v teh dneh dosegel eno milijardo 700 milijonov starih dinarjev in je že presegel lanskoletnega. Seveda pa v tej številki ni vštet akontiran promet in ne pogodbe, ki so jih posamezna podjetja sklenila s kupci. Občinski sindikalni svet Kranj Redne in izredne podpore za člane V prvem polletju je bilo izplačanih za 1,5 milijona S din podpor Občinski sindikalni svet v Kranju je v prvi polovici letošnjega leta izplačal članom sindikata v občini, ki so zašli v težak gmotni položaj, za 492 tisoč S din rednih podpor. V tem času so izplačali 26 rednih podpor. Vendar pa je sedanji znesek izplačanih rednih podpor večji od pred- Sodelovanje Save s Semperitoni Kranj, 15. avgusta. — Predstavniki tovarne Sava v Kranju so danes dopoldne sklicali tiskovno konferenco, na kateri so novinarje seznanili o poslovno-tehničnem sodelovanju s tovarno Semperit v Avstriji. Pogovori o tem sodelovanju so med obema tovarnama potekali približno dve leti, pred kratkim pa so uredili še zadnje pravde in druge formalnosti. S tovarno Semperit so sklenili petletno pogodbo, da bodo zanje vsako leto naredili najmanj 1200 ton pnevmatik, v Semperitu pa jim zagotav- ljajo, da bodo te pnevmatike prav tako kvalitetne kot njihove. Tovarna Sava bo za takšno pomoč morala prispevati vsako leto štiri milijone šilingov, zato pa bo Semperit v šestih letih od Save odkupil najmanj za štirideset milijonov šilingov pnevmatik, ki bodo prav tako kvalitetne, kot so sedanje pnevmatike tovarne Semperit. Tako je tovarna Sava v Kranju prva tovarna v naši državi, ki bo pravno dokumentirano proizvajala svetovno znane in kvalitetne pnevmatike. Več o tem sodelovanju bomo objavili v sobotni številki . A. Z. Izkoristimo še teh nekaj toplih dni — Foto: F. Perdan videnega. V začetku leta so namreč v sklad za nezaposlene namenili le 400 tisoč S din za redne podpore. Ker je bil ta znesek ob polletju za 6 odstotkov večji od predvidenega, bodo v prihodnje redne podpore izplačevali iz rezervnega sklada. Razen rednih podpor pa je občinski sindikalni svet v prvem poleltju 77 prosilcem — članom sindikata — izplačal tudi izredne podpore. Med njimi je bilo največ hranite-ljev večjih družin, pri katerih mesečni dohodek na člana ni bil večji od 15 tisoč S din. Tem in drugim prosilcem je bilo do polletja izplačano več kot milijon S din. Med drugimi so iz tega sklada odobrili 250 tisoč S din Posebni osnovni šoli za pripravo šole na prostem, mladinski sekciji pri Planinskem društvu v Kranju 57 tisoč S din za izvedbo njihovega programa, Društvu prijateljev mladine Kranj—Center 57 tisoč S din prav tako za izvedbo programa itd. V prvem polletju je bilo iz obeh skladov pri občinskem sindikalnem svetu izplačanih tako za več kot milijon in pol starih dinarjev rednih in izrednih podpor. A. Z. Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj obvešča cenjene potrošnike, da zaradi izrednega povpraševanja na Gorenjskem sejmu podaljšuje razprodajo blaga po tovarniško znižanih cenah tudi po gorenjskem sejma v svojih prodajalnah BLAGOVNICA IN TEKSTIL v Kranju Za obisk se priporoča kolektiv KOKRA — BLAGOVNICA KOKRA — TEKSTIL Pred 50 leti Koroška Eela v plamenih V ponedeljek je minilo 50 let, ko se je Koroška Bela spremenila v veliko pogorišče, kakršnega v prvi svetovni vojni ni doživela nobena vas na Gorenjskem. To se je zgodilo 14. avgusta 1917. leta. Takrat so italijanska letala bombardirala Koroško Belo z zažigalnimi bombami in pri tem uničila 46 stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Pri tem moramo vedeti dvoje: protiletalska obramba je bila šele v razvojnem obdobju in jo na Koroški Beli sploh ni bilo. To je omogočilo letalom, da so nemoteno izpolnjevala svojo uničevalno nalogo. Vedeti pa moramo tudi to, da so bila takrat stanovanjska in gospodarska poslopja pretežno lesena, zato so bombe hitro upepolile vas. Vaščani so se znašli v hudi Mednarodna zakonska zveza Prisrčen sprejem mladih zakoncev v Kranju Preteklo soboto je bila v prostorih skupščine občine Kranj prisrčna slovesnost. Predsednik komisije za stike s tujimi mesti Martin Košir je sprejel mladoporočenca Jurico Rozman in Martina Smitha, ki sta se pred tednom dni poročila v angleškem mestu Oldham. s katerim ima Kranj prijateljske stike. Martin Smith je star 23 let in je po poklicu fotoreporter časopisa Oldham Cronicle, Ju-rica ima 24 let, doma je iz Zg. Bitnja pri Kranju in je bila zaposlena kot tekstilni tehnik v tovarni IBI v Kranju. Mladoporočenca sta se spoznala lani, ko je bila Ju-rica s kranjsko mladinsko skupino v Oldhamu. Letos maja pa je že odpotovala v Anglijo, kjer je bila 5. avgu- sta tradicionalna poroka na angleški način. Te dni je Ju-rica s svojim možem prišla v Kranj. . Martin Košir je v svojem nagovoru mladoporočencema poudaril, da mesti Kranj in Oldham vzdržujeta že več let tesne prijateljske stike. »Vidva pa sla sedaj »ambasadorje,« je dejal tov. Košir, »ki bosta lahko razlagala in posredovala čustva in mnenja, ki jih gojijo ljudje obeh mest. Tako se bodo naše vezi še bolj utrdile.« Mlademu paru je nato zaželel veliko sreče na njuni novi življenjski poti in jima v imenu skupščine in vseh prebivalcev Kranja poklonil skromno darilo — komplet vrča in skodelic za turško kavo. Popoldne so novoporoč^n-cema pripravili tudi pravo gorenjsko šrango. S. T. stiski. Avstrijske oblasti so z nezmanjšano silo terjale od občanov in županstva izpolnjevanje številnih obveznostL Državljani so morali prispevati za VII. in VIII. vojno posojilo, poleg rednih davščin ki niso bile majhne. Za čimprejšnjo odpravo posledic bombardiranja so imenovali poseben odbor. Vašča-nom je znatno pomagal profesor dr. Potočnik, ki so ga leta 1933 imenovali za častnega občana Koroške Bele. J. Vidio Ovčarski bal na Jezerskem Ob Planšarskem jezeru na Jezerskem je bil v nedeljo* 13. avgusta, tradicionalni ov« carski bal. Kljub slabemu vremenu in mrazu se je prireditve udeležilo mnogo lju* di. Prihodu ovčjih čred in ovčarjev v dolino je sledilo ocenjevanje ovc in tekmovanje v striženju, obdelava domače volne; folklorna skupina iz Preddvora pa je nastopila s koroškimi in gorenjskimi narodnimi plesi. V. ML Nov most v Poljanah Pred dnevi so v Poljanah nad Škofjo Loko izročili namenu nov betonski most preko Poljanščice. Starega, ki je bil lesen, je lani ob po-vodnji odneslo. Most, dolg 33 in širok 4 m, je zgradilo splošno gradbeno podjetjo Tehnik iz Škofje Loke. Na vsaki strani ima po 0,5 na širok prehod za pešce. Zaradi dveh rečnih in dveh obrežnih podpor je njegova nosilnost 20 ton. Prek mostu, je dovoljen samo enosmerni promet. Celotni stroški izgradnje so znašali 27 milijonov S din. — ig AP GLAS * 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA Liska -r- obveščevalka Cankarjevega bataljona »Napiši kaj o borcih Cankarjevega bataljona!« so mi dejali v Radovljici na sestanku pripravljalnega odbora za podelitev domicila Cankarjevemu bataljonu, gorenjskemu odredu in koroškim partizanskim enotam. Iskal sem zanimivo temo in »hajkal« po spominih starih partizanov. Ko sem že ves obupan zaprl beležko, m}-^ Janez dejal: »Napiši kaj o obveščevalki Liski. Ta ti Je bila zvrta in duhovita sodelavka našega — Cankarjevega bataljona.« Jezersko in turizem Neizkoriščene možnosti za turizem Čeprav je bila obveščevalka Liska drzna, hrabra in vestna, še nima nobenega odlikovanja. Bila je pač skromna in tiha. Sprehajala se je med nemškimi vojaki in gestapovci, nato pa jo je hitro odkurila v partizansko taborišče in poročala o vsem, kar je videla. Vedno je prinesla 8 seboj tudi mleko. Kljub temu, da je bila izdana, je Nemci niso nikoli zaprli. Prek agentov je gestapu sicer uspelo slikati Lisko. Njeno sliko so kazali zapornikom v Begunjah. »Ali jo poznate?« so spraševali po celicah in preklinjali zvitorepko. Žara id nje je bil neki okoreli pruski oficir premeščen z Bleda na rusko fronto. Zgodilo pa se je takole: Septembra 1941. leta so se v Valvazorjevi koči pod Stolom sestali prvoborci in voditelji vstaje Jože Gregorčič, Franc Bcnigar, Stane Bokal, Albin Zcmva in Polde Straži-8ar. Iz Škofje Loke je na sestanek prispel Jože Pavlica, posinovljenec Pečarjeve mame. Jože Pavlica, ki je mesec dni kasneje padel na Lubni-ku, je na tem sestanku uredil, da so prvoborci pri Valvazorjevi koči dobili zanesljivo javko in sodelavce. Prvoborci pod Stolom so bili vedno dobrodošli gosti v Valvazorjevi koči. O tem so bili kmalu obveščeni tudi gestapovci na Bledu. Zato so spomladi 1942. leta večkrat zapored poslali k Valvazor-jev i koči 20 do 30 dobro izurjenih policistov, ki so ostajali pri Valvazorju tudi po več dni in vohunili ter stikali za partizani. Pruski oficir se je vračal na Bled praznih rok, medtem ko je šef obveščevalne službe gestapa na Bledu prejemal od svojih agentov, vrinjenih med partizanske borce, poročila, da so bili partizani vsak dan točno obveščeni o gibanju nemških policistov. Zato je general SS Ku-tsehera poklical odgovornega oficirja na zagovor in ga besen nahrulil: »No, kaj ste zvedeli pri Valvazorju? Nič, kajne? Ali veste, da so vas Valvazorjeve babnice vlekle za nos in d#i se vam banditi režijo v brk?« To je bilo prehudo »pranje« za pruskega oficirja. Obljubil je, da bo drugič bolje pazil na ženske in da bo zagotovo ujel ali pobil nekaj banditov. Zaradi grožnje, d- bo v primeru neuspeha takoj kazen sko premeščen na rusko fronto, je oficir izbral drugo tak tiko. Ponoči je neopazno skupino 30 policistov prispel do Valvazorjeve koče in se v njej naselili za tri tedne. Nič več ni stikal po hosti za par tizani, temveč je stražarje skrivno razporedil okrog koče, ženskam pa ni dovolil, da bi se oddaljile od nje. Ženske so lahko okrog hiše opravljale vsa vsakodnevna opravila, tako da je bilo vi deti, kakor da je pri Valva zor ju vse kakor ponavadi. Ni vrag, da se ne bo kakšen bandit ujel v nastavljeno past (vsi policisti so bili skri ti), si je mislil oficir in si že predstavljal, kako mu ge neral čestita in pripenja na prsi novo odlikovanje. Toda skrbno pripravljena zanka je tudi . tokrat ostala prazna. Vse to pa po zaslugi obveščevalke Liske. Pri Valvazorju so imeli kravo Lisko. Ker niso imeli dovolj sena, so jo zjutraj spo dili na pašo v tisto smer, kjer je bilo partizansko taborišče. Zlata je v kravji zvonec vtaknila listek s točnimi poročili o skritih policistih in njihovih namerah. Partizani so kravo prijeli, vzeli iz zvonca listek in jo pomolzli. Zvečer se je Liska zopet vrnila domov. In tako se je to ponavljalo iz dneva v dan. Liska je prinašala sveža poročila in sveže mleko. Policisti so se zopet vrnili na Bled brez uspeha. Oholi pruski oficir je bil kazensko premeščen na rusko fronto, o tej zadevi pa je kasneje pripovedoval njegov naslednik. Leto dni kasneje so Nemci zvedeli o obveščevalki Liski. Valvazorjevo mamo in njeni dve hčerki so zaprli v begunj sike zapore, ker jih je izdal partizanski dezerter Anton Lipovec - Višinski. »Obveščevalka« Liska pa je zbežala k partizanom, kjer so jo dodelili k bataljonski intendanturi Jože Vidic Jezerski mejni prelaz je letos prešlo znatno manj gostov kot lani. Zlasti v prvih poletnih mesecih je bile malo prehodov, avgusta pa se jc promet nekoliko povečal. Turisti, ki potujejo čez jezerski prelaz, ostanejo v Jugoslaviji le malo časa; največ prihajajo na krajše obiske k sorodnikom ali znancem. Med potniki, ki preidejo mejo, je največ Avstrijcev in Slovencev, manj kot prejšnja leta pa Nemcev in Angležev. Vzrokov, da se je promet čez jezerski prelaz zmanjšal, je več. Vsekakor je na to med drugim vplivalo tudi politično stanje v svetu (Grčija, Bližnji vzhod) in neurejena cesta na avstrijski strani. Cesto nameravajo razširiti in asfaltirati. Predvidevajo, da bodo dela končali šele v treh letih. V tem času bodo tudi pri nas izdelali načrt in zagotovili sredstva za asfaltiranje ceste na naši strani do vrha. Najbližja pot do Jadranskega morja — reškega pristanišča — obeta Jezerskemu več tovornega prometa. Mnogo lesa Avstrijci že sedaj pošiljajo na Jadran po tej poti. Za turistično propagando je na carini premalo poskrbljeno. Imajo samo nekaj prospektov raznih slovenskih krajev, turiste pa zanimajo tudi drugi, predvsem obmorski kraji v naši državi. Promet v menjalnici je seveda-odvisen od števila mejni prehodov. Julija letos so zamenjali- za okrog 800.000 S dinarjev na dan, avgusta pa bodo še več. Največ menjajo Avstrijci, Nizozemci, manj pa letos Angleži in Nemci. Turistično društvo na Jezerskem ima na voljo 231 ležišč v privatnih sobah in okrog 90 postelj v hotelih. Te kapacitete zadoščajo, čeprav je ob raznih večjih prireditvah, npr. ko je ovčarski bal, vse zasedeno. Prejšnja leta je bilo na Jezerskem največ Hrvatov in Slovencev, letos Pa so se za ta slikovit in prijeten gorenjski kot začeli zanimati že Italijani, predvsem Tržačani. Na Jezerskem se pritožujejo, da je premalo poskrbljeno za razvedrilo. Pomanjka- nje finančnih sredstev je tudi vzrok nerednemu vzdrževanju raznih objektov, poti, razsvetljave itd. Letno dobijo samo 1,700.000 S din dotacije, potrebovali pa bi najmanj še enkrat več. Problem zase je na Jezerskem tudi zaposlovanje mladih. Zanimanje za gozdarstvo, turizem in gostinstvo je premajhno zalo mladina išče zaposlitev izven domačega kraja. Mladi odhajajo, v družbenopolitičnih organizacijah pa delo še vedno sloni na ramenih starejših. Poprečno je v raznih organizacijah le 50 odstotkov mladine. Pravi odnos do dela v turizmu in gostinstvu le počasi prodira v mišljenje ljudi. Urbanistični načrt za Jezersko pripravljajo že dve leti, a še vedno ni dokončno izdelan. Dovolili so gradnjo in že določili prostor za privatne počitniške hišjce, dovoljenja za gradnjo stanovanjskih hiš pa še niso izdali. Domačini zato z nezaupanjem gledajo na krajevno skupnost. V načrtu imajo tudi ureditev etnografskega muzeja, zgradili so bivak v Vadinah, gradili bodo tudi kamping. Na Jezerskem pogrešajo tudi razne rekreacijske objekte. Med krajevno skupnostjo, turističnim društvom in gostinskimi podružnicami ni najboljšega sodelovanja. Pogosto ne najdejo skupnega jezika, posledica tega pa je še večje zavlačevanje z nekaterimi deli. V. Mihelic Bohinj v barvah in ognju Na spodnjem delu bohinj skega jezera, pri cerkvici sv. Janeza, je bil v soboto zvečer, 12. avgusta, že sedmi tradicionalni ognjemet (kresna noč). Zbralo se je nekaj tisoč gledalcev — turistov, domačinov in izletnikov iz zamejskih krajev Italije in Avstrije. Prva zanimivost je bil pravljični pogled na jezero, ko se je stemnilo. Cerkev je bilo osvetljena z močnimi rdečimi in zelenimi lučmi. Prav tako druge stavbe okoli jezera. Nad vodno gladino so prižgali vrsto luči, ki so jih pritrdili na žico. Ob obali so zagoreli kresovi. Vse te barve in ognji so se pravljično zrcalili v rahlih valovih jezera. Potem šele se je začela prava prireditev Pod skalco. Mnoge tuje gladelce je najbolj navdušila bohinjska folklorna skupina, ki je prikazala nekaj najrazličnejših gorenjskih plesov. Po končani prireditvi se je začelo splešno rajanje. Cene Rozman, ki se je največ prizadeval za organizaci-1 jo in dobro počutje gostov, je ! dejal, da je glavni cilj kresne l noči, da turistom nudijo raz-vedrilo. O udeležbi in pro-i metu na tej prireditvi pa je I dejal: »Kadar je denar, se vse j naredi, vse dobro uspe.« 1 K. M. Sejemske zanimivosti Kranj, 14. avgusta — Jutri se bodo zaprla vrata letošnjega gorenjskega sejma in življenje v Kranju bo postalo spet vsakdanje. Pa poglejmo, kaj so nam pokazali nekateri razstavljalci in kaj menijo o sejmu obiskovalci. Med vrsto razstavljavcev je zbudil našo pozornost obrtnik Franc Kremžar iz Šentvida. Pred Tekstilno šolo razstavlja mlatil nico, primerno za hribovske kraje, šrot stroj za žito ter ročne in motorne gnoj nične črpalke. Povedal nam je, da namerava čez zimo izdelati še mlatilnico z dvojnim čiščenjem. Za vse stroje nudi petletno garancijo, ima pa tudi na voljo vse rezervne dele. Da so Kremžar jevi 6troji kvalitetni in trpežni nam pove Ludi to, da nekateri izmed njih delajo že trideset let. Kremžar je eden izmed redkih obrtnikov, ki se je posvetili izdelavi (poljedelskih strojev. Iz njegovega pripovedovanja smo razbrali, da rad prisluhne potrebam in željam svojih kupcev. Tako sta npr. z nekim kmetom z Jezerskega uspela izboljšati star model ročne reporeznice tako, da ga bo Kremžar predelal na pogon z električnim motorjem. Takšna reporezni, ca bo še vseeno za polovico cenejša od sodobnih reporez-nic nemške izdelave. V prvem nadstropju Tekstilne šole prodajata svoje blago z večjim in manjšim popustom podjetji Kokra in Elita iz Kranja. Obiskovalke pridno kupujejo nogavice z manjšimi nspakami tovarne Polzela, ki jih pri Eliti prodajajo po 340 S dinarjev. Klouučar Pa j k iz Ljublja- ne predaja vse vrste letnih in zimskih klobukov ter slamnikov s popustom od 30 do 50%. Pri Alpini. ki je ena izmed redkih proizvajalcev obutve, s prometom niso kdo ve kako zadovoljni. Menijo, da je temu v veliki meri kriva slaba lokacija prodajnega prostora. Sicer pa nudijo potrošnikom popuste od 10 do 30 %, odvisno od vrste obutve. -', Podjetje Slovenija avto je doseglo sorazmerno visok promet predvsem zaradi velikega zanimanja za kolesa tovarne Rog pony, katerim 60 v času sejma znižali ceno za 3000 do 4000 starih din. Tudi mopede prodajajo za 8000 dinarjev ceneje kot sicer. Veletrgovina Živila nas je presenetila z zelo originalnim prodajnim prostorom, urejenim v gorenjskem stilu. Pri lem niso pozabili na nobeno Negospodarske investicije v zaostanku Tržiška podjetja ne plačujejo redno svojih obvez Tržiška podjetja zaradi pomanjkanja obratnih sredstev ne plačujejo redno svojih obvez za negospodarske investicije, prav tako pa tudi ne prispevka za urejanje rnestnega zemljišča. Tako so v prvem tromesečju gospodarske organizacije nakazala le 2,4 % planiranih sredstev. Do konca drugega tromeseč-ja se je stanje sicer nekoliko popravilo, tako da so dohodki za negospodarske investicije doisegli 24 % letnega plana. Zaradi tako slabega doto-]ca sredstev zaostajajo dela na predvidenih investicijah in so se v glavnem omejila na dokončanje že lani začetih del. Tako so se zaključevala dela pri dograditvi kulturnega doma v Lomu, pri cesti Pristava—Križe in pri cesti skozi naselje Kovor ter pri kanalizaciji Sebenje. V juniju je bila narejena javna razsvetljava Tržič — Bistrica. V teku pa so pripravljalna dela za vodovod Snakovo — Sebenje, kanalizacija Ročevnica, vodovod Ročevnica, elektrifikacija Loka in obnova Partizanske ceste. Pričakuje se, da tudi v prihodnje dotok sredstev ne bo usklajen s planom, saj bodo nekatera podjetja svoje obveze lahko poravnala šele ob koncu leta. S. Z. Kupujte v trgovini Elektrotehne v Kranju Prešernova ul. 9 gospodinjski aparati akustični aparati, televizija elektroinštalacijski material Tudi upokojencem omogočajo letovanje Razen sedanjim članom kolektiva omogoča jeseniška železarna letovanje v Crikvenici, Biogradu na moru in na Mežaklji tudi svojim bivšim članom — upokojencem. Tudi ti lahko letujejo v omenjenih krajih za isto ceno kot aktivni člani, tj. Po 1000 oz. 1230 din na dan. Lani je letovalo v domovih . oz. taborih železarne 130 jeseniških upokojencev, letos pa že 80. Predvsem pred sezono in po njej delno pa tudi v glavni sezoni, bi lahko letovalo v omenjenih krajih' nad 200 jeseniških železarjev — upokojencev. Jeseniški upokojenci so hvaležni svojemu bivšemu delodajalcu in sindikatu jeseniške železarne za tako ugodnost. — pu Osvežila vas bb samo kava (2 oka Škofja Loka Kompas: previdnost pri investicijskem programu Direktor podjetja Vlado Mikuž pojasnjuje prekinitev gradnje garni hotela na Ljubelju Nenadna odločitev o ustavitvi gradnje garni hotela na Ljubelju, ki jo je sprejel delavski svet podjetja Kompas, je bila v Tržiču deležna ostre kritike. Da bi ugotovili, kje so vzroki za to dejanje, smo obiskali direktorja Kompasa tov. Vlada Mikuža in mu zastavili nekaj vprašanj. »Kako da opravičujemo prekinitev gradnje hotela na Ljubelju? Argumentov' za to je precej. Kredit za gradnjo smo dobili od Jugoslovanske kmetijske banke, navidez pod zelo ugodnimi pogoji. Namesto obresti bi morali plačati le en odstotek provizije. To je spočelka zapeljalo delavski svet, da se je brez pomislekov odločil za gradnjo hotela. Toda kredite bi bilo treba plačevati v devizah. Ali pa je Ljubelj že takšna turistična točka, s tolikšnim obiskom tujih turistov — ki so seveda edini vir deviz — da bi prinašal dovolj tuje valute za odplačevanje kreditov in obresti? Naša strokovna služba je ugotovila, da ne. Kmalu po sklepu o graditvi novega garni hotela je naš delavski svet sprejel še drugo odločitev — sklep o o lku-pu hotela Panorama na Ljubelju. Priznam, to je bil velik spodrsljaj. Ljubelj je zaenkrat še mnogo premajhen turistični center, da bi se malenkost, tudi na gorenjske nageljne ne. Res pohvale vredna zamisel in nedvomno najlepši aranžma sejma. Letos prvič sodelujeta na sejmu tudi Državna založba in Mladinska knjiga, ki prodajata v»e vrste knjig tudi na obr-oke. Zelo zanimiva je turistična raestava, ki jo je pripravila Gorenjska turistično zveza v sodelovanju z Gorenjskim muzejem. Zelo lepe fotografije turističnih krajev in pej-63ŽOV Gorenjske poživlja originalna gorenjska narodna noša, kmečka skrinja in drugo kmečko pohištvo. Na razstavi prodajajo tudi lične spominke s slovenskimi motivi, ki gredo dobro v denar. Ker je sejem zaradi potrošnikov, nas je zanimalo kaj ti menijo o njem. Jože in Eoža Ješe iz Radovljice sta hotela kupiti večjo jedilno mizo $ stoli. Kljub temu, da več razstavljalcev prodaja pohištvo, pravita, da ustrezne mize nista mogla dobiti. Kranjčanka Marija Pristavnik je redna obiskovalka Gorenjskega sejma. Letos pogreša prodajo ostankov blaga tovarne Tekstilindus. Ljubljančana Franc in Poldi Jemec sta bila zadovoljna z ustrežljivo-stjo prodajalcev, menita pa, da je na sejmu v prodaji premalo usnjenih izdelkov. Tako npr. nista nikjer našla etui-jev za očala in ključe. Iz pogovorov s še drugimi obiskovalci lahko zaključimo, da je sejem zanje ugodna priložnost za nakup blaga, saj je v bistvu velika blagovnica z izbiro, kjer lahko skoraj vsakdo kupi vse kar potrebuje. Ce že govorimo o sejmu, pa ne smemo pozabiti na gostince, ki vsako leto poskrbe za ugodno počutje obiskovalcev. Poleg znanih podjetij, ki že vrsto let sodelujeta na sejmu — Jelen in Central — imajo tokrat svoje paviljone tudi nekateri zasebniki. Gostje se zelo radi zadržujejo pri zasebniku iz Kostanjevice, kjer dobijo kozarček dobrega cvička. Seveda pa imajo tudi vsi ostali gostinci polne reke dela, posebno ob večerih. Zelo okusno je aranž ran paviljon MM ekspres, kjer gostje lahko dobijo znano kavo MM in velik izbor alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Povsem nova oblika paviljona s šankom okrog in okrog, dobra postrežba, sorazmerno nizke cene in ugodna lokacija sredi sejemskega zabaviščnega prostora — vse to privablja sem številne obiskovalce. Takšen je torej letošnji gorenjski sejem. Vsako leto ga obišče več ljudi in vsako le-to je na njem n?';*l novega. S. Zupan istočasni obstoj dveh hotelov Izplačal, da bi oba pomenila rentabilni naložbi. Razen tega je Panorama potrebna preureditve. Nima dovolj urejenih sob, mnogo je tudi drugih pomanjkljivosti. To pa pomeni zopet nove investicije. Treba se je bilo odločili: ali novi garni hotel ali adaptacija Panorame. Delavski svet se je odločil za slednje.« Nedokončani garni hotel nameravajo zgraditi do prve plošče, kar bo podjetje veljalo okrog 100 milijonov S din. Za hotel je bilo sprva predvidenih 234 milijonov, podrobnejši izračun pa je pokazal, da bi za njegovo dokončno izgradnjo porabili nekaj manj kot 5G7 milijonov S din. Ali bodo preureditev Panorame financirali iz teh sredstev? »Kredit, ki nam ga je Jugoslovanska banka odobrila za graditev garni h«te!a, je strogo namenski. Zato bo treba preureditev Panorame financirati iz drugih virov. Nedvomno bo čez nekaj let samo en hotel odločno premalo in tedaj bomo gradnjo garni hotela nadaljevali.« Na vprašanje, kaj meni o trditvah, da je ustavitev gradnje močno prfZađela gradbeno podjetje iz Tržiča, je direkior Kompasa tov. Mikuž povedal naslednje: »To je manjše podjetje, ki ga je gradnja hotela skaraj povsem zaposlila. V ta objekt je vložilo večino razpoložljivih kapacitet. Naša odločitev ga je verjetno res prizadela, toda povedati ,je treba, da mu nameravam* dati v izgradnjo hotel Panoramo ter kara vio blizu meje, ki jo je po pogolbi z JNA Kompas dolžan zgraditi in ki ho predvidoma stala od 70 do 80 milijonov S din.« Znano je, di Kompas o svojem namenu glede gradnje hotela sploh ni obvestil oh&aake skupščine Tržič. Se- le ko je delavski svet podjetja sprejel dokončen sklep o prekinitvi del, je poslal obvestilo. V Tržiču pravijo, da je le-to pomanjkljivo, da sploh ne navaja vzrokov za takšno dejanje. Kaj meni o tem direktor Mikuž? »Dokler delavski svet ni potrdil naše odločitve, o njej nismo mogli obvestiti občinske skupščino in GP Tržič. Možno bi bilo, da bi DS predlog zavrnil, saj je pred meseci sam odločil o gradnji. V tem primeru bi naše obvestilo povzročilo samo nepotrebno razburjenje* zastoje pri delu in hudo kri.« Podjetju Kompas so doslej v Tržiču dajali prednost pred. konkurenco. Zato tam povsem upravičeno menijo, da je njegov ukrep neupravičen. »Res so nam v Tržiču vedno šli na roko. Toda tja smo neprestano in veliko investirali. To nameravamo tudi v bodoče. Trenutna konjunktura na turističnem trgu bi sicer opravičila še nadaljnja vlaganja, toda razmere so lahko vsak čas spremene. Politični zapleti v svetu, gospodarski zastoj v zahod ti Evropi, slabo vreme — vse to lahko odvrne tuje turiste. Celo sedaj vsi izgrajeni turistični objekti niso rentabilni* kako pa naj odplačujemo anuitete ob morebitnem poslabšanju položaja? Vse lo nam narekuje previdnost pd investicijskih vlaganjih, da v prihodnje podjetje ne bi zabredlo v težave.« Direktor Vlado Mikuž je rade volje odgovarjal tu ti na vprašanja, ki smo mu A zastavili v zvezi z gradu,o novega hotela na Bledu. Tudi tam naj bi po prvotne n načrtu postavili garni hotel. Za gradnjo so namenili 4>5 milijonov S din. Kasneje j« graditelj obvestil podjetje, da bo objekt večji kot ^ bilo predvideno, da bo imel več postelj. Dasi postopek nt bil pravilen in bi delavski svet morali seznaniti s tem že poprej, je le-ta novi na:rt odobril. Stroški so se zato povečali na 698 mitijonov 3 dinarjev. Bled je namreč turistično tako obiskano področje, da nudi dovolj zaslužka vsem hotelom. Zato se ni bati, da bi ta investicija ne bila rentabilna. I. Guzelj GLAS * 4. STRAN OD VSEPOVSOD SREDA — 16. AVGUSTA 1967 Gostilna — muzej »Oglej si gostilno v Gorenji vasi in boš prijetno presenečen«, mi je pred dnevi svetoval prijatelj. »Gostilna je gostilna, pa naj bo še taka«, cem mu odvrnil. Prijatelj pa 6e je samo skrivnostno nasmehnil in preusmeril pogovor. Njegov skrivnostni nasmeh mi ni in ni dal miru, pa sem sklenil, da si to nenavadno gostilno, če je sploh nenavadna, ogledam. Napis Gostilna Tabor, ki je bil tak kot pri vsaki drugi gostilni, je moje sumnje še okrepil. Vseeno sem vstopil. Takoj pri vhodu sem začuden obstal. V posebnih vdolbinah v zidu sem namreč zagledal kipce treh svetnikov. »Vsi trije so iz 17. stoletja«, mi je kasneje pripovedoval gostilničar Janez Prevodnik, ki je vnet zbiralec starin. Začel sem si ogledovati njegovo zbirko. Pri vhodu stoji 6 skrinj, kakršnih je bilo nekdaj vse polno v starih kmečkih hišah. Najstarejša je iz leta 1764. Poleg skrinj stoji 180 let stara miza, ki je masivna in ima vdelane lepe ornamente. V zbirki po vseh stenah v gostilni so še: prekrasna hrastova vrata iz leta 1844, 15 panjskih končnic, najstarejše so iz leta 1700, nato cel kup bodal, sabelj, samokresov in drugega orožja, ki izhaja iz turških časov, več slik na steklo, potem kup starega denarja pa še in še. Ko sem hodil od primerka do primerka, sem vedno bolj dobival občutek, da sem v muzeju in ne v gostilni. Lastnik te zbirke mi je po ogledu pripovedoval, da vsako prosto urico porabi za iskanje starin po okoliških hribih. Skoda je le, da predmeti, ki so po lastnikovem mnenju vredni 3 do 4 milijone S dinarjev, nimajo nobenega napisa o starosti in njihovem izvoru. J. Čadež »Medena« slovesnost pod Zelenico Ob otvoritvi plemenilne postaje A. Janše in upravne stavbe Slabo vreme prejšnjo nedeljo ni preprečilo številnim prijateljem planin in čebel, da ne bi pohiteli pod Zelenico na slovesno otvoritev nove plemenilne postaje Antona Janše in nove upravne stavbe za čebelarje. Upravna stavba bo služila za sprejemanje in oddajanje čebelnih matic in za prenočišče čebelarjev. Zgrajena je s sredstvi Zveze čebelarskih društev Slovenije, medtem ko je plemenilna postaja postavljena pretežno s prostovoljnim delom čebelarjev. Glavno breme pri postavitvi plemenilne postaje sta nosila Ciril Jalen in Ivan Rod-man iz Rodin. Filip Gartner iz Dražgoš pa je daroval tej plemenih« postaji 50 hramčkov s plemenilniki. Zmogljivost nove plemenilne postaje je 100 hramčkov z 200 plemenilniki, kar pomeni, da bo lahko sočasno na prahi 200 matic. Matica je najpomembnejše bitje v panju. Brez nje družina ne more uspevati, od nje pa so odvisne tudi vse dobre in slabe lastnosti čebel, ki družino sestavljajo. V panju je 60 do 80.000 čebel. Življenjska doba čebele — delavke — je zelo kratka, največ do šest 16. in 19. avgust 1912 žalostna, črna dneva v jeseniški planinski zgodovini Prebivalci osamljenih naselij, vasi in mest v krnicah, dolinah in okrešljih pod gorami, lovci in pastirji, za njimi pa tudi vedno večje število ljubiteljev in obiskovalcev gora, so morali že v najzgodnejšem času naselitve in obiska gora sprejeti neenak in neusmiljen ter brezkompromisen boj s pobesnelimi naravnimi elementi, s snežnimi meteži, neurji, vse-uničujočimi plazovi, bliski, ki parajo nebo, gromom, ki pretresa temelje gora in s številnimi drugimi zloveščimi ujnami, ki se pode kot furije po gorskem svetu in kruto ter neusmiljeno gospodarijo po gorah, uničujejo gozdove, senike, naselja. Takoj, ko se je začela pisati zgodovina klasičnega, ljudskega planinstva in plezalnega športa ter alpinizma pri nas, v naših gorah, Karpatih, Tatrah, Dolomitih, Centralnih Alpah, Kavkazu, Pamirju, Andih in Himalaji, se je začela pisati t črna, žalostna zgodovi-■snjših planinskih ne-n katastrof, .o kot so sredi poletja leta 1822, pred stopetinštiri-dese tirni leti, žalovali Bohinjci za slavnim klasičnim gorskim vodnikom Antonom Korošcem, ki ga je strela ubila na samem vrhu Triglava, tako bo žalovali trideset let pozneje, tretjega marca 1852 prebivalci Rateč, ko je snežni plaz izpod Ponc zasul in zakopal tri vaščane. Severna stena Triglava je terjala prvo smrtno žrtev leta 1908, ko se je smrtno ponesrečil Kari VVagner. Težja planinska nesreča dr. Stojca in učitelja Pe-trovčiča leta 1909 v severni steni škrlatice je narekovala nujno ustanovitev dobro organizirane prostovoljne gorske reševalne službe po zgledu, ki so ga imeli že v drugih alpskih deželah. Nesreča pref. dr. Cerka leta 1912 na Stolu je dala . povod, da se je Se istega leta pri nas v Kranjski gori na I pobudo dveh požrtvovalnih zdravnikov dr. Josipa Tičarja in dr. Jerneja Demšarja ustanovila prva prostovoljna gorska reševalna postaja, v katero so se taikoj z izredno prizadevnostjo vključili vsi naši najboljši gorski vodniki iz Doline in Trente. Kljub odlično organizirani gorski reševalni službi pa so se lažje, večje in celo tragične smrtne planinske nesreče množile iz leta v leto. Smrt je zarezala globoko in težko rano v razvojno pot našega klasičnega planinstva, plezalnega športa in alpinizma posebno v letu 1924, ko se je v Kotu pod Urbanovo špico smrtno ponesrečil Ante Lenarčič in je severna stena Triglava zahtevala izredno velik in dragocen krvni davek. Smrtno sta se ponesrečila pionirja našega alpinizma in plezalnega športa, dr. Klemente Jug in Vladimir Topolovec, na Kredarici pa se je smrtno ponesrečil eden izmed najboljših gorskih vodnikov — Anton Hlcbanja iz Mojstrane. Pred 30. leti, 28. marca 1937, se je Tržič zavil v črno žalost. Bela smrt je zahtevala na Skarjevem robu na severni strani Storžiča devet mladih živijenj iz vrst veliko obeta;oč;h tržiškh smučarjev. Gorski reševalci so hiteli na vsak SOS klic na pomoč v gore, ponoči in podnevi, v pripeki poletnega sonca ali pa v ledenem mrazu zim. Trije mladi, neizkušeni, toda veliko obetajoči plezalci iz mladinskega odseka PD Jesenice so se namenili v nedeljo, 16. avgusta 1942, pred petindvajsetimi, leti, preplezati zahtevno in previsno, izredno krušljivo severno steno Rigljice (2074 m) v mar-tuljški skupini. Tone Toma-zin (22) je plezal prvi, njemu sta sledila na vrvi Franc Kovač (20) in Jože Vodišek (21). V spodnjem delu se stena n; mogla upirati resnični ljubezni In velikemu navdušenju pogumnih mladih plezalcev. Toda zgoraj, tik pod vrhom jim je stena nastavila paist in pripravila veliko preizkušnjo. Nesrečno in nepredvideno naključje je mladim plezalcem v krušljivem previsu porušilo ravnotežje, vsa trojica je padla v praznino, v prepad, kjer sta Vodišek in Kovač obležala s hudimi ranami negibna, mrtva, Tomazin pa z zlomljeno roko in nogo in ranjeno glavo komaj živ med dvema mrtvima tovarišema. Gorski reševalci z Jesenic in iz Mojstrane so že v ponedeljek organizirali vse potrebno za najtežjo reševalno akcijo, ki so jo kdajkoli izvedli v težki in prepadni steni naši gorski reševalci. Reševanje je zahtevalo skrajne napore vseh reševalcev. Najprej so iz stene rešili dva smrtno ponesrečena plezalca, nato pa so začeli reševati težko ponesrečenega Toma-zina. Reševalna akcija se je tretji dan, v sredo, 19. avgusta, že uspešno bližala svojemu zaključku, ko se je nekje visoko pod vrhom tednov. Čebelja družina se stalno obnavlja, saj matica letno zleze od 75 do 150.000 jajčec. Dobro potomstvo pa ni odvisno samo od matice, temveč tudi od trota, s katerim se druži na prahi. Na plemenilni postaji so samo najboljši in zdravi troti, ki jih sami odbere jo, zato morajo biti v kraju, kjer je onemogočen dostop trotom iz drugih krajev. Franc Resman, predsednik Rigljice odkrušil kamen in se potočil v globino. Naključje je hotelo, da je padel na most sesutine plazu, pod katerim so bili požrtvovalni reševalci pri težkem in odgovornem delu s smrtno ponesrečenima in težko ponesrečenim Tomazinom. Pod pritiskom padajočega Kamna se je sneženi most (porušil in pod snežno gmoto pokopal še dva gorska reševalca: Mirana Marna (30) in Franca Talarja (23). Nesreča treh mladih plezalcev se je spremenila v nesrečo dveh požrtvovalnih gorskih reševalcev. V soboto, 22. avgusta 1942, pred petindvajsetimi je bil na jeseniškem pc tališču eden izmed najbolj žalostnih pogrebov. Jesenice so se zavile v žalost. To je bila v zgodovini našega planinstva, plezalnega športa in alpinizma ena izmed najbolj žalostnih, tragičnih nesreč, ki se da primerjati z ono izpod Storžiča in ono v severni steni špika (Dibonova smer), ki se je pripetila deset let pozneje v zadnjih dneh aprila in prvih dneh maja 1952 leta, ko je težka stena in neurje v njej zahtevalo življenje petih mladih gornikov iz Slovenske Bistrice. Take in podobne tragične planinske tragedije so se leta 1950 zgodile v severovzhodni steni (Hornovi smeri) Jalovca in pozneje pod Brano v Kamniških planinah. Gorniki, planinci, plezalci in alpinisti z Jesenic bodo skupaj s gorskimi vodniki in gorskimi reševalci ter drugimi ljubitelji in obiskovalci gora dostojno počastili z žalno komemoracijo pod severno steno Rigljice spomin dveh mladih plezalcev in dveh požrtvovalnih gorskih reševalcev. Uroš Župančič čebelarskega društva Radovljica, je otvoril nove prostore, ki bodo služili za razvoj čebelarstva, za njim pa je o pomenu plemenilne postaje govoril Valentin Benedičič, predsednik Zveze čebelarskih društev Slovenije. Ker je plemenilna postaja za Vrhom pod Zelenico, v kraju, kjer so se često zadrževali partizani, so čebelarji ob tej slovesnosti položili tri vence na grobišča padlih borcev. J. Vidic Filmi, ki jih gledamo DEŽNIKI CHERBURGA — melodrama spretnega Jac-quesa Demya. — Prvotno je beseda melodrama pomenila zvezo nekega dramskega dela z glasbo. Kasneje je ta beseda dobila drugačen pomen in je predvsem zaokroževala dramo, pa tudi filme z grobimi dramskimi učinki* moralnimi spletkami in nakanami, zelo povprečno psihologijo ter konvencionalni-mi tipi. Za Dežnike Cherburga lahko odtod ohranimo tisto prvotno zvezo z glasbo, zelo povprečno psihologijo in konvencionalne tipe. Jacquea Demy pa je te tri elemente, ki gledalca najbolj privabljajo v kinematograf, spretno združil v zanimivo filmsko pripoved. Eno je, kar daje Dežnikom posebno vrednost. Dcmy se je poskusil na področju, ki vse doslej še ni našlo spretnega oblikovalca. Dežniki so glasbeni film. Ne preveč spreten v filmskem izrazu, 'in v posameznih sekvencah globoko pretresljiv in razmišljajoč o življenju. Vendar le v posameznih sekvencah. Glasba Michela Legranda je, če izvzamemo nekaj melodij, ki jih še zdaj vrte vse radijske hiše na svetu, včasih zgolj in samo sama sebi namen. To pa je seveda premalo, da bi njeno prisotnost na platnu opravičili. Dežniki so melodrama, so lahko musical, filmska opera ali pa poetična filmska pripoved. Prav ta širina, posebnost in enkratnost pa je filmu prinesla tudi številne nagrade. CEZAR PROTI PIRATOM, svobodno krojena zgodba o Juliju Cezarju in njegovih bojih z gusarji ali pirati. — Najbolj v filmu moti dramaturška konvcncionalnost, ki bi bila lahko v vseh teh italijanskih filmih šolski primer takšne dramaturgije. Ta preprostost in filmsko neznanje ter prevelika želja po denarju ljudi, ki takšne filme delajo, pa so stvari, ki ne bi smele voditi gledalcev v kinodvorano. B. Sprajc ■ -—--1 v Loški humoristični kotiček Škoda, k sm sam osa Prejšn, pa ta t edn sm imela tolk letajna ke okol, de sm na dva šihta komi tise upra-ula. U Lok j bio taku ket u rnrauliš. Komi sin se spstila tnal po luft, vidm po Lok posjanih čedna reč ldi> k sa Z useh mogočih koncu kraju peršl pa malal ta lep pa za-rriiniu ster mest, k za kulturne rči zlepa m biu gluh, saj učas ne. Gor za Dolencuva hiša sm pa umerkala, de se neki takga ket en spomink perštimuje. Boga žvau nism vedla počmu use to. Pogrun-tala sm, da tist, k po Lok tnalaja, pa tist, ksa to ukap sprani pod večer per Kron-birtu m al posedeja pa potno-iujeja. čeprou j blo že preki večer k me j spauc že zla tnatru, ja zavijim not pa se skrijim, tak de sm use lahk slišala. Zvem, de j biu pred sto let m u Sorc rojen Grohar, res de edn najbel nesrečnih slovenskih malerju, k sa ga ceu žiulejnc use mogoče rči teple, k j pa zato al pa proti rta +rnc termi tak maler, dc se mu še dons odkrivaja ne sam per nes, ampak tud po svet. Zrasu j pa z enga ubožn-ga pastirčka. To se prau, de se spodob, de po tolkntu caj-tu mož dobi spomink pa de malerji, s tem, k po lošk okolc pa po Lok malajn počast eja spomin na velkga človeka. Hmal sm pa zvedla, de to $e zdelič ni usem prou. En per jare (za naleš ga pišim Z mejhna), k mu j biu že lan muzej prou na pot, b raj vidu de b se namest spominka kej asfaltiral. Tadrug ■ perfarc (glihtak z mejhna), tc se u use sorte fer a j ne pa rči utikuje, j še dergač dau ved t, de mu Grohar ni ušeč. Všniifu je, de edn že peršti-miijc, kak b zgledu Groharju spomink u Sorc pa de j nareda že ena približn dve pedi vclka figura zato. Ta tadrug perfarc j reku, de bo že poskerbit, de spomink u Sorc na bo nkal postaulen, če pa bo, j pa dost, de j tok velk ket figurca od tega moža-kerja. Morm enga gada naprost, de ho tedva perfarca namest mene u jezk uklou, pa še u pamet, če ja j kej. Na misu rn j peršl, de j Taučer u soj kronik za enga napisu: »Bog mu j ustvaru glava, patnit mu i pa ustvart pozabu!« To se prau, de bo ged, če ga bam dobila, sam u jezk uklou. Prešern j pa. reku, de nej šošter škerpete šaca; saj to b &her vedla tud oba perfarca. osa Ljudje Ko ,je zapuščal 5. avgusta našo državo etiopski suveren Haiic Selasie, so izdali sporočilo o pogovorih, ki jih je imel z našim predsednikom Titom. V tem sporočilu je med drugim rečeno, »da se položaj na svetu vznemirljivo poslabšuje«, ker posamezne države še naprej izvajajo politiko sile in agresije in da prav ta položaj nalaga vsem, ki so odgovorni za mir, da napno vse sile za njegovo ohranitev. Brez dvoma je predsednik Tito ena izmed vodilnih osebnosti v svetovnem političnem dor/ajanju in prav zaradi tega je njegova politika, oziroma politika naše države, odraz zavedajoče so odgovornosti za' ohranitev svetovnega miru. V tej luči poteka vsa naša zunanja politika in to še prav Pot nas vodi skozi vasico, se v strmini nad njo zoži v stezo. 2e po nekaj sto metrih zavije v gozd. Pobočje na levi se strmo spusti proti Poljanski dolini. Veter in deževje sta tod opravila svoje. Iz izpranih tal na gosto štrle sive skale, od vlage razjedene in od vročine razpokane. Drevje se razredči, izriva ga redko grmičevje in podrast. Dasi vaščani dodobra poznajo svojo okolico, semkaj le poredko zaidejo. Kajti to je kraljestvo kač, ali bolje — domovje modrasov, nevarnih strupenih plazilcev. Ob sončnih dnevih prilezejo iz razpok in lukenj v tleh, iščoč toplote na razbeljenem skalovju. Se nekdo prav dobro pozna ta kraj. To je 21-letni Dušan Smid, študent Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani, sicer pa strasten lovec na kače. Fanta, doma iz Škofje Loke, sem pred dnevi poprosil za nekaj besed o njegovem nenavadnem konjičku. Pa me je povabil kar s seboj, na lov za modrasi. Tako sva se naslednji dan dopoldan znašla srodi skalovja v pobočju nad vasjo Gabrovo. S torbo na zadrgo v levici in dolgimi lesenimi kleščami v desnici sem se plazil skozi podrast tik za neslišno stopajočim lovcem. • Le-ta je v rokah stiskal dolgo palico, na koncu razširjeno in razcepljeno v dva roglja, podobno kot ro- Nove poti posebno ob sedanjem težkem položaju na Bližnjem vzhodu. Titov odhod 9. avgusta na obisk v ZAR, Sirijo in Irak pomeni mnogo več. kot je to mogoče na prvi pogled oceniti. Srečanje z že tradicionalnimi prijatelji namreč ni pomembno samo zaradi tega, ker potekajo razgovori o tem, kako odstraniti posledice izraelske agresije na arabske države, marveč je morda še zanimivejše iz drugih vidikov. Enoten nastop evropskih socialističnih držav ob izbruhu vojne na Bližnjem vzhodu in s tem v zvezi odločen nastop naše države oziroma predsednika Tita, so nekateri ocenili kot našo oslonitev na Vzhodni blok. Čeprav so naši politiki že takrat poudarjali, da je do tega prišlo le kot logična posledica realne politike teh držav, pomenijo sedanji obiski praktično potrditev govilice pri frači. Med njima je bil razpet debel gumijast trak, ki pritisne žival ob tla, ne da bi jo poškodoval. Naredila sva še nekaj previdnih korakov, potem pa mi je Dušan pomignil, naj ob-stanem. Nekaj metrov pred nama je iz zemlje molela velika skalnata škrbina, vsa obsijana s soncem. S stegnjeno roko je fant pokazal nekam nanjo, toda ničesar nisem mogel zapaziti. Skomignil je z rameni, se nasmehnil, hip kasneje pa že bliskovito pla- neuvrščenih naše nevezane politike. Ta obisk pomeni ponovno potrditev, da ne pripadamo nobenemu izmed blokov in da se zavzemamo za sožitje med vsemi državami. Seveda je mogoče doseči takšno sožitje le ob sodelovanju vseh držav in k temu ni mogoče nikogar siliti... Druga pomembnost srečanja vodilnih državnikov ZAR, Sirije, Iraka in Jugoslavije je v potrditvi tesne povezanosti nevezanih držav. Ce k temu prištejemo še napovedano srečanje Tito-Nascr-Gandi. vidimo, da ni prišlo do razbitja »tretjega sveta«, marveč da je sodelovanje med temi državami v sedanjem po/ožaju še veliko pomembnejše kot je bilo kadarkoli. Zadnji svetovni dogodki služijo mnogim za dokaz, da je politika nevezanih v krizi. Brez smisla bi bilo to zanikati, vendar nam mora b'ti ob tem jasno, da v krizi niso le nil napraj. Palica mu je trznila v mišičastih rokah in zadela neko mesto na skali. Skrotovičena suha veja, pri-tisnjena ob kamnito podlago, je kakor po čudežu oživela, se zvijala in grozljivo sikala. Tedaj sem zagledal ploščato trikotno glavico, na koncu okrašeno s šilastim rožičkom, ki se je kot misel naglo dvignila in nekajkrat silovito usekala po palici. Toda modras je bil ujet. Dušan, ki je žival čvrsto pritiskal ob skalo, mi je pomignil. Tresoč se od razburjenja sem razprl lesene klešče in skušal ujeti opletajoči kačji vrat. Ni mi uspelo. Namesto mene je to opravil lovec — z eno roko. Dvignil je zvijajoče se, približno 80 cm dolgo in za palec na nogi debelo telo od tal in ga previdno spustil v torbo. Hitro sva potegnila zadrgo in strupenjača je bila na varnem. Isti prizor se je ponovil še trikrat. Ko sva se vračala, je bila platnena torba v mojih rokah občutno težja. »Modrasa je teže najti in zalesti, kot pa potem uloviti,« je spotoma pripovedoval ple- neuvrščene države, marveč svet; pokazati je treba na povzročitelje te svetovne krize . Ce v spletu te svetovne krize gledamo na Titov obisk na Bližnjem vzhodu, nam mora biti jasno, da pomeni odločen korak k ponovni poživitvi dela nevezanih držav* k iskanju novih poti. ki jih morajo te države prehoditi. Neuvrščene države iščejo nove poti. K temu so jih prisilili agresivni nastopi nekaterih držav. Kakšna bo v bistvu ta »nova« politika nam je že sedaj znano, ker ne more sloneti na drugem kot na prizadevanju po miruj vendar kako bo to v praksi« bomo lahko sklepali šele po poročilih iz sedanjih srečanj oziroma iz zunanjega odraza praktične politike teh držav; P. (o!nar in^logaiđki čati študent. »Lovim že kakih deset let. Doslej sem uplenil ekreg tisoč kač. Ne, niso bili samo modrasi. Vmes je tudi nekaj godov, beloušk in smokulj.« Na vprašanje, ali meni, da je lov na modrase nevaren, je odgovoril: »Seveda je. Potrebne so ostre oči, mirna roka in dober refleks. Brez tega ni nič ... Pred leti me je modras pičil v roko. Ni bilo hudo, kajti vedel sem, kako si je treba pomagati, pa tudi do zdravnika ni bilo daleč.« Pristavil je, da pozna še več podobnih lovišč v okolici Škofje Loke. »Modrasa ode-rem, kožo, okrašeno s črnim verigastim vzorcem, pa na-pnem na desko in posušim na soncu. Z njo je prevlečen jer-menček pri zapestni uri, hlačni pas ali čevlji marsikaterega od mojih znancev. Lepa so tudi tako okrašene ženske torbice.« Na poti domov sva srečala nekaj kmetov. Vsi so naju pobarali po lovski sreči. Poznajo drznega fanta, ki ob vročih poletnih dneh tam okoli zalezuje modrase. I. Guzelj VISTAL Lovec na modrase Nevaren konjiček mladega Ločana Gabrovo je gorska vasica, ki leži ob poti na Lubnik. Gruča hiš. raztresena po prisojni strani pobočja, je po ves dan na udaru toplega sonca. Iz debele plasti rjave zemlje poganjajo bujni sadovnjaki, da so hlevi in skednji v bližini zaviti v prijeten senčnati hlad. BOGOMIL DEBELJAK gorenjski kraji in ljudje & gorenjski kraji in ljudje • kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in in ljudje ©"^or Stari Španc (2) (Nadaljevanje frtonec) Da je stari Spnc lahko preživljal svojo *tžirl°» od" plačeval dolg, obrew > dg ^gai na daljšati zdravljenje v nemškem latf- t; i . mu .Q je rano tisto resasto, česnjevim list0^ " tajna bolševiška so-prinesla čistilka, Ukrajinka Sura, W * »e iajI,d delavka. »Še sreča, da tistemu pruskemu smrkavcu nisem izčvekal, kje sem to travo dobil, saj bi jo Nemci takoj izročili ukrajinskim belo-gvardejcem.« Kaj bi ti storili z njo, mu ni treba ugibati, on pa bi jo imel na vesti. Toda to se samo mimogrede dotakne njegovih misli, ki so razpete samo med obtožbo o dezerterstvu in obtožbo o namerni samo-poškodbi telesa, ki je po vojaških zakonih prav tako težka kakor dezerterstvo. Spominja se vojaka, ki si je na fronti sam prestrelil roko skozi kumis, da bi mu krogla ne povzročila opekline in da bi bilo videti, kakor da ga je zadela sovražnikova. Nihče ni videl, ko je poslal kroglo skozi nadlaktne mišice, a bataljonski zdravnik je vseeno odkril in ga obtožil namerne poškodbe. To pa je zadoščalo, da so nesrečnega vojaka pripeljali nazaj v prvo frontno črto, kjer so ga v svarilo drugih takoj obsodili na smrt in Ustrelili. In taka kazen je bila po vojaških zakonih dovoljena tudi za druge samopoškodbe in je pokopala že marsikaterega vojaka, ki je v upanju, da ga ne bodo odkrili, podaljševal svoje bivanje po bolnišnicah na račun »samopoškodb«. »Moral bi si odgrizniti jezik, ne pa ponujati trave pruskemu »smrkavcu! Nisem pomislil na zakon. Nisem pomislil na posledice,« ga zopet in vedno globlje vsrkavajo vase malodušje, strah, brezup in podobne druge »uši«, ki se jih bo znebil šele tedaj, ko bo padla sodba, pa naj bo taka ali taka. Te »uši« ga grizejo in ga ne nehajo grizti tudi potem, ko mu neki stražar prinese »štaheldratmenažo«. »Na, jej! Drugega nimamo!« Stražar je prijazen. Ne obnaša se kakor stražar do jetnika, marveč kot vojaški bednik do vojaškega bednika. »Pasje življenje!« pravi. »Moje dvakrat pasje!« pritrdi Jakob. »Misliš zato, ker te imajo v precepu,« vpraša stražar. Jakob molči. »Kaj bi se kisal!« ga bodri stražar. »Vse nas čaka konec! Naj ti pomerijo z vrvjo vrat ali te postavijo pred zid ali pošljejo na fronto, vse je ista figa!« »Ti lahko govoriš? A ko bi bil na mojem mestu?« »Bi.pil in se napil kakor na fronti pred naskokom!« »Ali veš, česa me obtožujejo?« »Vem, vse v tem taborišču obtožujejo, da so dezerterji in bolj-ševiki. Drže jih tu in držali jih bodo do konca vojne.« »Misliš, da bodo tudi mene?« »Kajpak! Nekaj časa te bodo zasliševali, obtoževali, grozili, potem pa te bodo uvrstili v eno izmed čet.« »Misliš?« »Seveda!« »In niso od teh tu še nobenega obesili ali ustrelili?« GLAS * 6. STRAN »Od teh tu ne. saj bi bili drugače že vsi pod zemljo!« »Potem vse, ki se vračajo ali jih pripeljejo iz Rusije, vtaknejo sem ?« »Sem ali kam drugam! Tja pač, kamor jih pripeljejo!« pravi stražar in že ves čas ogleduje Jakobov ruski plašč, sedaj pa se ga dotakne. »Dobro, še vedno volneno in s krznom podloženo blago!« Jakob molče pritrdi. »Tega ne boš več potreboval!« »Kaj praviš?« se Jakob zdrzne. »Kako to? Rekel si.. .« »Dobro blago! Lahko bi ga še nocoj zamenjal za kruh ali žganje! Se čudno, da ti ga niso že vzeli.« »A zakaj?« »Zakaj? Za tako blago še vedno kaj dobiš pri Židih. Na tvojem mestu bi ga jaz pretopil v žganje in kruh. Zdaj ga tako ne potrebuješ več.« »Ti nekaj veš, pa skrivaš?« »Kaj naj bi vedel? Kaj naj bi skrival?« »Da, seveda . .. Govoril si o vrvi... o zidu ... o fronti!« »A, to te skrbi? To nas lahko doleti vse!« »A mene bo... Zato praviš, da plašča ne bom potreboval več,« ga Jakob prodorno pogleda, kakor da bi hotel z vojakovega obraza in iz vojakovih oči razbrati ali celo prebrati obsodbo, ki ga čaka in za katero vojak morda že ve. »Ah, tisto sem rekel kar tako! Ti pa misliš in misliš... in boš navsezadnje res mislil toliko časa, da boš res ob glavo ... Na fronti najbrž nisi mislil na smrt. A če si, si to misel čimprej izrinil iz sebe, ker veš, da smrt poišče samo tistega, ki ne more nehati misliti nanjo. Vojak, ki pred spopadom govori o smrti, navadno pade. Ali nisi še doživel tega?« »To je res! Vselej so že prve krogle pokosile tiste, ki so pred bitko govorili, da se boje smrti,« prizna Jakob. »Toda tu ni fronta .. .« »Zato pa je major! Cim ti bo na obrazu prebral, da se bojiš smrtne obsodbe, te bo imel za krivega in te bo pogubil. Zato takoj izpljuni iz sebe misli na ... Ne! Ne bom je imenoval! Nobene besede več o njej!« »Toda tudi ti misliš, da ...« »Nobene besede več!« »Govoril si, da ne bom več potreboval tega plašča!« »Seveda ne! Poletje bo! Stajal bi se v njem!« »To je res!« »A kruh, morda iudi kako meso, in žganje! Hm, to bi se t£ prileglo! Na mah bi si .razušil' dušo! Kaj praviš?« »Ce je tako? Seveda! Prileglo bi se! A kako priti do kruha ir| žganja? Kdo bi... in odkod ... in ...« »Ne skrbi! Daj plašč in v pol ure bomo imeli vse!« »Potem vzemi! A razvodnik straže?« GLAS * 7. STRAH GLAS * 8 STRAN PANORAMA »To je bil najlepši slovenski fant...« Ne le radovednost, bolj skrb, kako je sedaj z nekaterimi rečmi, ki so bile kdaj v taki ali drugačni zvezi s pesnikom in njegovim časom, mi je oni dan potisnila Dopotni les v roke (tako je pravil popotni palici Fran Levstik), da sem se odpravil v kraje Visoke Gorenjske: na Bled, Blejsko Dobravo, Jesenice, v Vrbo, Pol jčc in Zgošo. Da bi na lastne oči videl, aH se je od leta obsorej le kaj popravilo, uredilo, spremenilo — kar smo predlagali, opozarjali, prosili v zapisih na tej pre-krnovski strani Glasa. Podoba pa je, da je ostalo vse pri starem in da so se 3dprla celo nova vprašanja, nove rane (da ne urorabim suhoparnega in tujega izraza ►problemi«!). Julijino potomstvo Hčere in vnukinje Julije Primčevc so imele svoja domovanja na Bledu (2eleška ulica št. 8) in v Zgoši (št. 61) pri Begunjah. Obe vili sta ob osvoboditvi postali splošna ljudska imovina. Do tu je stvar v redu, čeprav bi določen obzir pri potomstvu Julije Primčeve le veljalo imeti. Tembolj, ker je, vsaj v zgoškem primeru, z zanesljivostjo izpričano njihovo sodelovanje z NOB. Danes so naše meje na stežaj odprte in tudi stare zamere in jeze so v teku dveh desetletij precej uplah-nile. Zato zlahka razumemo domotožje, ki privablja Julijine potomce na Gorenjsko, na obisk rojstnih domov iz daljne tujine. Gotovo tem obiskom ne moremo nasprotovati, celo všeč nam je, da otroci Julijinih otrok le niso povsem pozabili domovine svoje babice. Toda zares neprijetno nam pa je le, ko ti obiskovalci najdejo svoj nekdanji dom zanemarjen, zasmeten, naravnost demoliran. To velja predvsem za Zgošo št. 61. Na Bledu, v Želečah, ni sicer tako hudo. Tamkaj oddajajo tujske sobe in je hiša zato primerno oskrbovana. Le za okolje in nekdanji negovan vrt ne bi mogli tega trditi. V Zgoši št. 61 pa po vsej priliki ni nikogar, ki b; za vzdrževanje hiše in za snago v njej in okrog nje poskrbel. Nekdanja vila sredi kulti vi ranega parka bo v kratkem le še razbitina ... Ne le zaradi morebitnih obiskov prejšnjih lastnikov, pač pa zaradi dobrega po- čutja današnjih stanovalcev bi kazalo stavbo vsaj zasilno vzdrževati in skrbeti za red in čistočo. — Slabo spričevalo je za slehernega, če nekaj prevzame, skrbeti za to pa ne zna aH noče. Po vsem svetu je tako: nov lastnik stvari izboljša, modernizira, zlepša — ne pa zanemari tako, da še tisto, kar je bilo kdaj dobro, zdaj propade. 2e nekaj časa me maci vprašanje: pri kom bi le utegnilo biti hranjeno Julijino okrasje: zapestnica z medaljonom, uhani in prstana? Vse to sta poslednji lastnici blejske vile, baronici Avgusta in Marija, sestri nekdanjega novomeškega okrajnega glavarja Viljema Rech-bacha (ki je zapustil v Novem mestu izjemno lep spomin), edinca najstarejše Julijine hčere, nesli v Ljubljano — da ne bi bili izseljeni . .. Res nista bili, našli sta zavetje za svoje stare dni v hiralnici na Jesenicah; tamkaj sta kmalu nato tudi umrli. Njunega zapuščenega groba nisem več našel (11. avgusta 1967). Nikakor pa ne gre pri tej želji, da bi odkrili današnjo hrambo Julijinega okrasja, za radoznalo težnjo po odkritju kakega zaklada materialne vrednosti. Vsa stvar nas zanima zgolj s kulturnozgodovinskega stališča. Saj je to okrasje prav ono, ki 8a nosi Julija Primčeva na slovitem Langusovem portretu iz leta 1836! Zato spadajo te dragocenosti v muzej, ne pa v kako zasebno hrani-lišče! Ali naj se sedaj ustrašimo truda potov in vsakršnih zamer — ko namerjamo iskati in zahtevati te stvari za Prešernov spominski muzej v Kranju? opozoriti vse oskrbnike kapelic in znamenj, da te le na ta ali oni način zaščitijo pred pohlepom nekaterih tujih »ljubiteljev« gotskih in baročnih kipcev. — Prav tu, na Dobravi, tako blizu Bleda, sem opazil v niši nad kapelico svetega Štefana, tik ob prometni cesti, baročnega Boga Očeta. Nezavarovan lesen kipec bi kazalo vsaj s steklom zaščititi — preden bo prepozno! Ko so stvari onstran meje, so navadno za vedno izgubljene. Nase'kulturnozgodovinsko imetje pa je spet za določeno umetniško delo osiromašeno. Druga tako žalostno pozabljena plošča, ki jo je tudi postavil Tomo Zupan, je v Vrbi Skoro neopazno šivi z zbledelimi črkami na steni rojstne hiše škofa Janeza Zlatousta Pogačarja (1811 do ljenja? O Zupanu bo gotovo treba še spregovoriti, saj nam je ta čebeljemarljivi Prešernov daljni sorodnik, otel pozabi tisočero podatkov iz pesnikovega vnanjega življenja, hkrati pa bil zaslužen ustanovitelj in prvo-mestnik (po današnje »predsednik«) narodno-obrambne šolske Ciril-Melodove družbe. Usihajoča drevesa Sredi Vrbe stojim in mislim na čas, ki mora priti: da bo ta naša najdražja vasica kot celota kulturno-spomeniško zaščitena. Ko bo svet' Marka pregnal s svojih bližnjih njiv goveje črede in spet varoval pred točo zo-rečo pšenico. Živina pa se bo tedaj spet pasla na planinah in na sedaj popolnoma neizkoriščenih dvestotih hektarjih »gmajne« južno od Vrbe, proti savskim ježam. — Ne na stoletja gnojenih njivah kot sedaj! — Seveda je morda ta iluzija polna zmot: kako bi zastarel ro- tej priložnosti ne postavlja vprašanje, kdo bo to plačal? — Druga, podobna reč je z mladim jagnedom na levi od vhodnih vrat starodavne Markove cerkvice. Posušil se je. Le kdo bo zdaj I zasadil novo drevesce? Nekoč, niti ne tako davno, so 6topili vaški možje vkup in uredili take stvari takoj in dobro. Ali naj zdaj za to malenkost kličemo na pomoč Zavod za spomeniško varstvo? Anton Medved Spotoma, med stoterimi skrbmi, pa smo skoraj pozabili na naslov današnjega zapisa. Obisk v Vrbi in na Breznici je opozoril tudi na pesnika Antona Medveda (1869—1910), ki je tu služboval kot kaplan tri leta, 1907—1910. Čutečemu pesniku je bilo tu, pri plemenitem in umevajočem župniku Tomažu Potočniku, usojeno mantik, po svojih prednikih I preživeti najlepša svoja leta. zaljubljen v domačo rodovitno prst, mogel razumeti te sodobne agrotehnične ukrepe in izvedbe? Pa čeprav hote ne prisluhne kolektivnemu gospodarstvu nenaklonjenim zasebnim kmetovalcem. Sicer pa bi vsi preprosti obdelovalci zemlje, ki nikoli niso bili prav vneti za velike gruntarje in tuje veleposestnike, pozdravljali sleherno Pozabljen trud Pred leti smo v Glasu (20. 3. 1965) opozarjali na slabo oskrbovano spominsko ploščo Prešernovih sester, Jere in Katre, na Blejski Dobravi. Postavil jo je zaslužni pesnikov rodoslovec Tomo Zupan v upanju, da bo le kdo poskrbel zanjo po njegovi smrti. Čeravno pa je plošča vzidana v cerkveno steno, te skrb; ne uživa niti od župnega upravitelja. Očistiti, poglobiti črke in jih pozlatiti — to vendar ne sme biti pretežko! Mimogrede, ko smo že na Blejski Dobravi, je treba še Pesnik Anton Medved 1884). Mož, ki je bil knežev-ski pokrovitelj slehernemu, za katerega je slutil, da se mu godi krivica (med drugimi tudi Francu Levstiku in Simonu Gregorčiču), zasluži j bolj zvest spomin tudi zaradi svoje pripadnosti naprednim mladoslovencem, zaradi svojega širokega izobrazbenega obzorja, kot soustanovitelj Matice Slovenske in realizator slovitega \Volfovega nemško-slovenske-ga slovarja. Morda bi brez-niško župno upraviteljstvo, ki je za vse ostale svoje kulturne spomenike tako vzorno poskrbelo, uredilo tudi to? Ko gre prav za brezni-škega farana in za slovitega, nedvomno doslej najbolj slovensko - narodnega ljubljanskega škola! Kaj bi bilo bolj naravnega kot to, da bi današnji rod počastil tudi Toma Zupana s spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Smoku-ču? In morda tudi na Okroglem pri Kranju, kjer je častitljivi monsignor preživel jesen svojega delovnega živ- Pripoved domačinke Ivanke Mulej, sestrične pisatelja Finžgarja, to le potrjuje. A prihranimo njeno pripoved za prihodnji zapis! Bratranec njen pa je o Medvedu takole zapisal: »Izmed vseh prijateljev — lite— ratov mi je ostal najboljši in najzvestejši Anton Medved. Z njim sva si vedno Hm/he i zelo odkrito in včasih trpko tako gospodarjenje dn./be | ^ nih posestev, ki bi moglo , služiti kot vzor in šola smotrnega kmetovanja. Ne morejo pa se sprijazniti s ska-zitvijo turistično zanimive in občutljve pokrajine, kakor je ta v neposredni bližini Vrbe _ Da niso to prazne besede, zadostuje že pogled na blatno in razrito umetno živinsko napajališče na pašniku za cerkvico svetega Marka. Torej ne gre za ugovarjanje kmetijskim strokovnjakom, upira se nam le neprimerno lociranje tega živinorejskega obrata. Saj nedaleč od tod, južno od Smo-kuča, podoben obrat ne dela nasilja ne pokrajini ne naselju. Ali je čas kriv ravnoduš-ju ali je kaj drugega vmes, da Vrbnani sami ne poskrbe za zaščito svoje znamenite srenjske lipe? Razkrit stržen odlomljenega vrha bo povzročil smrt stoletja starega drevesa. Pločevinasta strešica, ki bi jo lahko pritrdil katerikoli domač fantič, bi usihanje nedvomno preprečila. Pa se vendar tudi ob Po Prešernovih stopinjah krat sva bila polna dvomov, aH sva poklicana in ali niso vse obilne ure literarnega dela izgubljene.« Le pri Prešernu, Jenku in Gregorčiču je bila njihna pesem tako zvesto zrcalo trpkega življenja kot pri Medvedu. Le da Medved nikoli ni izpovedal vsega gorja, ki ga je moral občutiti v letih svojega popotovanja.. . Še .naslov današnjega zapisa zdaj utemeljimo: Ivan Cankar je v pogovoru s svojim bratrancem Izidorjem Cankarjem (Obiski, 1920) povedal med drugim tudi tole: »Da je šlo slovensko sodobno slovstvo zelo visoko, da stoji ob rami svetovni literaturi — beri Zupančiča; beri Medvedove pesmi! Medveda zelo cenim; ne le kot pesnika, temveč tudi kot človeka. To je bil najlepši slovenski fant: rimski no«, črne oči, mehkobne ustnice, fin glas.« Črtomir Zoreč GLAS * 9. STRAN Tragična smrt na Stolu V bližini Valvasorjevega doma na Stolu se je 13. avgusta ob 14.30 smrtno ponesrečil 29-letni Anton Mežnarc z Jesenic. Ker je navdušen planinec, se je v nedeljo zjutraj s prijateljem Vinkom Jordanom odpravil na Stol. Usodno evanje prehit Na cesti I. reda pri Kovorju se je v nedeljo ob 10.40 smrtno ponesrečila dr. Vesna Rajar-Morel. Peljala se je s svojim možem ing. Adolfom Rajarjem v osebnem avtomo-bdlu ford taunus 15 M ZA 52-93 z Ljubelja proti Kranju. Rajar je vozil zelo hitro in pri Kovorju prehiteval neki osebni avtomobil, nato pa hitro zavil v desno. Pri tem ga je začelo zanašati. Trčil Je v osebni avtomobil znamke fiat 1300 SRP-S-216 D, ki ga je vozil avstrijski državljan Jožef Stanzel z Dunaja. Pri trčenju, ki je bilo zelo hudo, je bila težko ranjena Vesna Rajar, ki je kmalu po nesreči umrla, sopotnika in voznik avstrijskega avtomobila pa so bili hudo ranjeni. Gmotne škode je za 48.000 N din. -m- V bližni Valvasorjeve koče sta skrenila s markirane poti in odšla po bližnjici proti Prešernovi koči. Vendar Mežnarc na cilj ni dospel, ker mu je pri plezanju spodrsnilo in je padel v 70 metrov globok prepad ter se ubil. Ponesrečenega planinca so do karavle prenesli graničar-ji, v dolino pa gorski reševalci, -m- Samomor Cesar Koloman iz Zgornjih Gorij je 12. avgusta naredil samomor z osebnim avtomobilom. 40-Ietni gozdni delavec se je ta dan spri z ženo in jo hotel zabosti. Ko mu je pobegnila, se je z avtomobilom odpeljal proti delavski restavraciji na Mrzlem studencu na Pokljuki in se z vso silo zaletel vanjo. Bil je hudo ranjen in je kmalu po nesreči umrl. -m- Mladoporočenca Jurica Rozman iz Kranja in Martin Smith iz Oldhama Spet žrtev trčenja Na Blejskem mostu sta 12. avgusta trčila mopedist Stanko Zlodnjak in kolesarka Angela Berakovič. Berakovičeva je pripeljala na cesto ne da bi se prepričala, če je prosta. Tedaj je mimo pripeljal mopedist in trčil vanjo. Pri nesreči sta bila hudo ranjena, zato so ju prepeljali v jeseniško bolnišnico. Mopedist Zlodnjak je ranam že naslednji dan podlegel. -m- Ostanek t minusa ob nesreči pri Kovorju Zahvala Ob tragični smrti nepozabnega sina, brata in strica Franca Zakotnika Dolinarjevega iz Dorfarjev se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko vencev in cvetja, ter z nami sočustvovali. Posebna hvala č. duhovščini, dr. Koširju in bolniškemu osebju Ljubljana, podjetju LTH in njegovim sodelavcem, nadalje se zahvaljujemo pevcem iz Stare Loke za ganljive žalostinke, sosedom, fantom in dekletom iz domače vasi in vsakomur, kdor nam je kakorkoli pomagal lajšati našo bol. Žalujoči: starši ata in mama, brata: Janez z družino in Boris, sestre: Marica, Anica z družinami in Cilka, stara mama in ostalo sorodstvo Izraz solidarnosti Rdeči petelin, ki se je spomladi nepričakovano pojavil v Planini pod Golico, je upe-pelil stanovanjsko poslopje Blaža Razingerja in družina s sedmimi nepreskrbljenimi otroci je ostala brez krova. Družina Razinger je še posebno prizadeta zato, ker hiša ni bila zavarovana. Ljudska solidarnost je tudi tokrat pomagala najti izhod Iz nezavidnega položaja nepreskrbljene družine. Razin-gerjevi sodelavci v železarni so zbrali okrog 1,500.000 S din, prek 400.000 S din pa je bilo zbrano po krajevnih organizacijah rdečega križa. Številni občani in krajevna skupnost pa so denarno pomoč nakazali neposredno na hranilno knjižico prizadetega. Skupno je doslej namensko za postavitev nove hiše Ra-zingerjevi družini zbrano prek dva in pol milijona S din. Poleg tega je železarna odobrila brezplačno nabavo materiala za hišo v vrednosti 300.000 S din, delavci montažne pa bodo pomagali pri postavitvi krova na novo hišo. Lokacija za hišo še ni določena, vendar bo tudi to v kratkem urejeno, ker je za to delo imenovana posebna komisija. 1200 utopljencev letno v vodah Jugoslavije V preteklih 11 letih se je v vodah v Jugoslaviji utopilo približno 12.000. Letno povprečje je 1.200 utopljencev. Za prometnimi nesrečami na naših cestah so utopitve takoj na drugem mestu na tabeli nesrečnih primerov. O utopitvah ljudi raznih starosti in poklicev, plavalcev in neplavalcev lahko vsak dan beremo v našem tisku. Samo v enem dnevu se je v Savi in Donavi pri Beogradu utopilo 12 ljudi. Nesrečnim primerom v naših vodah često botruje neprevidnost. Slabi plavalci precenjujejo svoje sposobnosti in moči, znojni in vroči skačejo v vodo ipd. Pri vsem tem ne smemo zakrivati dejstva, da je pri nas zelo slabo razvita reševalna služba. Več kot polovica Jugoslovanov ne zna plavati, drugim ni znano, da s polnim želodcem ne smejo v vodo itn. Redke so šole, ki imajo V svojem programu tudi učenje plavanja. Nekje opravičeno, ker nimajo odgovarjajočega bazena, drugod pa iz malomarnosti. Smo že pozabili na tisti sklep, da mora do 1970. leta znati vsak Jugoslavn plavati? J. V. Uredili so ceste in mostove Na cesti Trstenik-Cadovlje-Spodnja Bela spet redno vozi avtobus. Ta cesta je bila namreč dlje zaprta zaradi gradnje mostu čez potok Blatnik. Vsa dela, in sicer 17 metrov di'g most in lepo kamnito obzidje, je opravila Vodna skupnost Gorenjske. Le nekaj dni prej pa je Gozd- no gospodarstvo Kranj uredilo 300 metrov gozdne cesto in nov most prek istega potoka v vasi Pangerščica. S temi deli je Gozdno gospodar« stvo Kranj omogočilo kmetom lažji dohod do gozdovj za kar se mu prebivalci vasi pod Storžičem zelo hvaležni. - rc GLAS * 10. STRAN SPOREDi SREDA — 16. AVGUSTA 1967 SREDA — 16. avgusta Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.15 Deset let otroškega zbora RTV Ljubljana — 9.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.15 Majhen recital violinistk — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za j tuje goste — 11.20 Popevke in plesni zvoki — 12.10 Gozdovi pojo — simfonična pesnitev — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Polke in valčki — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Melodije za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana —' 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Drobni odlomki iz opere Madame Butterflv — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Z operetnih odrov — 18.45 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razgledni- ce _ 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Carmen — opera — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno '— 23.05 Lahko noč s pevcem Nat King Cole-om ČETRTEK — 17. avgusta 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Glasbena pravljica — 9.30 Ljubezen čarovnice — balet — 10.15 Minute s solisti ljubljanske Opere — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Za vsakogar nekaj iz orkestralne glasbe — 12.10 Skladbe Isaaca Albe-niza — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Baritonist Jože Humar poje narodne — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Za prijetno popoldne — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Madžarske narodne pesmi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Turistična oddaja — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Literarni nokturno — 22.10 Iz domače komorne glasbe — 23.05 Nočni mozaik jazza PETEK — 18. avgusta 8.05 Operna matineja — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Melodije za klavir in godala — 10.15 Dvajset minut pri skladatelju Josipu Pavčiču — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11-20 V plesnem ritmu — 12.10 Intermezzo z godali — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalni orkestri — 13.30 Priporo- čajo vam — 14.05 Operetni napevi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.40 Zabavni zbori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Kulturni globus — 19.05 Glasbene razglednice —• 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Komornemu zboru RTV Ljubljana dirigira Rado Si-moniti — 20.40 Glasbena medigra — 20.45 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Iz sodobne romunske simfonične literature — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Četrt ure s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana SREDA — 16. avgusta 18.13 Napoved sporeda (RTV Ljubljana) — 18.15 Mornar na triciklu (RTV Zagreb) — 19.00 Reportaža (RTV Skopje) — 19.30 Cik Cafc, 19.40 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak 20.38 Serenada, 21.10 Avto revija (RTV Ljubljana), 21.40 Spomini in reportaže, 22.10 TV dnevnik (RTV Beograd) — 22.25 Atletika Zahodna Nemčija : ZDA (RTV Zagreb) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Spored J RT (RTV Zagreb) — 19.30 TV pošta (RTV Beograd) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Zagreb) — 20.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 17.00 Poročila (RTV Beograd) — 17.05 Mladinska igra (RTV Zagreb) — 17.25 Ekspedicija (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja, 22.10 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) ČETRTEK — 17. avgusta 17.05 Poročila, 17.10 Veseli potepuh, 17.25 Potujte z nami ob Savi Dolinki, 17.55 Mladi raziskovalci, 18.10 Kam, kje in kako v soboto in nedeljo, 18.25 Folklorni ansambel Trpin (RTV Ljubljana) — 19.05 Vandrovec (RTV Beograd) — 19.40 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.38 Don Juan (RTV Beograd) — 22.10 Toulouse Laaitrec — film, 22.25 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — 22J0 Atletika Zahodna Nemčija : ZDA (RTV Zagreb) - Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Mladinska tribuna, 18.35 Spored JRT, 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Skopje), 20.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 17.05 Poročila (RTV Skopje) — 22.00 Informativna oddaja (RTV Zagreb) PETEK — 18. avgusta 18.20 Brez parole, 18.45 Vizitka, 19.00 Mozaik kratkega filma, 19.30 Cik cak, 19.40 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.38 Poseben dan — film, 22.10 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Zaplešite z nami, 18.45 Glasbeni kotiček, 19.05 Panorama, 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Zagreb) — 20.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 17.25 Poročila, 17.30 Oddaja za otroke (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja, 20.38 Celovečerni film, 22.10 Informativna oddaja (RTV Zagreb) w L Kino Jesenice RADIO 16. avgusta franc. barv. CS film NAJSTAREJŠI FER-CHAND 17. avgusta ameriški film DIVJI JEZDEC 18. avgusta češki film V INTIMNI SVETLOBI Jesenice PLAVŽ 16. avgusta ameriški film DIVJI JEZDEC 17. avgusta ital. barv. film GIULIETTA IN DUHOVI 18. avgusta ital. barv. fiLm UVJET TA IN DUHOVI Dovje-Me-jstrana 17. aiTsta franc. barv. CS film NhBO NAD GLAVO Kranjska gora 17. avgusta franc. bt.rv. CS film NAJSTAREJŠI FER-CHAND 18. avgusta franc. ban'. CS film NEBO NAD GLAVO K imnik DOM 16. avgusta ital. barv. film RDEČA PUŠČAVA ob 20. uri 17. a\gucla ital. barv. film RDEČA PUŠČAVA ob 17.15 in 20. uri Kranj CENTER 16. avgusta i t a.'. barv. CS film CEZAR PROTI PIRATOM ob 16., 18. in 20. uri 17. avsusta franc. barv. CS film DEŽNIKI CHERBUR-GA ob 16., 18. in 20. uri Kavo dobite tudi v Central prodajalna Delikatesa - Kranj Radovljica Le 10 ribolovnih dovolilnic V pisarni turističnega društva Radovljica so letos izdali samo deset ribolovnih dovolilnic. Morda je temu vzrok razmeroma visoka cena, saj ribolovna dovolilnica za dan na tujega gosta stane 5000, za domačega pa 2000 S din. Pri tem moramo vedeti, da Sava pri Radovljici ni tako bogata z ribami kot je npr. Soča ali druge vode pri nas. J. V. Kranj STORŽIČ USMILJENI ob 18. in 20. uri m v , . L7. avgusta amer. barv CS 16. avgusta nem.-spanski film PLAZA 2£UA barv. CS film TRIJE NE- 20. uri poslovalnica Kranj KOMPAS prireja od 24. ?.—28. 9. izlet Miinchen - »Oktoberfest« Spored: 1. dan: odhod ob 5. uri zjutraj iz Kranja, posloval. Kompas. Potovanje preko Rateč v Cortino d'Ampezzo in preko prelaza Brenner v Inns-bruck. Namestitev v hotelu, večerja in prenočišče 2. dan: po zajtrku ogled Innsbrucka, nato potovanje preko Mittcnvvalda v Garmisch - Partenkir-chen, izlet z gorsko železnico na Zugspitze, najvišji vrh Nemčije (2966 m). Proti večeru potovanje v Miinchen. Namestitev v hotelu in prenočišče. 3. dan: po zajtrku avtobusni ogled mesta, nato izlet v Dachau in obisk nekdanjega koncentracijskega taborišča. Povratek v Miinchen in prosto. Večerja in prenočišče v Munchnu. 4. dan: celodnevno bivanje v Munchnu. Po zajtrku ogled tehničnega muzeja, nato prosto za individualne oglede. Večerja in prenočišče v Munchnu. 5. dan: po zajtrku potovanje v Salzburg in postanek za ogled mesta Potovanje nadaljujemo skozi Salzkammergut, Celovec in Ljubelj v Kranj, kamor je prihod pozno zvečer. Cena izleta za osebo je 620 N din V ceno je vračunan avtobusni prevoz, hotelske usluge po sporedu, skupinski potni list, stroški organizacije in vodstvo potovanja. Vsak izletnik lahko kupi za lastno uporabo 50 DM za 163 N din. Prijave sprejemajo poslovalnice KOMPAS do 25. avgusta, Bled, Jesenice, Kranj. Pri obletnici smrti, objavljeni 12. 8. 1967, se ime pravilno glasi Bajželj in ne Ba-želj, kot smo pomotoma objavili. Prodam Prodam karamboliran fiat 750. Žlindra Franc, Sr. vas 64, Šenčur 3957 Prodam macesnova garažne vrata in veri/ni rezkar (trofazni) Hafner, Godešič 25, šk. Loka 3958 Prodam kravo, ki bo v kratkem teletila. Jama 6, Kranj 3959 Prodam kravo in bikca po izbiri. Trbojc 53, Smlednik 3960 Prodam prašiče od 80 do 90 kg težke. Trboje 5, Smlednik 3961 VIKEND hišica, v mirnem kraju, ugodno naprodaj. Turistično društvo Bes-nica 3962 Prodam otavo. Zg. Bela 32, Preddvor 3963 Prodam VW ali zamenjam za gradbeni material. Dobrava 10, Cerklje 3964 Ugodno prodam pralni stroj Mar;s Rondo in centrifugo. Šolska 4/II, Kranj, St razišče 3965 Prodam (kasto) za žilo in prašiča, 50 kg težkega. Šen- ' čur 15 3966 Prodam kuhinjsko kredenco za 350 N din. Pajič, M. Pijade 11, Kranj 3967 Poceni prodam centrifugo Himo in električni lonec za kuhanje perila. Eržen Jože, Huje 12, Kranj 3968 Prodam prašičke, 6 tednov stare. Zalog 45, Cerklje 3969 Prodam fiat 600, Kokrica 155, Kranj 3970 Prodam dobro ohranjeno kosilnico rapid. Zalog 11, Golnik 3971 Ugodno prodam odlično ohranjen fiat 600/60, 8000 km po generalni. Merlak, Ljubljana, Titova 61/111 3972 Prodam plošče za tlak ali oblogo hiše 10 m2. Zapoge 6, Vodice nad Ljubljano 3973 Prodam sadike gorenjskih rdečih nageljnov in zdravilno harmeliko. Zibelnik Franc, Bašelj 28, Preddvor 3975 Tečaj za šoferje v Šenčurju AMD Šenčur organizira tečaj za voznike A in B kategorije in za voznike mopedov, ki se začne v petek, 18. 8. 1967, ob 17. uri v Šenčurju št. 89. Prodam 7 kompletnih rabljenih oken. Ogled, Staneta Žagarja 34, Kranj 3976 Avto zastava 750, letnik 1965 prodam. Ogled popoldan. Poljšica 7, Podnart 3977 Dvobrazdni obračalni traktorski hidravlični plug, peč za kopalnico in vprežni obračalni plug prodam. Al jač, Polje 20, p. Vodice 3978 Temeljna izobraževalna sktipnost Radovljica razpisuje za šolsko leto 1967/68 naslednje ŠTIPENDIJE: 2 stipendiji za študij telesne vzgoje — na visoki šoli za telesno kulturo 2 štipendiji za študij zgodovine in zemljepisa — pedagoška akademija 2 štipendiji za študij matematike in fizike — pedagoška akademija 2 štipendiji za študij tehničnega pouka — pedagoška akademija 2 štipendiji za študij glasbene vzgoje — srednja glasbena vzgoja ali pedagoška akademija 2 štipendiji za študij glasbene vzgoje — pevo-vodska smer na višji ali visoki šoli 2 štipendiji za študij na pedagoški akademiji —razredni pouk 2 štipendiji za študij na vzgojiteljski šoli Prošnje za štipendije je treba vložiti do 25. avgusta 1967 na naslov: Temeljna izobraževalna skupnost Radovljica. Kandidati morajo obvezno k prošnji priložiti naslednje dokumente: Kratek življenjepis, potrdilo o premoženju in zaslužku staršev, overjen prepis zadnjega šolskega spričevala, potrdilo o vpisu v šolo za šolsko leto 1967/68, izjavo, da prosilec ne prejema nikjer štipendije oz. študijske pomoči. Prednost pri natečaju za razpisane štipendije imajo štipendisti naše občine, ki so dokončali srednjo stopnjo pedagoške smeri, dalje otroci borcev NOV, socialno šibki, marljivi in nadarjeni učenci. Komisija za štipendije ne bo obravnavala pomanjkljivo opremljenih vlog. Ugodno prodam parcelo za dvojček v Naklem. Naslov v oglasnem oddelku 3979 Prodam telico, 9 mesecev brejo. Sr. vas 53, Šenčur 3980 Prodam leghorn piske, 3 mesece stare. Okroglo 24, Naklo 3944 Prodam čevljarsko orodje, za ročno delo, lepe moške obleke, sukno in perilo. Ogled: ponedeljek, torek in petek. Kranj, Tomšičeva 28 3889 Kupim Kupim kotel za kuhanje žganja. Zbilje 38, Medvode 3981 Taoj kupim nov fiat 850, škodo ali R-4. VVendling, Ža-nova 30, Kranj, telefon 22-112 3982 Kupim karamboliran avto fiat 500, 600 ali 750 z dobrim strojem. Zibeljnik, Bašelj 28, Preddvor 3993 Kupim malo rabljen kote/ za žganjekuho 35 — 40 litrov. Božnar, Vincerje 26. Škofja Loka 3994 Ostalo Oddam sobo študentu. Vprašati St. Žagarja 34, Kranj 3983 Vajenko sprejmem z uspešno dokončano osemletko. Šimunac Božo, frizer, Kranj 3984 Izgubila sem denarnico v Kranju z večjo vsoto denarja. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne Tacev Mariji, Golnik 46 3985 STEKLARSTVO HLEBŠ vljudno obvešča vse odjemalce, da bo delavnica zaradi dopusta zaprta od 20. 8. — 1. 9. 1967 3986 Našel sem žensko kolo. Dobi se Tenetiše 6, Golnik 3987 Šmajdek Albertu in Mijo- vič Jovankj iskrene čestitke in veliko sreče na novi živ-Ijenski poti. Iskreni in dobri prijatelji- 3988 Trisobno stanovanje — komfortno iščem za najem v Kranju. Ponudbe poslati pod »2 milijona najemnine« 3989 Mizarski pomočnik, ki zna vsa dela, dobi zaposlitev v Kranju za stalno ali hono-ramo. Dober zaslužek. Naslov v oglasnem oddelku 3990 Našel sem žensko kolo. Dobi se Tomažičeva 12, Kranj 3992 Pritrditve ZMS PREDOSL.IE priredi v počastitev krajevnega praznika pri kulturnem domu Pre:' lie v soboto, 19. avgusta 1967, ob 19.30 KRESNO NOC Igrajo »Veseli Trsreni-čani«. Prireditev v vsakem vi vnenu. Vabljeni! 3991 Kopalci beže s Selščice Pravijo, da je selška Sora nekoliko hladnejša od poljanske. Morda res, saj teče večinoma po senčnati dolini. Toda v pasjih dneh, kakršnih letos ne manjka, se nabere po bregovih Selščice množica kopalcev. Zlasti prebivalci naselja Novi svet, ki je v bližini, se radi zatečejo tja. Reka velja za zelo čisto, ra-cen tega je tudi polna rib. Tik ob bregu je LTH nekako pred letom zgradila manjšo zidano stavbo. Menda so v njej naprave za črpanje vode. Objekt stoji na desnem bregu reke. kakih 300 m više od precej obsežnega sveta, ki je bil. pred časom proglašen za rekreacijski center in kopališče. Zaradi bližine blokov se tam nabere največ kopalcev. Pa so zadnje čase že nekajkrat nejevoljno zapustili ta kraj. Po reki navzdol namreč polzijo smrdeče oljnate zaplate, ki neprijetno zamažejo kožo in lase kopalcev. Olje se nabira v bazenu za. jezom, kjer voda le počasi odteka, hkrati pa je prav tam najugodnejše mesto za plavanje. Ni bilo posebno težko ugotoviti, da umazanija prihaja iz cevi pod novozgrajeno stavbo LTH. Ravno do kopališča se Lom and Kmeta sama V Zgornjem Lomu nad Tr-žičem Franc in Jernej Meglic sama finansirata gradnjo ceste do svojih domačij, ki sta več kakor dva kilometra oddaljeni od ostalega naselja. Doslej sta porabila že več kot dva milijona starih dinarjev. Cesto je po njunem naročilu in po načrtih geometra Andreja Štera gradilo Gozdno gospodarstvo iz Tržiča. Za gradnjo je gozdno gospodarstvo prispevalo 250 tisoč starih dinarjev — toliko, kot so vsako leto dajali za posipanje prejšnje težko prevozne poti. Kmetje, ki imajo nad Lomom svoje gozdove, so pomagali s prosto- Beležka Malomarnost ali neznanje Podjetje Slovenija ceste zadnjih štirinajst dni popravlja terase v blokih Grad- ikove ulice in na cesti Staneta Žagarja v Kranju. Svo-_e delo pa delavci podjetja Slovenija ceste opravljajo krajno malomarno. Namesto da bi takoj položili be-tumen, pustijo terase, ki jih popravljajo, nezaščitene, tako da ob dežju in hudih nalivih voda močno zamaka stanovanja. Tako imajo stanovalci v Gradnikovi ulici 4 že precejšnjo škodo. In kdo jim jo bo povrnil? lepo razpotegne po vsej vodni gladini. Najhuje je bilo v petek, 20. julija dopoldne, ko je debela plast olja prekrila reko od enega brega do drugega, razširjajoč oster smrad po nalti. Nemočni kopalci so jezni odhajali domov, nihče ni karkoli ukrenil. Mar res ni nikogar, ki bi lahko posredoval? Mar je ribiški družini v Skofji Loki vseeno, s čim tovarna zamaže čisto vodo? Ribam takšna malomarnost verjetno ne bo v prid. Pa ne samo voda, tudi zrak je često onesnažen. Po bregu navzdol, prav nasproti rekreacijskega prostora ob •Selšči-ci, tovarna odmetava odpadke. Vsak mesec vsaj enkrat potem ta ogromen kup zažgo* krpe, gumi in papir tlijo* ščemeč in smrdeč dim pa veter vrtinci in razširja daleč naokrog, vse dokler kak močnejši naliv tleče gmole ne pogasi. Ali je sploh še moč najti kak neprimernejši kraj za odlaganje in sežiganje smeti? Zakaj se tudi glede teli stvari ne zgledujemo po tujini, kjer se ukrepi proti onečišćenju zraka in vode silno strogi? Znano je, da je preprečevanje škode cenejšo kot njeno odstranjevanje. - ig Tržičem gradita cesto voljnim delom. Cesto so pričeli graditi 5. julija letos, glavna dela pa so bila končana že 21. julija. Za sedaj je pot prevozna samo v lepih dneh. Počakati bodo namreč morali, da se zemlja na zrav-nanih odsekih posede, nato pa bodo cestišče še enkrat stlačili. Zona Jerneja Meglica pravi, da bodo kasneje uredili doma majhen bife ali pa naredili brunarico. Lovci, ki hodijo na divjad, se prav radi ustavljajo pri njih in menijo, da utegne biti kraj za turiste dokaj privlačen. Cesta ima pet večjih serpentin, nov odsek pa je dolg nad dva kilometra. Hiši stojita v nadmorski višini 1100 metrov, cesta do njih pa se dvigne na vsakih sto metrov kar za štirinajst metrov. - m- Ureditev kažipotov Turistično društvo Tržič je zaradi neurejenih smerokazov na cesti I. in II. reda Naklo — Tržič predlagalo skupščini občine Tržič, da označbe, ki so na cestnih križiščih vzdolž nove ceste iz Naklega proti Tržiču oziroma Ljubelju, čimprej izpopolnijo in tako preprečijo nadaljnje beganje turistov, ki jih nepopolne označbe popolnoma zmedejo. vm GLAS Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0,40 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. SPORT Pod Poncami raste nova velikanka Pred nedavnim so v Planici predstavniki planiškega komiteja ing. Lado Gorišek, dr. Franjo Pavlin, Voje šerbec in drugi seznanili predstavnike tiska z deli na novi skakalnici, ki do dopuščala prek 160 metrov dolge skoke. pobočju in le Skakalnico gradi podjetje Vodna skupnost iz Kopra. Doslej so opravili tretjino zemeljskih del in izkopali 8000 kubičnih metrov peska. Prepričani so, da bodo dela opravljena do 15. septembra. Nova velikanka bo dolga 800 metrov, višinska razlika od vrha zaletišča do spodnje točke doskočišča pa bo 225 metrov. Vsa skakalnica bo Atletske vesti grajena na pooocju in zgornji del doskočišča bo nekoliko dvignjen na dva metra visokih betonskih stebrih. V okolici, pokriti s snegom, bo ta del neopazen, tako da bo videti celotna naprava naravna. Izvajalci računajo, da bodo tudi pozelenitvena dela kon- čana še letos in da bodo prihodnje leto marca na skakalnici lahko že pripravili prvo tekmovanje. V Ljubljani se bodo septembra zbrali predstavniki mednarodnega kluba velikih skakalnic KOP. Tedaj se bodo pogovorili tudi o izdaji knjige o zgodovini smučarskih poletov. Tega sestanka se bodo udeležili tudi predstavniki skakalnice iz Wiker-sunda na Norveškem. D. Humer # Atletski klub Triglav je v petek popoldne pripravil za svoje člane manjši atletski miting, ki se ga je udeležilo okrog 40 tekmovalcev in tekmovalk. Ta in podobni mitingi, ki bodo odslej vsako soboto ali petek na stadionu v Kranju, sodijo v okvir priprav na bližnja posamična in ekipna prvenstva Slovenije in Jugoslavije v atletiki. V petek vreme tekmovalcem ni bilo naklonjeno, saj je do- SAP — LJUBLJANA Turistični biro prireja v jesenskem času naslednje zanimive izlete: — Na otok ELBO v času od 16. do 21. septembra. Na tem potovanju boste spoznali zgodovinske in naravne zanimivosti tega otoka v Tirenskem morju in lepote drugih znamenitih italijanskih mest (BO-LOGNA — SIENA — VOL-TERRA — LIVORNO — PISA — FAENZA — RAVENNA). Prijave do 1. septembra. — 8-dnevno potovanje PO ITALIJI v času od 23. do 30. 9. z ogledom naravnih, turističnih in zgodovinskih mikavnosti znamenitih italijanskih mest: Chioggie, Ravenne, San Marina, Rima, Neaplja, Sorrenta, Caprija, Firenc, Bologne in Padove. Prijave do 5. 9. 1967. — 5-dnevno potovanje v MUNCHEN na zanimivi »Oktoberfest« v času od 20. do 24. 9. 1967. Prijave do 3. 9. 1967. Prijave sprejemajo poslovalnice v Ljubljani Titova 38 (tel. 314-922) Miklošičeva (tel. 315-353) in poslovalnice v Brežicah Krškem, Hrastniku, Trbovljah, Zagorju, Kočevju Cerknici, Idriji In Logatcu. Tržiški rokometaši pred novo sezono poldne deževalo, tako da razmočene naprave niso dovoljevale boljših dosežkov. REZULTATI — člani — 60 m: Kuralt 7,4, Strojan 7.4, Kaštivnik 7,6; 100 m: Strojan 11,6, Kuralt 11,6, Kaštivnik 11,6; 200 m: Kaštivnik 23,5; višina: Kuralt 165, Kaštivnik 165, Pajk 160; krogla: Pajk 13,05, Vidic 12,05, Kaštivnik 11.14; mladinci — 60 m: Marn 7,6, Brun 7,6, Krumpak 7,7; 200 m: M. Kleč 24,8, Sagadin 25,5, Sparovec 25.5; 1500 m: Hočevar 4:35,4, Tepina 4:35,7, Govekar 4:41,3; višina: Krumpak 168, D. Prezelj 168, Sparovec 155; krogla: Pristov 12,12, Krumpak 11.40, Brun 11,17; mladinke — 60 m: Bizjak 8,3, Skumavec 9,4; višina: Bizjak 130; krogla: Knaubert 8,70. © V vmesnih disciplinah na meddržavnem atletskem dvoboju moških ekip Švice in Jugoslavije v Celju je sodelovala tudi članica Triglava Lidija Osovnikar, ki je v teku na 100 m zasedla tretje mesto z rezultatom 12,8, na 200 m je bila druga z 26,3. % V reprezentanci Jugoslavije na že omenjenem dvoboju je v soboto sodeloval tudi Kranjčan Polde Milek, ki je pri skoku v višino s 196 cm zasedel tretje mesto. Čeprav je Milek kar za 14 cm zaostal za svojo rekordno višino, pa ta rezultat ne pomeni neuspeha, saj je moral zaradi nevarne poškodbe gležnja skoraj za cel mesec prenehati s treningom, kar je seveda vplivalo na padec v formi. Po besedah njegovega trenerja prof. Kukovice pa tega v prihodnje ne bo težko nadoknaditi. Največja težava je v tem. da ima Milek prav v tem času, ko bi bil potreben počitka, vse polno pomembnih tekmovanj. O V sredo bo mladinska reprezentanca Jugoslavije sodelovala na troboju mladinskih reprezentanc Italije, Romunije in Jugoslavije, ki bo tokrat v Udinah (Italija). V reprezentanci so letos tudi trije Kranjčani: Polde Milek, Dušan Prezelj in Bernard Sraj. V vodstvu reprezentance pa se bo tekmovanja udeležil trener Triglava prof. Peter Kukovica. M. Kuralt Novi slovenski rokometni ligaš TVD Partizan Tržič se je že pred dnevi začel pripravljati na jesensko sezono letošnji sezoni bodo lastnimi močmi, ker Dobretom nasto- pili so se pogovori iz Križ in Celjanom Kreljem končali neuspešno. Obiskal sem jih na treningu in zaprosil trenerja Daneta Vidoviča, da pove nekaj o pripravah za letošnjo sezono. »Tekmovanje v slovenski rokometni ligi se bo začelo 27. avgusta zaradi povečanja števila članov od 10 na 12. Menim, da bo zaradi tega tudi slovenski rokomet bolj- Treniramo trikrat tedensko. Na treningih sodeluje 15 kandidatov za prvo moštvo. Predvsem nabiramo kondicijo, uigravamo moštvo in sproti predelujemo osnove rokometne igre. Domačemu občinstvu smo se predstavili prejšnjo nedeljo, 6. avgusta, na tradicionalnem mednarodnem rokometnem turnirju, v počastitev občinskega praznika in 10. obletnice rokometa v Tržiču. Upam, da se bomo dobro pripravili za naporna tekmovanja v slovenski ligi, saj imamo v načrtu še nekaj prijateljskih srečanj z znanimi slovenskimi ligaši.« D. Humer Preberite mimogrede % Na slovenskem pionirskem prvenstvu v plavanju* ki je bilo konec preteklega tedna v Ljubljani, je ekipa kranjskega Triglava s 14.659 tečkami zasedla tretje mesto. Zmagala je ekipa Ljubljane (18.669 točk) pred Slavijo (18.051 točk). 0 V nedeljo se je na strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani končalo letošnje slovensko prvenstvo v streljanju. Med najboljšimi na tem tekmovanju je bil tudi Kranjčan Peternel, ki je zmagal v dveh disciplinah. Za zmago s hitrostrelno pištolo mu je zadostovalo 563 zadetkov, v disciplini streljanja z MK pištolo proste izbire pa je s 578 zadetki prav tako osvojil prvo mesto. Na istem tekmovanju je med članicami v streljanju z MK. puško serijske izdelave zmagala Vera Otrin z Jesenic (508 zadetkov). # V okviru priprav na bližnja prvenstvena srečanja sta se v nedeljo na Jesenicah pomerila KK Jesenice in Kroj iz Škofje Loke. Zmagali so gostje z rezultatom 83:72 (polčas 41:35). Ekipa Kroja je bila boljša ves čas tekme. Plavalni k!ub z novim vodstvom Športno društvo Jesenice združuje v svonh vrstah 15 k ubov. Od teh, razen hokeja, smučanja in še nekatenh letnih.klubov ostali životarijo in je njihovo delovanje odv.sno le od redkih je je amaterskih funkcionarjev, ki Jim ni vseeno, če športno življe- nje na Jesenicah zastaja, pri nekaterih športih pa celo upada. Med te spada tudi plavalni klub, ki kljub razmeroma ugodnim pogojem za treninge ne napreduje. Slavka Hribarja, uslužbenca Nekaj let nazaj je delo v klubu slonolo samo na predsedniku ing. Pernetu in trenerju Franciju Fonu, ki je opravljal še vsa ostala administrativna dela. Zaradi objektivnih razlogov pred letošnjo plavalno sezono pa dosedanji predsednik ni mogel več sprejeti funkcije in tako se je plavalni klub znašel pred razsulom. Fantje, ki jim ni bilo vseeno, da klub preneha aktivno tekmovati, so začeli iskati novega predsednika. Izbire skoraj ni bilo, vsi poznani športni delavci so bili že vključeni v ostalih klubih zato je bil plavalni klub do začetka sezone brez odbora in brez predsednika. Kakšno je sedanje stanje v klubu, nam je povedal trener plavalcev Franci Fon. »V začetku letošnje sezone nismo vedeli, kje naj dobimo novega predsednika, Zdelo se nam Je, da bo najboljša rešitev, če zaprosimo za pomoč SGP Sava in znanega športnega delavca. Vedeli smo, da pomoči ne bo odklonil, saj so tudi njegovi sinovi že nekaj let člani plavalnega kluba. Tehnično vodstvo je prevzel Beno Ramuš, ki je obenem tudi trener, ki bo skušal nadomestiti zamujeno.« — Kakšne možnosti ima plavalni klub za nadaljnji razvoj? »Čeprav v sedanjem času mladina ne kaže dosti zanimanja za tekmovalni plavalni šport, imamo v svojih vrstah prek 40 mladih plavalcev. Dosedanje razmere so vsekakor vplivale na to, da plavalci niso bistveno napredovali. V letošnji sezoni bomo tekmovali v gorenjski plavalni ligi, v kateri bodo še plavalci z Bleda, Radovljice. Krope, Tržiča in Triglava B. Pričakujemo dobro uvrstitev, p c d vsem nekaterih mlajših tekmovalcev.« V teh vročih dneh, ko sonce neusmiljeno »žgalo«, j. bilo v kopališču v Ukovi posebno živahno. Gospodar kopališča Maks Vister ima polne roke dela, saj mora vedno pravočasno ukrepati. Skrbi* da je voda čista in obenem vedno na razpolago Železarni v primeru izpada električnega toka. (Voda v kopališču obenem služi kot rezervoar za hladilno vodo visokih peči). Maks Vister ni pohvalil plavalcev, ko smo vprašali, kakšno je. sodelovanje plavalnega kluba pri vzdrževanju kopališča. »Ze pri otvoritvi kopališča sem naletel na nerazumevanje plavalcev, ki niso hoteli prevzeti reševalne službe v kopališču. Enake težave imam posebno takrat, kadar čistimo bazen in tekmovalci nočejo iz vode, čeprav je to smrtno nevarno, saj vemo, da voda z velikim padcem odteka i« bazena in bi vrtinec lahko plavalca potegnil na mrežo na dnu bazena. Mlade plavalce bo treba najprej naučiti discipline.« Verjetno bo novi odbor % novim predsednikom rešil tudi te probleme, ki se dajo rešiti z obojestranskim razumevanjem.