Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. post. • II Gruppo
Katoliški
Uredništvo in uprava:	Cena: Posamezna štev.	L	25 !;
Gorica, Riva Piazzutta štev. 18	Naročnina : Mesečna	L	110 i
Poštno ček. račun: štev. 9-12410	Za inozemstvo: Mesečno	L	190 i
J
1
Leto IV. - Štev. 23
Gorica - 5. junija 1952 - Trst
Izhaja vsak četrtek
Zgodovinske odločitve v
politične
Evropi
Mala revolucija v Parizu
V svojem predzadnjem političnem pregledu smo omenili, da stojimo v Evropi pred važnimi političnimi odločitvami. Napovedane zgodovinske odločitve so v preteklem tednu res padle. Dne 23. maja so se zbrali v prestolici zapadne Nemčije, v Bonu, zunanji ministri Amerike, nglije in Francije:	Acheson, E-
den in Sehuman. Spočetka so se pojavile take ovire, da so pesimisti v sobotnem tisku že napovedovali, da to podpis posebne mirovne pogod-j be zapadnjakov in Zahodne Nemčije, ki je bil določen za ponedeljek 26. maja, odložen. Predvsem je hotela Sovjetska Rusija še v zadnjem trenutku preprečiti podpis posebne pogodbe z Zapadom; v soboto je namreč izročila zapadnim državam svojo tretjo noto ter jih pozvala, da se nemudoma skliče konferenca štirih zunanjih ministrov, ki naj sklene skupno mirovno pogodbo z združeno Nemčijo. Moskovski manever ni mogel imeti uspeha, čeprav je danes v Angliji, Franciji in zlasti v Nemčiji še zelo veliko kalinov, Bevanistov, Schumaherjev, Mochov, ki se vedno in zopet radi lovijo na kremeljske limanice, ker jim notranja politična prestrastna borba za oblast zatemnjuje jasen pogled na zelo zapleteni zunanjepolitični položaj. Uspešna borba Proti makjavelisličnemu Kremlju Pa zahteva hladnega, mirnega in treznega preudarka. Neutajljivo dejstvo vse povojne mednarodne Politike je, da je edino le Kremelj kriv za strahovito oboroževanje o-teh blokov, svojega in zapadnega; 'zven vsakega dvoma je, da se Za-Pad proti svoji volji mora oboro-zevati in krepiti svojo obrambno sposobnost proti Kremlju, ki hoče ®el svet podvreči politiki »pokopa-tisea«, kakor je pred dvema mesecema Acheson označil moskovsko boljševiško politiko. Zgodovina se vendar vedno in zopet ponavlja: Hitler je s svojo neumno in surovo politiko v zasedenih pokrajinah Rusije pomagal Stalinu, da se je boljševiška armada, ki se je spočetka dolgo časa predajala Hitlerju v mili jonskih množicah, ponovno duhovno in moralno okrepila ter Hitlerjevo armado pri Stalingradu, Leningradu in pred Moskvo zlomila 'n v svojem pohodu od vzhoda na *apad z veliko vojaško in material-J10 pomočjo Amerike in Anglije končno premagala. Napake, ki jih Jo delal Hitler v razmerju do bolj-soviške Rusije, dela danes Stalin naprarn Zapadu. S svojo napadalno, skoz in skoz dvolično politiko, ki jo je pa danes že vsak politično Zrel človek spregledal, ustvarja on sam vse pogoje, da se Zapad vedno bolj politično in vojaško krepi. Za-Pada Stalin s svojo surovo, nečlo-yoško politiko ne more več straho-vati. Čarobna sila terorja in ustrahovanja je izgubila svoje učinkovi-'ost. Odločni nastop Trumanov na Koreji je vsaj v mednarodni politiki in v možeh, ki jo vodijo, najdejo silo Kremlja, namreč strah, S|nrtno zadel. Drugi udarec pa je doživel Kremelj v San Frančišku, ko se je morala mnogoštevilna ftiska delegacija sramotno odstrani-b s konference, ker ni mogla preprečiti sklepa miru z Japonsko. Še hujši udarec pa je doživel Kremelj 26. maja. ko je bila strahovitim o-viratn v brk in lik pred nosom Njegovih stotin divizij podpisana Posebna mirovna pogodba z Zapad-
no Nemčijo. Vse grožnje Ulbriehta in drugih vodilnih komunistov vzhodne Nemčije, ki govorijo pa le v imenu Kremlja, niso nič zalegle. Vsi pozivi na generalni štrajk in na revolucijo proti Adenauerjevi Nemčiji so ostali neučinkoviti, čeprav je prestrastni Schumacher, bolni glavni voditelj nemških socialdemokratov, najmočnejše nemške- opo-zicionalne stranke, proti svoji najboljši volji in sovraštvu do boljševizma, vendar nehote postal orodje Kremlja in nejgovili interesov. Dr. Kurt Schumacher je namreč 22. maja, dan pred prihodom zapadnili zunanjih ministrov v Bon, podal naravnost bolestno izjavo:	»Kdor
se strinja s pogodbo Zapadne Nemčije z zapadnimi državami, preneha biti Nemec.« Na zadnji konferenci z zapadnimi komisarji, ki se je vršila isti dan, je Adenauer na to iz. javo mirno, a z bolestjo v duši, od-
govoril:	»Obžalovanja vredno je,
da se voditelj opozicije prilagoduje razlogom in tonu izražanja gospodov Grotewohla in Ulbriehta.« Voditelj socialnih demokratov je pozabil, da je nemška nacionalistična desnica z istimi besedami označila njegove prednike, socialne demokrate, ki so v zavesti polne odgovornosti podpisali versaljsko mirovno pogodbo po prvi svetovni vojni. Tik pred podpisom pogodbe, v ponedeljek, pa so nastale težkoče za podpis tudi v samem taboru zapadnih zaveznikov. Francoski kabinet je i-mel v enem dnevu namreč kar tri seje, ki so se pečale s podpisom pogodbe, in poslal svoje sklepe Robertu Schumanu v Bon, ki jih je moral predložiti svojima tovarišema Edenu in Achesonu. Končno s-.-padle vse ovire in pogodba je bila podpisana pretekli ponedeljek, kakor je bilo določeno.
Posledice nemško-zapadne
pogodbe
Zapad pričakuje izredno vroče politično poletje. Kremelj bo pač poizkusil vse in bo svoje rušilne akcije stopnjeval do vrhunca, da prepreči vsaj ratifikacijo nemške pogodbe po odgovornih parlamentih v Ameriki, Angliji, Franciji ter v Nemčiji, če že ni mogel preprečiti dogovorov, ki so jih sklenile odgovorne vlade štirih držav. Splošno mnenje v Ameriki in drugod je, da bo Kremelj gnal in zaostril mednarodni politični položaj na las do vojne nevarnosti, a prav tako prevladuje na drugi strani gotovost, da vojne ne bo riskiral. Najprej je Kremelj na sklep pogodbe odgovoril tako, da je hermetično zaprl demarkacijsko črto med svojo cono in conami zapadnjakov v Berlinu. Prehod con je dovoljen le s posebnim dovoljenjem. Na drugi strani pa je pogodba Evropske obrambne skupnosti, ki je bila svečano podpisana
v Parizu dan po nemški pogodbi, to je 27. maja, resno opozorila Kre-™	pomeni vsak napad na Berlin istočasno napad na evropsko obrambno skupnost, atlantsko zvezo in zlasti na Anglijo in Ameriko. Anglija in Amerika sta s tem potom imenovane pogodbe prevzeli še posebno jamstvo za Berlin in za eelot-no evropsko obrambno skupnost, ki jo tvorijo Francija, Nemčija, Italija, Belgija. Nizozemska in Luksemburg. V Vzhodni Nemčiji se uposta-
vi ob inedconski meji z Zapadno Nemčijo petkilometerski pas, ki bo bržkone utrjen in zažičen; prav tako je boljševiška Nemčija pretrgala telefonsko zvezo med zapadom in vzhodom; sovjetske obmejne oblasti zlasti ovirajo tudi avtomobilski promet ameriških in angleških zasedbenih sil na največji cesti Berlin -Helmstadt. Komunistična stranka Vzhodne Nemčije si je prisvojila zgoraj imenovano Schumacherjevo izjavo. »Sramotni dokument«, pravi uradno poročilo tiskovnega u-rada vzhodno-nemške komunistične stranke, »je podpisan: Adenauer ni več Nemec«. Poročilo se nadaljuje in pravi: »Nihče od Nemcev ne sm^ več imeti ozirov do tega agenta dolarske diplomacije. Novo geslo je: Proč z Adenauerjem. To je krik borbe, ki bo spremenil veter protesta v vihar, ki bo zdrobil izdajalce
domovine in sramotni dokument. Tu gre že za neposreden poziv na umor Adenauerja in drugih nemških politikov, kar je svoj čas delala desnica proti socialnim demokratom, ki so izvrševali versajsko mirovno pogodbo. Ti satanski izbruhi iz boljševiškega duhovnega podzemlja pa istočasno dokazujejo, kako težko je zadela moderno apokaliptično zver zgoraj imenovana za-padno-nemška pogodba.
Preteklo soboto je zapustil Evropo dosedanji vrhovni komandant vseh oboroženih sil atlantskega pakta Eisenhower. Mož bo slekel vsaj za enkrat svojo vojaško uniformo, če ga bodo v mesecu juliju izvolili na kongresu republikanske stranke za predsedniškega kandidata, kar je skoraj gotovo. Med tem je že prispel v Ameriko in je imel svoje razgovore s Trumanom v nedeljo in danes, njegovo mesto pa je že zasedel novi vrhovni komandant in sicer general Ridgway, ki je odstopil svoje mesto na Japonskem in na Koreji, generalu Clarku. Francoska komunistična stranka je dobila neposreden ukaz iz Moskve, ki ji je bil izročen po njenem članu Andreju Billouksu, ki se je mudil zadnje dni v Moskvi, naj začne z novo, to je revolucionarno taktiko svoje poslanstvo za mir in borbo proti oboroževanju v Franciji. Generalni tajnik francoske komunistične stranke Duclos je takoj izvršil moskovski ukaz in po komunističnih listih pozval Parižane, da se zberejo na trgu Republike. Novi poveljnik Ridgwav je prispel v Pariz 27. maja in 28. maja so se vršile na raznih mestih demonstracije proti »bakteriološkemu morilcu« v Koreji. Ridgway je služil le kot povod, dejansko je šlo le za pravi revolucionarni poizkus in komplot proti varnosti republike ter prevzem oblasti po komunistih. Demonstracije je vlada prepovedala, a komunistični listi so kljub temu pozivali prebivalstvo na demonstracije. Zaradi teh pozivov je bil že prej aretiran urednik glavnega glasila francoskih komunistov, Andrej Stil. Upor dne 28. maja je vodil iz avtomobila sam generalni tajnik francoske komunistične stranke, poslanec Duclos. Delavstvo se pa ni odzvalo nespametnim pozivom svojih voditeljev, le aktivisti-škvadristi
Tržaške volitve
25. majnik leta Gospodovega 1952 ostane zapisan z velikimi črkami v zgodovini tržaških Slovencev. Naša slovenska tržaška dežela je obračunala s komunizmom! Izmed štirih slovenskih občin so danes tri popolnoma slovenske! To je dejstvo, ki Jo tržaškim Slovencem samo v časti
Najlepši uspeh imamo v občini Nabreži-na-Devin, kjer so slovenski glasovi t' veliki nadmoči nad italijanskimi in kominformi-stičnimi. Tako je ta občina danes v popolnoma slovenskih rokah in narodno zavedna nova občinska uprava bo znala izbrisati vse tuje madeže, ki so se v zadnjih letih pokazali na tem našem najlepšem morskem obrežju! Prijatelji nam pravijo, kako veliko narodno veselje je nastalo dan po volitvah po vsej devinsko-nabrežinski občini. Tako popolne zmage nad obema nasprotnikoma si pač ni predstavljal največji slovenski optimist! Podobno je bilo oni večer v občinah Zgonik in Repenlabor. Znani Ado Slavec je s svojimi ljudmi seveda delal in napovedoval vse drugačni konec, toda ni vsak dan nedelja! Tudi v Zgoniku je večina volivcev tako mislila kakor je pravemu Slovencu samo v čast! »Delo« in njegovi seveda govorijo in pišejo, da je naša zmaga le sad goljufij m drugih takih sovjetskih manevrdv proti resnici. Lepe slovenske zastave, ki so en dan po volitvah zavihrale po teh naših slovenskih vaseh, pa naj ostanejo potomcem v dokaz, da fašizem in komunizem nista izkopala groba naši odločni in vedno živi narodni zavesti!
Vsi pravi Slovenci, prijatelji »K. glasa«, z veseljem pozdravljamo naše brate na tržaškem Krasu in jim čestitamo k velikemu dnevu, ki pomeni rešitev naše slovenske obale! To je sad naše slovenske skupnosti! To je sad naše prave domovinske
ljubezni, ki je nikoli ne sme kaliti nobena razlika! Naj živi naša slovenska skupnost! Naj živi naš slovenski tržaški Kras!
OBČINA DOLINA. Popolnoma drugače pa se je zgodilo v tržaškem Bregu. V mnogih vaseh dolinske občine še danes vihrajo rdeče partijske zastave s srpom in kladivom. V dolinski občini so zmagali komin-formisti. V vsej občini je bilo, sedem volišč. Na petih voliščih je zmagala lista slovenske skepnosti, edino na dveh voliščih v Boljuncu je zmagala komunistična partija in to v taki premoči, da je podrla našo zmago po vseh drugih vaseh. Radi resnice in dobrega imena Boljunčanom povemo, da je slovenska skupnost dobila v tej vasi 239 glasov in to so po veliki večini glasovi domačinov-Boljunčanov! Toda na bol jun-škem volišču so volili tudi občani iz vasi Log, Domijo in Kremenka. V teh vaseh ni skoro nobenega verskega življenja, niti službe božje, ker nimajo svojih cerkvic. Zato v teh vaseh tudi ni nobene narodne zavesti, ne slovenske, ne italijanske in v taki kalni vodi je dober lov samo za brez-narodni materialistični komunizem!
To je naša prva ugotovitev, druga pa je sledeča: lista »neodvisnih« zavisnikov je dobila v vsej občini 150 glasov. Nam pa manjka za zmago nad komunisti samo 62 (dvainšestdeset) glasov. Ali zdaj vidite, kdo je kriv? Kriv je dolinski občinski g. tajnik, njegovi sinovi, dva kandidata, ki sta od šestih edina ostala na listi »neodvisnih«, krivi so vrhovi tržaške »krščanske demokracije«, ki so z denarjem in s slabimi protislovenskimi nasveti podpirali dolinske neodvisnike. To je stvarno mnenje vseh drugih slovenskih časopisov in to je mnenje samega dolinskega župana, ki je javno govoril, da so jih »neodvisni« rešili gotovega poloma.
so se morali povelju stranke podvreči in zato je prišlo do močnih izgredov na raznih mestih Pariza. Škva-dristi so bili dobro oboroženi z raznimi železnimi pripravami za rušenje cest, z žebljastimi palicami, in z napisi »Ridgway v Ameriko« in »Osvobodite Stila«. Nasprotniki ko. munistov pa so nabili pozive »Stalinisti v Moskvo«. Okoli 10. ure zvečer je bil povsod vzpostavljen red in mir. Pinayeva policija je bila kos položaju. Izgleda, da se je Krc-melj ustrašil ozdravljenja in okrep-ljenja Francije pod spretnim vodstvom Pinava, ki je znatno okrepil položaj svoje stranke, vlade in Francije po zadnjih volitvah v drugo francosko zbornico, svet republike, kar je eden najbolj razveseljivih pojavov v zadnjih mesecih. Frank se je dvignil, cene so začele padati, parlament je odobril razpis notranjega posojila; degolistiena stranka doživlja težko krizo, v korist Pinava je izgubila 9 poslanskih mest, večina poslancev od De Gaulla zahteva, da podpre pametno gospodarsko politiko Pinayeve vlade. Poleg tega hoče Kremelj oslabiti zapadne države in ustvarjati v njih zmedo, da bi lažje dosegel svoje cilje v Nemčiji. Dogodki 28. maja v Parizu so zopet dokaz rušilne boljševiške politike, na drugi strani pa je Kremelj v Parizu doživel velik poraz. Rezultat pariških nemirov je tale: nek komunist iz Alžira je obležal mrtev, ranjenih je bilo par stotin ljudi, aretiranih je bilo do 1000 komunistov, policija pa je trajno pridržala v zaporu le 140 demonstrantov. Med aretiranimi pa je tudi sam generalni sekretar Duclos. Politično pa je najvažnejše dejstvo, da se je generalni štrajk, ki ga je organizirala komunistična stranka, ki jo po aretaciji Duclosa vodi znani revolucionar Marty, popolnoma ponesrečil. V soboto pa je policija v Parizu in drugih večjih mestih napravila policijsko preiskavo v vseh komunističnih organizacijah, zlasti pa na sedežih komunistične stranke. Na sedežu stranke v Parizu si je morala policija priboriti vstop v strankine urade s silo. Zaplenila Je par ton dokumentov, ki bodo služili kot dokazni material za proces proti Duclosu, Stilu in drugim komunistom. Mnogi so mnenja, da bo komunistična stranka razpuščena. Še bolj važno pa je, da so se vse te preiskave izvršile skoraj brez incidentov, kar pomeni, da komunistom množice ne sledijo več in da jih ne morejo razgibati in navdušiti zase. Policija tudi ni napravila nobene preiskave na delavskih sindikatih, ker se je delavstvo v celoti postavilo komunistom po robu.
Mi katoliški Slovenci predobro vemo, da ta naša izjava nikakor vsem ne ugaja, toda nam ne ugaja njihovo ravnanje. Tako v Trstu kakor po vsej občini ste »neodvisni« italijanski zavisniki prav dobro poznali naše nesporno pravilno stališče in kljub temu ste rušili naprej slovensko skupnost in ji radi velike narodne nezavesti nekaterih Brežanov ukradli zmago nad komin-formisti. Vi, »neodvisniki« ste katoličani, toda najprej ste protislovenski in potem protikomunistični! To je obsodba, ki se več ne izbriše kakor se ne izbriše noš poraz 25 majnika!
Ne za vodeno tolažbo ampak za nepristransko zgodovino pa zapišemo kljub vašemu izdajstvu, da so vasi Grocana, Draga, Boršt, Dolina, Mačkolje, Prebeneg popolnoma slovenske, da še več, katoliške! V teh vaseh imamo na petih voliščih skupno 286 glasov več kakor komunisti! Od naše slovenske skupnosti in nepopustne katoliške odločnosti je sedaj odvisno, kakšen bo spopad v dolinski občini čez štiri leta.
dan
Praznik sv. Trojice
Iz svetega evangelija po Mateju (28, 18-20)
Tisti čas je rekel Jezus svojim u-čencem: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in učite vse narode: krščujte jih v Imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal; in glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta«.
*
NAJVEČJA SKRIVNOST
En Bog je, v Bogu pa so tri božje Osebe. To je skrivnost današnjega praznika, to je ena temeljnih resnic naše svete vere, katere smo se naučili že v otroški dobi. Velika skrivnost je to, katere razumeti ne moremo. Skrivnost, ki posega v notranje življenje samega Boga. Mi, končni, omejeni, Bog neskončen, neomejen, zato je pa ta skrivnost toliko bolj zaprta našemu razumu.
Veliki sveti Avguštin je razmišljal to skrivnost in ji hotel priti do dna. Sprehajal se je ob morski obali in videl otroka, ki je v malo jamico hotel spraviti vse vodovje morja. Avguštin se je čudil temu početju in skušal malemu otroku dopovedati, da je to nemogoče. A ta mu odgovori, da bo uspel preje spraviti vodo morja v malo jamico kakor pa Avguštin razumeti skrivnost Trojice, katere ni možno razumeti.
Ker ne razumemo, moramo verovati, ker je to skrivnost jasno razodel Kristus. Ob njegovem krstu so se razodele Tri božje Osebe, ob njegovem spremenenju na gori Tabor tudi. Poslanstvo, ki ga Gospod izroči apostolom pred odhodom s tega sveta obsega krščevanje v imenu vseh treh božjih Oseb. Jezus jasno govori o Očetu, ki ga je poslal, s katerim sta eno, in o Svetem Duhu, ki ga bo on, skupaj z Očetom poslal.
V večnem mestu Rimu se je v nedeljo, 25. maja, v nekaterih volilnih lokalih pred začetkom volitev ponovil naslednji značilni dogodek:
Dvignil se je pred začetkom komunistični član volilne komisije, izzivajoče je pregledal vse stene šolske sobe, ki je služila tisti dan za volišče, zagledal je sv. razpelo, to je podobo Zveličarja na križu, in je o-gorčeno zahteval od predsednika volilne komisije, naj da križ takoj sneti, ker ne spada na volišče.
Tam, kjer so bili predsedniki volilne komisije energični, je križ ostal na svojem mestu, a bila so tudi volišča, iz katerih se je morala podoba za ljudi trpečega Boga umakniti pod raznimi pretvezami, kakor da ne bo novih žalitev sv. Križa, da križa ni v seznamu onih predmetov, ki morajo po zakonu bili v volilnem lokalu, iti podobno. Nekateri predsedniki komisije so se hoteli izogniti osebni odločitvi in so dali na glasovanje komisiji, če naj križ ostane ali ne. V eni teh volilnic je stavila komunistična zastopnica ta predlog in uprl se mu je le zastopnik deinokrščanske stran-
Vse dolgujemo Presveti Trojici. Oče nas je ustvaril, Sin nas je odrešil, Sveti Duh nas posvečuje, deleč nam milosti in razsvetljenja. Najvažnejše stvari v našem življenju so zakramenti, sredstva milosti, ki se dele v imenu Presvete Trojice. Ime Presvete Trojice bo klicano nad nas ob našem odhodu s sveta. Saj je ob tem najodločilnejšem trenutku našega življenja obnova vere v Presveto Trojico Cerkvi povod za molitev ijt prošnjo za dušo:	»Čeprav grešnik,
vendar Očeta, Sina in Svetega Duha ni zanikal, marveč veroval!«
*
Naše dolžnosti do te skrivnosti poleg trdnega verovanja so še, da mislimo pogosto na to resnico, posebno, kadar delamo znamenje sv. Kriza, s katerim javno izpričujemo in imenujemo itne Presvete Trojice. Ne sramujmo se javno delati znamenja svetega Križa! Ne le zjutraj In zvečer, ne le pred jedjo in po jedi, marveč tudi pred začetkom dela, v skušnjavah, težavah, v najhujših preizkušnjah!
Kadar molimo molitev:	»Slava
Očetu in Sinu in svetemu Duhu«, jo molimo s čustvi ljubezni in hvaležnosti do Presv. Trojice. In kar je največ: vedimo, da Presveta Trojica prebiva v nas, kadar smo v milosti božji! A to za ceno naše ljubezni: »Ako me kdo ljubi, bo mojo besedo spolnjeval; in moj Oče ga bo ljubil in bova k njemu prišla in pri njem prebivala« (jn 14,23). In ne omadežujmo nikdar svete podobe božje Trojice v nas, marveč bežimo pred nevarnostmi, ki bi mogle izbrisati sveto znamenje božje Trojice v naši duši!
Iz srca goreče pa molimo in počastimo sveto skrivnost: »Slavljena bodi sveta Trojica in nedeljiva enota: hvalimo jo, ker nam je skazala svoje usmiljenje« (Tob 12.6. — Vstopni spev mašne liturgije).
ke, vsi drugi 'člani komisije so molče odobrili, kar je komunistka terjala in dosegla.
Kdo bi se pri tem ne zmislil na judovsko ljudstvo ob Kristusovem času, ki je pred Pilatom kričalo: »Ne maramo, da bi nam ta vladal!« Ali na ono Pilatovo vprašanje : »Katerega hočete, Kristusa ali Ba. rabo ?«
Tako, je bilo na voliščih. Poglejmo, kako so komunisti govorili in pisali pred volitvami:
Na volilnem shodu na trgu Esedra v Rimu je par dni pred volitvami Nenni izgovoril sledeče besede: »Kadar predsednik Nitti terja od vseh strank, naj spoštujejo konkordat (med sv. stolico in italijansko državo), kadar la mož zatrjuje, da v Italiji noben človek ne ogroža katoliške Cerkve, ima pač pravico zahtevati od vas, da mu verujete.« (Nenni je bivši fašistovski ge-rarh v Bologni in danes voditelj levičarske socialistične stranke, ki je združena s komunisti pod znakom Kapitola nastopala pri volitvah in agitirala za brezverce.
Nitti je pa star mož, bivši predsednik poslanske zbornice v Rimu, socialist, v Italiji spoštovana oseba).
Po svojih časnikih so pred volitvami tako komunisti kakor njih vredni tovariši levičarski socialisti neštetokrat zatrjevali ljudstvu, da »oni ne ogrožajo vere, da zagotavljajo spoštovanje do nje, da ne bo nobenega preganjanja Cerkve če oni zmagajo« in so se farizejsko zgražali nad škofi in duhovniki, ki so vernike svarili, naj ne verujejo sladkim obljubam brezvercev.
Tako so lovili kaline na glasovanje za listo Campidoglio, pod katero so se skrivali in se skrbno varovali pokazati svoj znak: srp in kladivo.
A — še predno so začeli volitve, so po volilnih lokalih pokazali, kako spoštujejo
V dneh od 27. do 31. maja se je vršil na Španskem po dolgem presledku (zaradi nove svetovne vojne) spet mednarodni evh. kongres v obrežnem mestu Barceloni. Iz vsega še prostega sveta je prispelo vsaj pol milijona vernikov počastit evharističnega Kralja in molit za svetovni mir. Do-
Začetnika naše vere in Ustanovitelja božje Cerkve. — Kaj bi bilo, ako bi pri volitvah zmagali in zasedli Kapilol (palačo rimskega županstva)? Če že na voliščih niso hoteli videti Kristusa, ali bi ga trpeli v svojih sejnih dvoranah, po šolskifi sobah, po bolnišnicah ?
V samem Rimu so dobili združeni komunisti in levičarski socialisti 300.910 glasov pri teh volitvah. Zelo verjetno je, da je bila vsaj tretjina teh glasov dana od katoličanov, ki sem ter tja tudi še v cerkev hodijo, a Cerkve ne ubogajo in nič ne dajo na Jezusov opomin: »Varujte se volkov, ki prihajajo k vam v ovčjih obla čilih! Po njih sadovih jih boste spoznali.«
Da bi bili vsaj mi Slovenci na Goriškem bolj modri kot so ti zapeljanci!
kongresa vpričo raznih kardinalov, okrog 400 škofov, neštetih duhovnikov, vseh državnih in mestnih zastopnikov ter nepregledne množice vernikov v cerkvi in vseh bližnjih ulicah in trgih. Povsod napeljani zvočniki so igrali na tem kongresu veliko vlogo.
napolnijo vrzeli med dušnimi pastirji v Španiji, ki so tam nastale v državljanski vojni, ko so komunisti pomorili vse, kar jim je prišlo v pest.
Veličastna je bila zadnjega maja sv. maša legatova na največjem barcelonskem trgu in popoldanska nedogledna procesija, v kateri je korakalo 400 tisoč vernikov pojočih v vseh mogočih jezikih čast v sv. Hostiji skritemu Bogu, in ponižno prosečih za svetovno pomirjenje med vsemi ljudmi.
Ob koncu je pa še sv. oče spregovoril po radiu kongresnikom in z evharističnim blagoslovom blagoslovil po svojem legatu navzoče in vse ljudi in narode sveta.
deljo obhajali, nato pa se je spomnil pok. nadškofa Margottija, ki je prvi hotel in zasnoval praznovanje dvestoletnice goriškj nadškofije. Ker njega ni , bomo pa mi izpolnili njegovo zamisel, je pripomnil msgr. Ambrosi. Nato je opomnil, kakšne so bile razmere, v katerih je pred dve sto leti nastala goriška nadškofija. Bogu bodi hvala, je dejal nadškof, da sta takrat vladali dve veliki osebnosti, ena Cerkev, druga avstrijsko državo, papež Benedikt XIV. in pa cesarica Marija Terezija. Ta dva sta hotela, da se je nova nadškofija ustanovila za blagor vernikov, ki so prišli pod novo škofijo. Ko pa bomo letos praznovali dve-
TERSKA POMLAD v Severni Ameriki
Zdi se, da je duhovna stiska našega časa znamenje težke krize, v katero je zašel svet potem, ko se je naveličal tavati po gluhi lozi grobega izživljanja. Iz le stiske vodi ena sama pot: v odrešujočo duhovnost, katere zadnji cilj je — Bog. Mnoga znamenja kažejo, da sredi sodobnega materializma v življenju narodov, že brsti verska pomlad.
Nikjer ni mogoče tega razvoja lepše opaziti kot v Združenih državah. Malo kje na svetu namreč vlada večja resnična verska svoboda, o kateri govore moderne ustave, kot v Združenih državah. Če kje, je tam vsakdo popolnoma svoboden, da dela. kar hoče po svoji glavi in željah, kot sam hoče. Take svobode, kot vlada v Združenih državah, mi marsikje niti razumeti ne moremo, saj je ni naš narod še nikdar: in nikoli užival. Eno pa lahko razumemo, da se prav v taki sredini najpristnejše kažejo one silnice življenja, po katerih moremo soditi kako družbo. Poročila, ki prihajajo iz Združenih držav in slone na toč-' nem opazovanju ameriškega življenja, govore o verski pomladi, ki vzbuja mnogo upanja na boljše čase.
Pred nedavnim je ugledni dnevnik »Christian Science Monitor« prinesel članek, v katerem govori o tem, kako tesne postajajo Amerikancem njihove cerkve, kar se bo najbolje pokazalo za velikonočne praznike. »Preko trinajst milijonov Ameri-kancev bo na ta dan napolnilo naše cerkve... Največje katedrale bodo pretesne, duhovnikov bo premalo za spovedovanj« in od trikrat do petkrat bodo na ta dan duhovniki brali svete maše, od jutra do večera. Če bo lepo vreme, se bodo tisoči vernikov zbrali ob zasilnih oltarjih na prostem. Ameriško ljudstvo bo prosilo Boga za ves svet miru... »Ali ni to znamenje nove verske pomladi?«
In dodajmo temu še ugotovitve ankete,' ki jo je pred kratkim izvedla v Združenih državah časopisna agencija »Associated Press«: kot cerkve tako so tudi teološke fakultete na ameriških vseučiliščih postale pretesne za množico slušateljev, ki se leto
osvobaja človeka morečega pritiska materializma. Morda se to kaže najbolj v popularnosti, ki jo doživljajo v Združenih državah radijske oddaje »Klic po Bogu«, o katerih smo v našem listu že poročali. Če prelistavaš, ameriške knjigotrške vestnike, te morajo presenetiti visoke številke naklad verskih knjig, predvsem sv. pisma. Mnoga slovstvena dela, ki jim slovstvena kritika priznava, da so »katoliške umetnine«, so na ameriškem knjižnem trgu po mesece in mesece med prvimi »best sel-: ler-ji«, med knjigami, ki gredo pri pro- j daji najbolj v promet.
Svet se utaplja v skrbeh za prihodnost, na človeštvo pritiska mora negotovosti. V takem vzdušju ni več mesta za materializem; človek se obrača od »otipljivih stvari« k vrednotam, ki so daleč nad njimi, — a so" »nevidne«.
stoletnico tega važnega dogodka za vse vernike goriške nadškofije, je nadaljeval msgr. Ambrosi, nočemo, da bi bilo to praznova-, nje mrtvih spomenikov, temveč žive cer-j kve, zato pa naj bo zaključek in krona vseh slovesnosti oni, ki je vir in začetek življenja v Cerkvi, evharistični Jezus, ka-teregu bomo prihodnje leto v mesecu juniju priredili velik škofijski evharistični kongres v Gorici.
Goriška nadškofija je torej uradno začela z jubilejnimi proslavami, katerih smo j se udeležili in se bomo še tudi mi Slovenci. 1
oblačilo, bajna je bila razsvetljava, prekrasno so bile okinčane vse ulice in trgi, bleščeče ozaljšane vse barcelonske cerkve, v katerih so posamezne narodnosti imele svoje pobožnosti, in po največjih dvoranah mesta so se vršila študijska predavanja, ki so se vsa vrtela okrog temeljne misli: Evharistija je najmočnejše sredstvo, ki pripomore posameznikom do miru z Bogom, obenem je tudi gotovo sredstvo, da bo mir Gospodov prišel v družine, vasi, države, v socialne odnose med stanovi in s tem tudi v meddržavne odnose.
Po prihodu legata sv. očeta se je v katedralni cerkvi izvršila svečana otvoritev
Binkoštni prazniki v Gorici
Letošnji binkoštni prazniki so bili v Gorici posebno slovesni. Predvsem so nam bili vsem še v živem spominu lanski Binkošti, ko smo bili zaradi nadškofove bolezni brez sv. birme. Zato smo letos s tem večjim veseljem imeli v svoji sredi novega nadškofa, ki je letos na ta praznik prvič javno delil zakrament sv. birme v goriški stolni cerkvi. Birmancev je bilo manj kot druga leta. Tudi tu se čuti brezposelnost, ker starši ne morejo opraviti svojih otrok, kot bi radi, in pa vojna leta, ko je bilo manj otrok rojenih.
Izrednost letošnjih binkoštnih praznikov pa je bil slovesni uradni začetek proslav dvestoletnice ustanovitve goriške nadškofije. Na Binkošti zvečer po slovesnih večernicah je prevzv. g. nadškof s slovesnim nagovorom otvoril proslave, ki se bodo po vsej nadškofiji praznovale vse leto. Ob tej priliki so prišli v stolnico kot povabljeni gostje zastopniki najvišjih oblasti v deželi: demokrščanski poslanec ekscel. Baresi, podtajnik, prefekt dr. Gianmiehele, predsednik province dr. Culot, zastopnik občine župan dr. Bernardis in številni drugi, ki so zavzeli prostore v nalašč zanje pripravljenih klopeh. Poleg zastopnikov oblasti so prišli tudi zastopniki raznih cerkvenih organizacij z zastavami. Tudi naša Mar. družila je prišla s svojo zastavo. Kar je ostalo prostora, je zasedlo ljudstvo, ki je prihitelo ta dan v cerkev v večjem številu kot običajno ob takih prilikah. V prezbiteriju pa so bili okrog g. nadškofa zbrani dejanski in častni kanoniki stolnega kapitlja in številni drugi monsignorji in duhovniki.
G. nadškof je v svojem govoru omenil najprej veličino praznika, ki smo ga v ne-
TRŽAŠKI GOSTJE PRI KONGRESNI PROCESIJI V ŠTANDREŽU
PRIZOR IZ »PASIJONA« V ŠTANDREŽU
ytSrci s ICraslusom !
ZDRUŽENI PEVSKI ZBORI PRI »PASIJONU« V ŠTANDREŽU
XXX. svetovni evharistični kongres
v Barceloni
spel je tudi papežev legat, kardinal Te-deschini, ki je zastopal sv. očeta in vodil kongres. Mesto je nadelo svoje svatovsko
Prav posebna je bila slovesnost v soboto, 30. maja, ko je bilo v mašnike posvečenih kar en tisoč novih duhovnikov hkrati, da
za letom v večjem številu vpisuje nanje. Ameriško izobraženstvo je žejno duhovno* j sti in hrepeni po rešilni moči vere, ki
GIOSPOIDIAIRISITIVO
»Volkodlaki na delu“
(»Ljudska pravica«. 31. maja 1952)
Pod zgornjim naslovom je prinesla »Ljudska pravica«, glasilo KP Slovenije, članek, ki je ves naperjen zoper jugoslovanske škofe v Ljubljani in Mariboru. Članek se začenja takole:
»Šefi katoliške Cerkve v Jugoslaviji in še posebno v Sloveniji še niso prišli do spozananja, da je minila doba duhovnega nasilja, ki so ga zganjali nad ljudstvom pretekla desetletja. V socialistični Jugoslaviji ima vsak	državljan pravico do
lastnega prepričanja in svetovnega nazora, kakršnega si izbere, in nihče nima pravice nasilno posegati v njegovo miselnost. Cerkev, ki je imela nekdaj poleg materialnih koristi tudi javne predpravice, je postavljena na svoje pravo mesto. Cerkev je ločena od države in iz šole. Verski pouk smo postavili tja, kamor spada — v cerkve. Nikomur ni zabranjeno, da se udeležuje verouka. Nobenemu duhovniku ni prepovedano izvrševati verske obrede in poučevati verouk. Nikjer na svetu ne bi iz tega napravljali vprašanj. V vseh naprednih deželah je tako. Toda v Jugoslaviji se vodstvo Cerkve ne mara pomiriti s takšnim stanjem. Kaj je vzrok tega?«
TROJNA OBLAST CERKVE
»Pravica« odgovarja na zastavljeno vprašanje po naučeni šolski nalogi: »Pohlep po oblasti in izgubljenih privilegijih je kriv takemu zadržanju Cerkve, kakor se nam razodeva iz vse njene zgodovine, stare, novejše in najnovejše. Seveda ni »Pravica« tega povedala v enem stavku kot mi, temveč je za to uporabila tri stolpce tiska ter privlekla pri tem na dan Galileja, Giordana Bruna in inkvizicijo. Nisem še bral komunističnega članka zoper Cerkev, v katerem bi ne našel teh treh »temeljnih argumentov« vsakega komunista zoper Cerkev. Taki reveži so, da znajo uporabljati samo to, kar so liberalni framosoni v preteklem stoletju oglodali do kosti in mozga. Bomo zategadelj skušali mi odgovoriti »Pravici« na zastavljeno vprašanje.
»Šefi katol. Cerkve« niso šefi, temveč je njihov stalni in uradni naziv »škofje«. Tako jih imenujemo v slovenskem jeziku vsaj tisoč let. Če »Pravica« tega ne ve, naj se gre učit slovenščine. »Duhovno nasilje«, na katero misli člankar je, kot je razvidno iz njegovih nadaljnjih izvajanj, trojna oblast Cerkve, katero je to prejela od Kristusa., kot nas pouči vsak Kat. katekizem, zato, da jo izvršuje v njegovem imenu vse dni do konca sveta v blagor vernikov. Tako je namreč Jezus naročil apostolom: »Pojdite in učite vse narode: kr-ščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih spolnjevati vse. karkoli sem vam zapovedal.« »Duhovno nasilje«, o katerem govori člankar v »Pravici«, ni lastno torej jugoslovanskim škofom ali celo slovenskim, temveč je lastno vsej Cerkvi in ga Cerkev izvaja že dva tisoč let nad vsemi svojimi verniki v moči Jezusovega ukaza. Prav tako pa veljajo za elankarja in za vse, ki tako mislijo kot on, druge Jezusove besede:	»Če pa kdo
Cerkve ne posluša, naj ti bo kot pogan in cestninar.«
DUHOVNA SVOBODA V FLRJ
»V socialistični Jugoslaviji ima vsak državljan pravico do lastnega prepričanja in svetovnega nazora, kakršnega si izbere, in nihče nima pravice nasilno posegati v njegovo miselnost. »Člankar lrieni, da je s tem zadel žebelj na glavo, a je le samega sebe obsodil. Predvsem pravica do lastnega na-*iranja in svetovnega nazora je nekaj uro-Jecega in človeku tako lastnega, da mu nobena cblast te pravice ne more vzeti, niti socialistična v Jugoslaviji ne. V svojem srcu lahko mislim in po svoji pameti lahko
sodim o svetu in glavnih življenjskih vprašanjih, kakor se meni zdi prav in pametno. Tega mi nobena policija ne more prepovedati, tudi titova OZNA ne. 2,ato je taka trditev v primeri s Cerkvijo smešna, saj je ravno v cerkvenem zakoniku najbolj zaščitena človekova duhovna svoboda. Taka trditev pa je smešna tem bolj v ustih ko-munističnega propagandista, ko je vsemu svetu znano, kakšna duhovna svoboda vlada pod komunističnimi režimi. Tam smeš nrsliti v svoji glavi, kat hočeš, toda svojih pravih misli, če niso v skladu z navodili Partije, ne smeš povedati, sicer te čaka odpust z dela, izgon iz šole in morda ccTo	brezplačen dopust v	zaporih l’DBE.
In v	tem	je	ravno razlika	med Cerkvijo in
Partijo. Cerkev dovoli, da ue samo misliš, kar se ti zdi, temveč da svoje misli tudi poveš na svojo odgovornost pred večnim Sodnikom. Partija pa ti dovoli, da samo misliš po svoje, govoriti in delati pa moraš tako, kakor ukazuje uradna linija Partije, sicer gorje ti! Zato je Partija v Sloveniji zahtevala čistko vseh učiteljev in vzgojiteljev, ki obiskujejo cerkev in opravljajo svoje verske dolžnosti; zato so iz mariborskega učiteljišča izključili okrog 30 dijakov,	ker	so	javno kazali,	da drugače mislijo	nego	se	spodobi. Ko se je Edvard Koc-
bek v knjigi Strah in pogum drznil tudi povedati, kaj si sam misli o partizanskih junakih in njihovih nasprotnikih, je dobil ukor, da ga bo pametil vse življenje. Vse to so dokazi, da ni Cerkev ona, ki izvaja duhovno nasilje, temveč duhovno nasilje izvaja Partija povsod, nad vsemi, še najbolj pa nad svojimi člani, ki so v resnici sužnji Partije v polnem pomenu besede. Tako sužnji, da sklepajo cerkvene poroke skrivaj ponoči; da dajejo krstiti svoje otroke prav tako tajno in podobno. So taki pojavi znamenje duhovne svobode?
KAM SPADA VEROUK
Dalje pravi člankar: »Cerkev je ločena od države in iz šole. Verski pouk smo postavili tja, kamor spada — v cerkev. »Kdo je dejal, da verouk spada samo v cerkev? Kristus je naročil apostolom: »Pojdite in učite vse narode!« Ni pa rekel: »Učite jih samo v cerkvi«. Nasprotno, on sam je dejal, ko je učil predvsem na prostem, zunaj shodnic in templja pod milim nebom. Zakaj bi torej duhovnik ne smel učiti verouka tudi v šoli, na svojem domu, ali kjerkoli drugje? Tudi drugod je cerkev ločena od države, toda duhovnik je prost, da sme učiti verouk kjerkoli hoče in kadarkoli hoče; je prost, da sme tiskati katekizem doma ali drugje, da jih sme otrokom razdeljevati zastonj ali proti plačilu, ne da bi se mu bilo treba bati kazni od katerekoli civilne oblasti. Zakaj tega ne sme v Jugoslaviji in še posebej, zakaj tega ne sme v Sloveniji? Zakaj so tam številni duhovniki dobili tako občutne kazni, ker so poučevali verouk? Zakaj tam ni bilo do sedaj mogoče tiskati katoliških katekizmov in molitvenikov in podobic? Zato ker tam Cerkev ni ločena od države, temveč tam je Cerkev sužnja države!
»Nikomur ni zabranjeno, da se udeležuje verouka,« pravi člankar. Lažnivec! Zakaj so državni uslužbenci podvrženi vsakovrstnim šikanam, če pošiljajo svoje otroke k verouku ?
HEROJI NAŠEGA ČASA
Zato je tudi logično in naravno, da se zaradi takega postopanja jugoslovanskih oblasti čuti katoliška Cerkev ogroženo v svojem bistvu in v svojem božjem poslanstvu in da zato po svojih predstavnikih katoliških škofih skuša priti v okom strašnemu zlu. ki grozi dušam ravno zaradi brezbožne propagande, ki jo vodi Pat ti ja
MLAD. MAH. KONGREGACIJA V GORICI
PIERRE L’ERMITE:
NESPAMETNI SVET
Roman iz druge svetovne vojne
Tedaj ga je mati proseče pogledala.
Zaceli so govoriti o drugih stvareh.
Popoldne je Arlette zopet začela urejeno misliti. Mati je pazila nanjo, da ne bi zinila kaj nerodnega.
Bratranci so pnsli vsi poparjeni vprašat, kako ji je. Gospa Huron jih je silno oštela in jim zabičila najstrozji molk. Ce se bo kdaj kaj zvedelo, se bo samo po njihovi krivdi. In to bi bilo ostudno početje.
Drugi dan je bila Arlette še vsa bolna. Ko je bila sama z bratom, je začutila potrebo, da se opraviči.
»Najprej bi se ti rada zahvalila,« mu je rekla, »ker si dogodek zakril; bil si res viteški. Sedaj pa govoriva o tej stvari malo, a dobro. Obračam se nate, ki si krščanski fant, da pomirim svojo vest. Povem ti tole:
Na ples sem sla z materinim dovoljenjem . . . Tam sem plesala ... in popila nekaj kozarcev šampanjca . . . To je v redu.
Obljubila sem, da pojdem s plesa ob enih ponoči. Ob enih ponoči sem odšla z namenom, da se vrnem naravnost domov.
Na vznožju stopnic pa sta mi bratranca proti volji Raoula, katerega hočem oprostiti vsake odgovornosti, predlagala, da napravimo četrturni ovinek, zato, da si bomo lahko ogledali delo na tržnicah. Ali priznaš, da do tu ni bilo nič slabega ?
V tržnicah sem stopila iz avtomobila, ker me je zanimalo, da si od bliže ogledam gore zelja in zelenjave ter razkladanje rib in mesa.
Ker sem pač že bila v območju tržnic, je bilo
vendar logično, da sem si ogledala, kar sem prišla gledat.
V trenutku, ko sem hotela zopet vstopiti v avto, so me bratranci povabili, da pokusim tisto preprosto jed, katero imenujejo juho s sirom . . .
Noč je bila mrzla . . . med vožnjo sem postala lačna . . . juhe s sirom še nisem nikoli jedla . . . zatrdili so mi, da je gostilna dostojna. ... To je tudi res.
Sprejela sem povabilo.
In to je vse.
»Ali mi sedaj lahko označiš, toda odkrito in kot da bi bil moj spovednik, kje se začne moja krivda?«
Gerald je ostro poslušal.
Gledal je njene udrte, črnoobrobljene oči in njen trudni obraz. Nato jo je prijel za majhne roke, ki so bile od mrzlice še brez moči.
»Kje se je začela tvoja krivda, draga moja..? Ne vem. Vedeti bi moral, kateri hip te je vest opozorila, da pazi ...
Toda če ne vem, kje se je začela tvoja krivda, pa vem, kje se je začela krivda drugih. Očeta in mater ne morem sodili. To je poglavje, katerega nimam pravice načenjati. Pač pa sem predvčerajšnjim ponoči, ko sem te nesel na rokah kakor mrtvo, obtožil samega sebe . . ,«
»Ti.. . sebe?«
»Da, sebe, sestrica. Rekel sem si, da je Bog vsakomur naložil skrb za bližnjega. Ti pa spadaš med moje najbližje . . . Ravnal sem torej kot pravi sebičnež. ko sem pustil, da si sama šla na svoj prvi ples . . .«
»Saj je bil tudi Filip tam.«
»Gotovo. Toda Filip je slabič, ki najbrž ni prejel lakih milosti, kot sem jih prejel jaz. Da sem bil tam, bi se to, kar še je zgodilo, ne bilo pripetilo. Zato bi bil moral biti tam.«.
raztopini modre galice, torej se pri krompirju lahko istočasno boriš proti perono-spori in koloradskemu hrošču, pri trtah pa proti peronospori in grozdnim črvom ali sukačem.
Trtjon ali cigarar
je letos napravil precejšnjo škodo, ker visi raz trt zelo mnogo cigar: dotični listi so uničeni, listi pa so pljuča trte (in rastlin sploh), torej manjka en del pljuč.
Proti temu škodljivcu se borimo najuspešnejše tako, da oberemo vse cigare in jih vržemo v ogenj. V cigarah so namreč zavita jajčka škodljivca in zato ne spadajo te cigare na gnoj, temveč v ogenj.
Cigare lahko pobirajo tudi otroci, samo naučiti jih moraš. Če jim obljubiš kakšno nagrado, bodo celo zelo pridni. Seveda moraš obljubljeno nagrado tudi izročiti, če je bila zaslužena.
Očistite vinograde!
Plevel pod trtami odjeda trtam namenjeno hrano, istočasno pa je tudi ognjišče različnih glivičnih bolezni, predvsem pero-nospore. Pa tudi kakšen živilski škodljivec se tam skriva. Zato mora plevel izginiti iz vinogradov.
Istočasno moramo odstraniti raz debel trt vse nerodovitne poganjke. Zgrešeno je, da take poganjke kar odčesnemo, ker s tem - napravimo trtam precej popolnoma nepotrebnih in škodljivih ran.
Tudi med zelenjem na starih trtah moramo napraviti nekaj reda: Iz nekaterih očes sta pognala po dva poganjka. Če je kateri nerodoviten ali malorodoviten, ga odstranimo. Odstranimo tudi vse one poganjke brez zaroda, ki ne pridejo v poštev za les.
Bujno rastoče, to je dolge poganjke, ki imajo zarod, moramo nekoliko urediti, to se pravi privezati, najbolje z rafijo. NE JIH PREŠČIPAVATI!
Če bi toča klestila po trtah...
Takoj po toči moraš v vinograd, a ne zato, da tožiš nad nesrečo, temveč zato, da rešiš, kar se rešiti da.
Odstraniti, to se pravi, pobrati moraš po tleh vse odbite poganjke in liste, odrezati moraš vse nalomljene in prebite poganjke ter iste vreči na ogenj. Takoj za tem moraš škropiti z raztopino modre galice, ker drugače se peronospora razvije že v par dneh in ti uniči kar je toči ostalo.
Z žveplanjem lahko nekaj počakaš, a največ teden dni. škropiti pa moraš takoj, če le mogoče še isti dan, ko je padala toča.
Pomanjkanje mesa
Po mesu je vedno večje povpraševanje in to po celem svetu. Ker raste povpraševanje bolj hitro kot se viša proizvodnja, ima to za posledico višanje cen. In kljub visokim cenam poraba raste.
V Italiji in tudi v nekaterih drugih državah so začeli veliko propagando za rejo kuncev, domačih zajcev. Izvedenci pravijo, da bi z lahkoto v Italiji priredili in zaklali letno po 100 do 120 milijonov kuncev, ki bi dali toliko mesa kot 200.000 goved. Poleg tega bi imeli še kože.
\ Italiji je kunčereja najbolj razširjena v Pijemontu, a rejci povžijejo svoje kunce sami doma in zato mora samo mesto Turin uvoziti iz ostale Italije mesečno po 1000 do 1500 q kunčjega mesa.
povsod, posebno še med mladino v šolah. »Ne smemo dovoliti, da bi se pod videzom cerkvenih obredov zastrupljala naša mladina... Resnica je namreč, da je zadnje čase naša mladina začela padati zopet pod vpliv vere...«, je izjavil Tito v govoru pred zastopniki kongresa Zveze jugoslovanskih dijakov dne 15. marca 1952. Katoliški škofje
v Jugoslaviji in posebno še ljubljanski pomožni škof msgr. Vovk vršijo nadvse težko nalogo, ko branijo pravice Cerkve in duš v svoji državi. Oni niso »volkodlaki«, temveč dobri služabniki Kristusovi, ki zaslužijo podporo in občudovanje celega sveta, oni so heroji, sveti spoznavalci dvajsetega stoletja.
DOBERDOBSKA GODBA PRI KONGRESNI PROCESIJI
Narodni dohodek in kmetijstvo v Italiji
Minister Pella je orisal v parlamentu razvoj italijanskega gospodarstva v letu 1951. Iz njegovih podatkov povzemamo:
NARODNI DOHODEK
ali zaslužek vseh italijanskih državljanov je znašal lansko leto 9.606 milijard lir, kar pomeni povišek 15.4% naprarn prejšnjemu letu. Ta dohodek je sestavljen iz 7.423 milijard čistega dohodka, 1.223 milijard davkov in dajatev, 114 milijard iz inozemstva (nakazila izseljencev, prevozi, obresti kapitalov, itd.), ter 846 milijard porabljenih za zdr-ževanje in odpis na premičninah in nepremičninah.
Glavni vir dohodkov izvira iz industrije, ki je prispevala z nad polovico k celotni svoti. Dohodki iz kmetijstva ne dosegajo tretjine celotne svote, 14.4% pa predstavljajo dohodki iz trgovine, od denarnih zavodov, zavarovalnic itd.
DOHODKI IZ KMETIJSTVA
Dočim je vzrastel lansko leto celotni dohodek za 15.4% napram prejšnjemu letu. je znašal povišek pri kmetijstvu in gozdarstvu komaj 10%; torej ne drži, da kmetijstvo koraka z industrijo, kar je tudi umljivo, ker dohodek iz kmetijstva zavisi od mnogo nenačrtnih predpogojev (vreme vpliva na letino!) Celotni čisti dohodek iz kmetijstva in gozdarstva je znašal 2.201 milijarde, pri čemur je že odbitih 168 milijard za odpise in 317 milijard za nakup gnojil, semen, krmil, itd.).
Ta dohodek se razdeli odstotno z 22% na žitorejo,
40% na živinorejo, in
38% na vinogradništvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in drugo.
Napram razmeram pred zadnjo svetovno vojno je zelo padel odstotek dohodkov iz žitoreje (več kot za 1/4), kar je posledica neodgovarjajoče cene pšenici. Skoraj za toliko pa so se dvignili dohodki iz živinoreje, ki ima danes v splošnem zadovoljive cene.
*
Kmetijstvo je velevažno za gospodarstvo vsake države, a dejstvo je, da prispeva vedno manj k celotnim dohodkom vseh državljanov. V Italiji so še pred 50 leti dohodki iz kmetijstva predstavljali nad polovico vseh dohodkov, danes pa ne predstavljajo niti 1/3 in delež še. nadalje pada. In vendar ostane kmetijstvo temeljna gospodarska podlaga vsega človeštva, saj nudi hrano, katere do sedaj ne more nadomestiti nobena industrija.
Če zori sadje ali grozdje,
ali če je blizu zorenja, potem ne smeš na noben način pokončavati sadnega mrčesa z arzenati, temveč vedno s takimi sredstvi, ki niso strup za človek a. V tem oziru imaš na razpolago DDT v raznih oblikah, predvsem pa v obliki »gesarola«. Tega je več vrst: za prašenje je na razpolago »gesarol« s 5% DDT; tega mečeš z žveplalnikom, za majhne potrebe zadostuje tudi stara nogayica. — Za škropljenje je na razpolago »gesarol« z 10% DDT ali pa tudi s 50% DDT. Prvega potrebuješ za 100 litrov škropiva po 1 kg, onega s 50% DDT pa samo 20 dkg; z enim kg napraviš 500 litrov škropiva. — Gesarol lahko mešaš
Z GORIŠKEGA
Vojaška parada
Binkoštni ponedeljek je bila v Gorici velika vojaška parada. Ta dan smo namreč praznovali dan republike in je star običaj, da se ob tej priliki vršijo po vseh večjih mestih vojaške parade. Letos so mislili izbrati v ta namen Videm, kjer je sedež vojaške komande. Toda neki krogi so si želeli parado v Gorici. Zato se je tu tudi vršila. Goričani smo z radovednostjo gledali razne vojaške oddelke, ko so kor*, kali po goriškem Korzu, ali še bolje, ko so se vozili na tankih in vojaških avtomobilih, saj je bil dober del vseh čet motoriziran. Na Korzu so paradi prisostvovale vojaške in civilne oblasti. Bilo je tudi precej radovednega ljudstva.
S to parado so verjetno hoteli zopet Izpričati italijanstvo Gorice.
Češčenje za prvi petek
V petek 6. junija bo ura češčenja v cerkvi sv. Antona Starega ob 8h zvečer. Tako bo ostalo vse poletne mesece. Molili bomo Tretjo uro. Prinesite knjižice!
Za prvo soboto
Ob 6h zjutraj sv. maša s premišljevanjem v stolnici. Zvečer ob 8.30 shod za može in fante na Placuti. V nedeljo 8. jun. ob 8h zjutraj bo sv. maša za može in fante pri sv. Ivanu.
Cerkvena glasba
Te dni je izšla v samozaložbi zbirka 11 obhajilnih pesmi, ki jih je uglasbil prof. M. Filej na tekst msgr. S. Gregorca. Pesmi so lahke, tako da jih brez truda zmorejo tudi podeželski zbori. Cena je zelo nizka. Zato naj si jih oskrbijo vsi naši podeželski zbori ter pomagajo tako kriti nemajhne stroške pri založbi. Naročajo se: M. Filej, Via Seminario 7, Gorica.
Čimprej objavimo o zbirki strokovno oceno. Za danes jo vsem zborom, tu in v inozemstvu, toplo priporočamo. Primerno lahkih obhajilnih pesmi nimamo veliko. Zato je ta zbirka tem bolj dobrodošla.
Prireditev v Doberdobu
V nedeljo 25. maja se je vršila v Doberdobu uspela prosvetna prireditev. Do-berdobski cerkveni pevski zbor zasluži vso čast in pohvalo, da je kljub toliki zaposlenosti s pripravami za evharistični kongres ter za fantovski in dekliški dan, utegnil pripraviti prelepo štiridejanko »Divji in nedeljski lovci« ter podati še nekaj slovenskih umetnih pesmi.
Zanimanje za igro je bilo veliko, to je pokazala obilna udeležba ne samo vaščanov, temveč tudi iz sosednih vasi. Precej velika dvorana je bila nabito polna. Videl si tudi odlične goste, med njimi doberdobskega g. župana. Vsi so bili zadovoljni, da so prišli, ker so igralci in pevci hvalevredno podali svoje vloge.
Laskar, gospodar in divji lovec, je bil tako dovršen v igri in je izvabil toliko smeha, da ga gledalci še dolgo ne bodo pozabili. Barbka, gospodinja, je bila v svojem vipavskem narečju zelo prikupna osebnost. Cilka, nevesta, pravo pošteno sloven-
sko dekle, se je vsem vtisnila v spomin. Štefan, divji lovec, je bil posrečen tip, saj se je znal tako odločno fantovsko potegniti za svojo izbrano nevesto Cilko; poleg tega je pokazal, da globoko pozna naravo, posebno gozdove ter njih divjačino. Logar, zapriseženi čuvaj knežjih gozdov, je s svojim ponosnim in oblastnim zadržanjem pokazal pravo odrsko osebnost. Knez in princ sta se znala dobro vživeti v svojo vlogo. Prav tako tudi vsi ostali gostje in lovci.
Režiser je od svojih igralcev dosegel res veliko lepega.
Scenerija in kostumi igralcev so bili skrbno in okusno pripravljeni. Levji delež pri tem pa je imel neumorni in zaslužni č. g. župnik iz Doberdoba, za kar smo mu bili vsi gledalci prisrčno hvaležni. Zato voščimo njemu in cerkvenemu pevskemu zboru še veliko uspehov v bodočnosti.
»Mlini pod zemljo"
bodo zopet obratovali. Ker so nas prijatelji in znanci iz mesta in okoliških vasi naprosili, da bi to igro še enkrat ponovili, jim radevolje ustrežemo ter jo ponovimo prihodnjo nedeljo, 8. junija, ob 5 uri popoldne v dvorani Marijinega doma na Placuti. — Nihče naj ne pride k predstavi brez vstopnice, ki jo dobite v trgovini čevljev pri Košiču v začetku Raštela ali pa pri Travniškem kaplanu. — Da je uspeh omenjene igre tako zadovoljiv, gre vse priznanje predvsem izvrstnemu režiserju g. Maksu Komacu, kateremu se ob tej priliki za ves njegov trud in nesebično požrtvovalnost iskreno zahvaljuje
Mladeniška Marijina kongregacija
Nove knjige
V uredništvu našega lista in v Dobrodelni pisarni imamo na razpolago nekaj desetin izvodov spominske knjižice pok. dr. Lamberta Ehrlicha in pa zelo koristne a-pologetične brošurice o veri. Izvod vsake omenjenih knjižic stane le 20 lir.
Lahkoatletske tekme slovenskih srednjih Sol
Že od lanskega leta obstajajo na srednjih šolah v Italiji tako imenovani športni odseki. Lansko leto so bili člani teh odsekov samo dijaki, letos pa so tudi dijakinje; tako imajo višje srednje šole športne odseke za dijake in športne odseke za dijakinje. Namen teh odsekov je, poživiti med dijaštvom zanimanje za lahko atletiko. Kar se tiče tehničnih zadev, vodijo te odseke profesorji oziroma profesorice telovadbe. Športni odseki imajo svoje tekme: dijak! imajo najprej tekme v okviru svojega zavoda v teku čez drn in strn in v lahki atletiki, nato pa se najboljši od posameznih odsekov oziroma posameznih zavodov pomerijo še na provincialnem tekmovanju za prvenstvo province. Dijakinje pa imajo samo lahkoatletske tekme v okviru svojega zavoda.
Tudi slovenske srednje šole v Gorici 1* majo svoj športni odsek tako za dijake kot za dijakinje. Dijaški odsek je imel letos zavodne tekme v teku čez drn in strn
ter v lahki atletiki, provincialnih tekem se pa ni smel udeležiti, ker ga višja šolska oblast ni pustila, češ ker bi kot Slovenci utegnili povzročiti kake demonstracije (!? ). Dijakinje so imele zavodne tekme v lahki atletiki.
Rezultati tekem so naslednji:
A) Dijaki. I) tek čez drn in strn na 1500 m :
1. Bavcon V. gimn. v času 4 min. 58’;
2. Jarc V. gimn. 5’58"3/5; 3. Uršič III. učitelj. 4’58’’3/5;	4. Calvetto II. strok. 4.59’’; 5. Cupin II. licej 5*23'*; 6. Rakar III. nižja g. 5’24”.
Prvak za leto 1951-52 je Bavcon, kot zavod pa je zmagala višja gimn., oziroma V. razred gimnazije.
II) Lahkoatletske tekme.
Tek na 80 m: 1. Bednarik I. licej v času 10"’l/10; 2. Bavcon V. gimn. 10”1/10; 3. Zavadlav IV. učit. 10”4/10; 4. Lenardič III. strok. 10”5/10;	5. Reščič II. licej
10”7/10; 6. Devetak IV. učitelj. 10’’7/10. Tek 1000 m: 1. Jarc V. gimn. v času 3’15"2/10; 2. Uršič III. učitelj. 3’15”7/10;
3. Calvetto II. strok. 3’15”7/10; 4. Rakar III. n. gimn. 3’28”2/10; 5. Cupin II. licej 3’31”5/10; 6. Lenardič III. strok.
Skok v višino: 1. Bavcon 156 cm; 2. Jelen
III. učit. 156; 3. Lovrenčič III. licej 140;
4. Jarc 140; 5. Bednarik 140; 6. Zavadlav 135 em.
Skok v daljavo:	1.	Bavcon 5.56 cm; 2.
Bednarik 554; 3. Šuligoj V. gimn. 546; 4. Jarc 493; 5. Čotar I. licej 474; 6, Lenardič 453 cm.
Met krogle 5 kg:	1. Benedetič III. učit.
11.33 m; 2. Terpin I. licej 11.13; 3. Lenardič 10.93; 4. Čotar 10.91; 5. Zavadlav 10.50; 6. Jelen 10.35 m.
Štafeta 2x100 m:	1.	V. gimn. (Bavcon,
Šuligoj) v času 26”; 2. IV. učit. (Devetak, Zavadlav) 26”3/10;	3.	I. licej
(Bednarik, Reščič) 26”5/10; 4. III. strok. (Lenardič, Calvetto) 27”3/10; 5. III. n. gimn. (Rakar, Leban) 27”8/10.
Prvaki posameznih disciplin so vsi prvi zgoraj našteti; prvak med zavodi pa je višja gimnazija oziroma V. razred gimnazije pred licejem in učiteljiščem.
B) Dijakinje.
Tek na 50 metrov: 1. Vižintin III. n. gimn. 7”8/10; 2. Žigon III. n. gimn. 8!’; 3. Do-ljak II. licej 8”3/10.
Skok v višino: 1. Petroni I. učit. 125 cm; 2. Vižintin III. n. gimn. 125; 3. Pahor
IV. učit. 125 cm.
Met krogle 3 kg:	1. Furlan III. strok.
8.61 m; 2. Bonetta II. učit. 8.59; 3. Grav-ner II. učit. 8.54 m.
Prvakinje v posameznih disciplinah so vse prve zgoraj naštete; prvak med zavodi pa je nižja gimnazija pred učiteljiščem in licejem.
Z A HVAL A
Vsem onim, ki so na katerikoli način počastili spomin naše ljubljene mame
Marije Angele Žvanut roj. Rijavec
zlasti še pevskemu zboru, se tem potom iskreno zahvaljuje
družina ŽVANUT
Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
»Saj imaš vendar izpit iz kemije . . .«
»Gotovo. Pa tudi ti si tu . . . In ti si vendar več kot kemija.«
»Ljubi Gerald, niti za hip nisem mislila, da bi te obdolžila zaradi tega.«
»Obtožujem se sam!«
»Potem pa je zadeva še resnejša, kot sem mislila. In vendar nisem hudobna; sem samo mlada, neizkušena.«
»Tudi zato moraš biti previdna.«
Arlette je za hip molčala s povešenimi očmi, kakor da v zmešani nejasnosti svojega spomina nekaj bolestno podoživlja.
Potem pa je nenadoma vzkliknila;
»Če bi ti vedel!. .«
»Če bi ti vedel kaj?..«
Arlette se je vrgla bratu v naročje, naslonila glavo na njegove prsi in zajokala!
»To je bil moj prvi in zadnji ples!«
VIII,
Gerald se je vrnil v šolo ter se je ves zakopal v učenje za izpite na koncu leta.
Ni se malo začudil, ko je nekega dne prišel k njemu brat z zaskrbljenim obrazom. V šoli ga še nikoli ni bil obiskal.
»Stari prijatelj,« je rekel brez uvoda, »storiti mi moraš uslugo.«
»Kakšno?«
»Pomiri se! Ne gre za denar, temveč za Valentino.«
»Katero Valentino?«
»Zakaj tako sprašuješ? Ali že kaj veš?«
»Nič ne vem.«
»Seveda! Veš ... in ne veš! Čisto po svoji jezuitski navadi.«
»Hvala! Toda nisem verjel, da te bo tako kmalu
ujela.«	.
»Ne dovolj hitro zame. Prav zato sem te obiskal.«
Gerald je pogledal brata: »Torej ni več ljubezen; to je že norost.«
»To je ljubezen na prvi pogled.«
»Ah, . . to si domišljaš.«
»Če bi ti imel le trohico smisla za umetnost, bi moral priznati, da je Valentina de ftombrero čudovita ženska!«
»Katero je njeno pravo ime?«
»Piše se Olga Zofija Mumuseau. Ker pa nastopa na odru, boš razumel, da na gledaliških lepakih ni mogla obdržati tega imena.«
»Pred županom1) pa kljub temu ostane Dumuseau.«
»Jasno! Toda ko se bo imenovala gospa Martin-Huronova, še nihče več ne bo vznemirjal zaradi njenega družinskega imena.«
»Kaj so pa njeni starši?«
»Mati je perica! To je poklic kateri koli drugi . . . Tudi perice so potrebne!«
»In oče?«
»Nima ga več. Sicer pa vse to spada v preteklost.«
»Toda preteklost je zelo važna!«
»Jaz se poročim s sedanjostjo. Saj res, ti moje zaročenke ne poznaš.«
»Ne,« je rekel Gerald ledeno mrzlo.
»Torej ti jo bom moral predstaviti. To je tvoja bodoča svakinja.«
»Hvala lepa!«
»Ne delaj vendar tako resnega obraza kot kak razkačen puritanec! Prilagodi se vendar času!..«
(Nadaljevanje)
S TRŽAŠKEGA
SLOVENSKA MARIJINA DRUŽBA V ROJANU PRIREDI V NEDELJO 8. JUNIJA DRAMO V ŠTIRIH DEJANJIH »VRNITEV«. PRIREDITEV BO PRIČELA OB 17.15 V ULICI APIARI 17. MED ODMORI BO TUDI OBIČAJNI SREČOLOV. PRIJATELJ IN ZNANCI VLJUDNO VABLJENI!
IGRO BOMO PONOVILI 15. JUNIJA.
Zaključna šolska prireditev na Plavljah in v Škofijah
V soboto zvečer po 8h se je vršila na Plavjah zaključna šolska prireditev, ki so jo pripravili dijaki Kmetijskega strokovnega tečaja s sodelovanjem učencev osnovne šole.
Prvi del je obsegal ciklus recitacij o naši zemlji, katere so spremljale skioptične slike in glasbena sinhronizacija s primerno povezavo. Na ta način so ljudje z lahkoto dojeli ves pomen vsake posamezne recitacije. Te so bile res občuteno in mojstrsko podane. Zlasti je bila lepo podana in toplo sprejeta pesem Karla Široka »Kako je bilo tebi Marija takrat...« Marsikoga je tako ganila, da je jokal.
V drugem delu sta gledalce zelo razveselila oba baleta, ki so ju izvajale male
učenke ljudske šole. Dijaki Slovenskega kmetijskega strokovnega tečaja so pa prav lepo podali dramatiziran prizor iz Jurčičevega Desetega brata »Krijavelj pripoveduje«. Igrali so odlično. Zlasti se je postavil Krijavelj s svojim dokazovanjem »kako je hudiča presekal na dvoje«.
Isti spored so drugi dan popoldne ponovili na Škofijah v dvorani Pečarič. Le Ja so poleg njih sodelovali tudi učenci ljudske šole iz Škofij.
Tako na Plavjah kakor tudi na Škofijah je bila udeležba občinstva nad vse pričakovanje velika. Vidi se, da so ljudje v krajih, kjer je slovenstvo ogroženo, posebno potrebni take duševne hrane!
Ob koncu šolskega leta priredijo slovenske srednje in strokovne šole v Trstu zaključno akademijo v avditoriju v ul. Teatro Romano. Da bo omogočena udeležba čim večjemu številu staršev in prijateljev šolske mladine, bo prireditev dvakrat in sicer v soboto 14. t. m. zvečer in v nedeljo 15. t. m. popoldne. Ker je pa število prostorov omejeno, bo dovoljen vstop samo z vabili, ki bodo interesentom na razpolago prihodnji teden v tajništvih vseh slovenskih srednjih in strokovnih šol.
Zaključna šolska prireditev v Devinu
V nedeljo zvečer se je vršila v Devinu zaključna šolska prireditev. Na njej so sodelovali učenci osnovne šole iz Devina in Štivana.
Prireditev je bila razdeljena na dva dela. V prvem delu so bile podane razne pevske točke in recitacije. V drugem delu pa tro-dejanka »Desetnik in sirotica«.
Prireditev je zelo lepo uspela. Pa tudi udeležba je bila velika.
Tobačna tovarna prenehala z obratovanjem
O zastrupitvah v tobačni tovarni smo pred časom precej poročali. Med volitvami je italijanski finančni minister Vanoni obljubljal, da bo poskrbel izplačilo tudi za one dni, ko je bila tovarna zaradi množične zastrupitve zaprta. O denarju pa ni ne duha ne sluha. Še več! Vodstvo je zaradi »pomanjkanja« tobaka, tovarno zaprlo in tako so vse delavke ostale brezposelne. Tovarna bo menda pričela ponovno obratovati čez dva meseca. Sprejeli pa bodo nazaj tiste delavke, ki bodo sami hoteli, ker so delavke za sedaj dokončno likvidirali. Če bi jih začasno odpustili, bi jim morali ves čas brezdelja dajati neko določeno podporo. Tako pa nič!
Razglasitev imen novih obč. svetovalcev
V nedeljo ob lih je bila v dvorani Ri-dotta v gledališču Verdi uradna razglasitev imen 60 novih obč. svetovalcev. Svečanosti je predsedoval predsednik sodišča, ki je prečital imena vseh izvoljenih. Svečanosti so se udeležili predstavniki tiska, radia ter veliko število radovednih meščanov.
Spominska plošča za padle člane CP
V prostorih sodne palače v Trstu je bila pred časom postavljena v spomin padlim članom CP dvojezična plošča z njitio-vimi imeni.
Te dni so zavezniške oblasti na mesto prejšnje postavile večjo, tudi dvojezično. Italijanski tisk je zaradi tega zagnal cel vik in krik. Sovražijo pač vse, kar je slovenskega. Pri volitvah si pa le želijo slovenskih glasov!
Prvovrstna krojačnica
JOSIP KRAVOS
za gospe in gospode.
Najboljši izdelki oblek, plaščev itd. po najugodnejših cenah.
TRST - SV. IVAN ulica Brandesia 53
Vabilo v Doberdob
Na splošno željo bodo v Doberdobu prihodnjo nedeljo ponovili veseloigro »Divji in nedeljski lovci« ob 4h popoldan.
Vsi ljubitelji kulturnih slovenskih prireditev vljudno vabljeni; zlasti vabimo Slovence iz Ronk in Tržiča; ne zamudite lepe prilike!
Vsakovrstno pohištvo:	Tovarna pohii**8	
SPALNICE, JEDILNICE, KUHINJE	Tel. 32	
ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI	n D 1 ki	S/ S*#
VSAKO DELO. - POROŠTVO ZA	PRI N	Cl C
DOBER NAKUP. - TOVARNIŠKE		
CENE. - DELO SOLIDNO. - DO-		KRRMIN
MAČA TVRDKA.	Cormons	prov. Gorizia
*) Civilne poroke sklepa v Franciji župan.
POZOR!	POZOR!
Vaši sorodniki, prijatelji in znanci potrebujejo Se vedno Vaše pomoči.
TVRDKA C I T R U S
— IMPORT-EXPORT Lastnik" Aleksander Goljevšček
TRST, UL. TORREBIAHCA 27 - TEL. 2.44-67
pošilja še vedno v Jugoslavijo in ostale evropske države vse življenjske potrebščine in ostalo blago, vse OCARINJENO, torej brez vsakih stroškov za prejemnika.
PRIČAKUJEMO VAŠA CENJENA NAROČILA! - ZAHTEVAJTE INFORMACIJE!