6. številka. V Trstu, v soboto 18. januvarja 1890. Tečaj XV. „E D I H O S T" izhaja dvakrat na reden, vttako srede in lofcoto ob 1. uri popoludn*. „Edinost" stane: za vse leto gl. It.— ; izven A vat. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; , za četrt leta „ 1.50; „ Posamične Storilke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po 5 nov., v Gorici in v Ajdovščini po A nov. Nt naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. 4.50 2.25 EDINOST V«i dopisi se pošiljajo uredništvu v u liri Carintia, št. 2">. Vsako piHino mora biti frankovano, ker nefrankovana ne spre-jenid^o. Kokopisi ne vračajo. Oglasi in oznanila se raouno po S nov. vrtnica v petitu; za naslove e debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvala, osmrtnice itd. ne račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inserato p; a-j em a upravnistvo v ulici Cnrintia -S. Odprte reklamacije ho pr«»te poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. >v .tiiaoit J. H.oe«. Vabilo na naročbo. Z novim letom začela je „Edinost* svoj petnajsti tečaj. Kakor do-sedaj prizadevala si bode svojim naročnikom vsestranski zadovoljiti pri- e~hV-j* in J.ooma/lV^Vra'prideta kmAla našajoc raznovrstnega gradiva. A abimo j d zatoiena raJi . a mA{m torej vse slovenske rodoljube, da si1 otv . njih 9o ^ Btroje M izdolovanjo jo mnogobrojno naročajo ter jo sinjo pGtBnJ -n potftrdo 8ame Trfctjega je ptl vlada morala izgnati iz Trsta, ker ju bil Šolstvo, v kolikor je bilo odvisno od „naprednega" magistrata, gojilo je iste misli ter je širilo m^j učečo se mladino. Uprav v mladeži, odgojeni na magistratnih šolah, našla je policija nekoliko največjih nemirnežev, kakor: Kascovich a, de Fran« mej svojimi prijatelji. Cena listu je: za vse leto .... gld. 6.— za pol leta za četvrt leta . gld. 3.-. gld. 1.50 Vse one, ki so nam za pretekli v zvezi z najbolj revolucionarnimi družtvi onstran morja, kojih geslo jo uničiti Avstrijo, ter odtrgati jej Dalmacijo, l»tro, Trst, Goriško in Trident! Znano je, da so uprav mladina tečaj kaj na dolgu prosimo, da Čim najlažje da upljivati in vneti za uzore, prej svoj dolg poravnajo, kajti izda- čeprav jako drzne. Protiavstrijaki rovači, janje lista je združeno z velicimi v Trstu in povsod po avstrijskih deželah,' stroški. 1 kjer stanujejo Lahi, jeli so mladino po ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ' svoje odgojevati, — dobro vodeči, da imajo i v mladini največjo zaslontbo —terjovpo- Veselo znamenje. jrasbljnl'' 1>™",": * I „Societa ginnasticha, di lettura, velocipi- Odnošaji tržaški v minolej dobi dajejo disti" itd. prevzela so to nalogo in uspehi nam mnogo misliti. V minolem letu in so očiti. poprej godile so se v Trstu stvari, katere j Edini živelj, najglavnejši činitelj, ki ne delajo nečasc samo našemu mestu, ampak jG ostal pasiven, ter nikakor ni dopustil, vsej Avstriji. Dinastiški čut se je blatil v da upljivajo nanj hudobni nameni — ta mestnem zboru sainem in občinska oblast je slovanski živelj na P r i m o r-delala je državnoj ovire in sitnosti, kjer 8 k e m. Zato smo mi Slovenci Lahom naj-je mogla. Tujcu, prišlemu v nase mesto,1 vejjj trn v peti; tajili so nas, dokler jim dozdevalo se je po pravici, da ni prišel je bilo možno, a prisiljeni, udali so se mej Avstrijce, ampak med upornike. j toliko, da spoznavajo našo navzočnost Hudobna protiavstrijska načela so se na Primorskem. V Istri so Slovani toliko povsod poveličavala ; nesramno židovsko napredovali, da so je Lahom v bližnjoj časopisje v Trstu je s strupenim peresom bodočnosti bati za večino v deželnej zbor-grajalo odloke in naredbe državnih oblasti, niči, navzlic okolnosti, da je volilni red ter obsojalo policijo, ako je kaj storila v jako neugoden Slovanom, svojo obrambo in v varstvo občinstva, izpo- Ali ne samo v Istri, tudi v Trstu kavajoč iz Avstrijo nemirneže-upornike in opazujemo počasen, a gotov in siguren boinbemctalce. Izdajska načela in pristno napredek slovanstva, dasi vlada nikakor italijansko mišljenje jelo so jo razširjati neČe uvideti krivih in pogubnih svojih tudi mej nižjo slojeve mestjaustvn, katero potov, radi česar smo bili v zadnjih ste-nalogo so prevzeli umazani časniki od vilkah prisiljeni, odločno grajati nje posto-jedne strani, in magistralni biriči, mešalci panje. Ako danes govorimo o veselem in pokorni slugo na drugi strani. ! znamenju in o napredku našem, moramo izrečno kotistato vati, da ta napredek izvira iz nas samih in da jo „veselo znamenje" le sad našega lastnega dela. l'red tridesetimi leti so jo tu govorilo o Slovencih, kakor o kakej čudnoj prikazni. Polagoma so jo pa slovanska misel jela s.riti in kmalu so je udomačila. Nekdaj jako nezaveden in speč okoličan začel je mi-liii tudi na svojo narodnost in dandanes brojimo mej tržaškimi okoličani že mnogo mož, ki se z zanimanjem in prepričanjem žrtvujejo v prospeh svoje narodnosti. Okolica ni več zaspana, ampak zaveda se rodu svojega in svojih pravic. V njej so sicer čitalnice — bnditeljico zaspale, kajti neso vstrezale svojemu namenu. Temu pa ni iskati uzroka v inalonarnosti in ne-delaluosti ljudstva samega, ampak v slabej osno vi teh družtev. Namesto čitalnic oživelo je v tržaskej okolici mnogo družili družtev, mej katere v prvej vrsti štejemo pevska družtva, katera so najbolj sposobna, vzbujati in vtr-diti narodno zavest v okolici. S krepko roko so so požrtvovalni rodoljubi v okolici oprijeli misli, da je treba vstanovljati v okolici ta družtva, ter pridobiti za nja vso d o m a č o mladino, od katere jo odvisna naša prihodnost. Toda Lahi ko nastojali, da jim v tem pre-križejo pot. Od mladine so jim je bilo največ nadejati in jeli so jo zvabljati na svojo stran. Ali zaman je bil njih trud. Mladina je ostala slovenska, navdušuje se za krasno slovansko petje, očitno pokazuje svojo narodnost in je ponosna na njo. Mladina je prihodnost! Uprav iz tega razloga trdno zaupamo v boljšo prihodnost, ter ne obupamo nad izvršenjem naših želj in opravičenih zahtev. Sedaj deluje v okolici pet krepkih pevskih družtev, pripoznanih po vladi. Tri izmed teh družtov nastopijo uprav nocoj v bratskej vzajemnosti pri skupnoj veselici v gledišču „Fenice": „Adrija", BVelesila* in ,Zarjau. Uvažujoč veliko važnost oko-ličanskih pevskih družtev /a prospeh slo- venske narodnosti v Trstu in njega okolici, priporočati je našim rodoljubom, da mnogoštevilno obiščejo skupni koncert, ter s tem moralno in gmotno pomagajo mladim a srčnim družtvom. Naše geslo bodi: pridobiti si m 1 a d i n o, in našo dolovanje ne bode brezuspešno. Storili so se že prvi koraki, le trditi moramo i nadalje to pot. Rešitev naša odvisna je le od dobre in narodne mladine, kajti ta bodo stopila pozneje na naše mesto. ! Vrlim okolioanskim družtvom, katera tako krepko delujejo v blagor svoj in v prospeh narodnosti slovenske, kličemo srčni: Živili! — Pijanstvo In njega posledice. m. Pijanstvo je tedaj izvestno tudi to lesna bolezen. Smatrati jo je kot socijalno j zlo ali pri tem tudi kot bolezen človeškega organizma. Sta li to socijalno zlo in bolezen ozdravljiva? Na to prašanje lehko ! odgovorimo pritrdivši. Pijanstvo jo ozdravljivo. Pomočka samo jo težko dobiti, kateri bi gotovo hasnil. Uspešnega sredstva je pa jako težko dobiti. Imel sem prijatelja, kateri se je udnl pijanČl jivosti, čeprav je bil izšolan in izobražen, ter v tej strasti jako hitro napredoval. Trpol je na tej razvadi sam in njegova družina. Večkrat sem mu očital j slabo lastnost, predstavljal škodo in pro-. pad, v katerega dere. Obetal mi jo, da se poboljša in res odmaknil se je za nekoliko dni od pijače. V prvej priliki je pa j zopet mbredel in videl Bom ga zopet pijanega in brezvestnega ležati na poti, ali pa razgrajati na domu. Isto so godi navadno pri pijaučljivih izobražencih. Vsi obeti in trdni sklepi, da se odpovejo pijači, trajejo le do bližnjo krčme. Ako jo že pri teh ljudeh tako težko dobiti pravega ločila za pijanstvo, PODLISTEK. Besede materine. Spisal C—t č. (Dalje). Pri Zakotnikovih bila so vsa okna sijajno razsvitljena; radostni vzklici razlegali so se v zimsko, a jasno, krasno noč. Zbralo se jo v hiši tej od daleč na okrog vse, kar-koli je menilo, da ima pravico prištevati se takozvanoj „boljšej človeškej družbi". Najizbornejša vina Šumela so v kozarcih, v več ali manj iskreno čutjenih besedah izražali so svojo čestitko — no-vopo ročencem a. Bila je sijajna svatba, kakoršne neso pomnili ni najstarejši Za-brdjani. * * * Gostjo bo jeli razhajati se. Pred odhodom hotel je vsakdo še enkrat ponoviti že Bog ve kolikokrat izrečena voščila. Roke ao si stiskali na vso strani. Slednjič so se vender-le razšli. Ostala sta novoporočenca sama. Prijel jo jo za roki, ter vprl vanjo dolgo, dolgo trajajoč svoj pogled, ki naj bi izrazil vso ono rajsko vlast, v katerej mu v tem trenutku plava radostuo vzbur- jena duša njegova; ki naj bi izrazil vso srečo, ki mu polni prsa. „Olga, maja si, moja za vedno ! Naj-prisrČnejša najina želja bo je »polnila: dospela sva v varno zavetišče prave, ne-knljene zakonsko sreče. Božja previdnost je milostljivo dopustila, da sta se duši najini spojili v dosmrtno, nerazrušno zvezo. Usoda moja bodi zajedno tudi usoda tvoja. Olga, ljubljena žena moja! vem, da mi bodeš zvesta družica, verna spremljevalka po poti skozi življenje, bodisi, da bodo dobrotno nebo rosilo na naju življenja srečo, ali pa da nama pošlje onih nepri-' ličnosti, katoro so zveste spremljevalke trpečega človeštva." Tudi njoj se je topila duša v rajskej slasti. Tudi iz njenega očesa odsevala je | vsa sreča, kakoršno morejo porojevati dražostni taki trenutki. Ni mu odgovorila ; pač se jej je zasvetila svitla solza v milem nje očesu — ! solza neizmerne radosti. Položila je glavico svojo na njega prsi. Nastal je molk. Ta molk pa je govoril glasno in jasno : pričal nam je o rajskoj sreči dvojih človeških src. V malej sobici je pa poleg mizo sedela priletna žena, skrbeča mati. Solza za solzo padala je pred njo na mizo. O to slutnje, te slutnje! * * * Minulo jo kacih pet let po opisanih dogodkih. Zabrdje imelo jo takrat v«č goslilen, a najpriljubljenejša mej vsemi bila je Pod-goršekova. Ker jo imela dve sobi za pivce, zbirali »o se tam odličnjalci, kakor tudi priprosti kmetski ljudje. Nas zanimiva družba, katera se je nocoj zbrala v prvej sobi. Okolu mize sedelo jo več mož, katerim se je videlo žo na obleki, da nikakor ne spadajo mej one kroge, ki določujejo usodo zabrdskega trga. Bili so vsi siromašno oblečeni, zakrpanimi rokavi in žuljavih rok. Bili so deloma kmotje, deloma tržki rokodelci. Ugibali so o onih mnogih, obče znanih stiskah in nadlogah, katere tlačijo siromašno naše ljudstvo. Kritikovali so najnovejše naredbo županstva, obsojali to in ono; vsakdo jo znal povedati, kako vso drugače in boljše bi bil on vbo to pogodil. Zgovorni so bili, jako zgovorni, kakor je žo tako običajno mej uašiui priprostim ljudstvom. „Da, da, gospodje kar ukazujejo, siromak pa delaj, trpi, molči in plačaj." „Hudi časi so res prišli. Človek res ne ve, kako bi obračal in mašil, da si ohrani vsnj ono malo beračijo, katero šo ima v svojej oblasti." „Cesarski davki so veliki, občinsko priklade vedno večje, nikdo pa nam ne povo, od kod naj jemljemo; pojejo nam jedno in isto pesem: daj, daj in daj." „Ako bode šlo tako naprej, zavozili bodemo vsi pod pot; ob vse bomo, res ob vse. Čo zamašiš jedno luknjo, pa se ti odpre druga, šo večja." Tako so ugibali možje, na dolgo in široko. l)n jo pa mnogokak vsaj deloma sam kriv siromaštva svojega in stisk svojih, tega seveda ni nikdo povedal. Kako neki, ko je vender tako prikladno in prijetno, dolžiti drugo in nalagati težo vse krivdo na ptuja pleča; je že tako, da človek okolu Bebo vse vidi in opazuje, a samega sebe ne vidi in no opazuje nikdar. In jo res prijetno tako : človek Bi olehča Bvojo lastno vest in najde zajedno prilike in povoda, da dolži in obsoja druge. Zdajci se pa zglasi mul mož, ki jo sedel konec mize, upirajoč komolca svoja tem težje mora biti z neukim, priprostim človekom, katerega vino ali špirit še lažje premaguje Da se škodljivim nasledkom pijanstva kolikor toliko v okom pride, jele so ee ustanovljati takozvane družbe treznosti. Ta družtva delujejo osobito v Ameriki ; veliko in jedno osnovalo se je tudi na Slovenskem. Enaka družtva so istinito priporočljiva, kajti vadijo svojo ude v zmernosti in varčnosti ; težko pa, da pravi pijanci postanejo udje. Tudi posebnih zavodov za pijance je v Ameriki nekoliko. Isti zavodi poročajo v svojih izveščnh, da so do 34 odstotkov pijancev odvadili njih slab j navadi, kar je pa jako dvojbeno, kajti „žganka" je v Ameriki ee jako navadna in priljubljena pijača kamor bi se pijanci radovoljno sprejemali ali se pa vanje stopiti prisilili. V njih morali bi ostati vsaj jedno leto ter se v tej dobi čeloma zdrževati vsakoršnih opojnih pijač. Brez dvojbe bi enaki zavodi bili velike koristi. Pijanci so namreč navadno tudi lenuhi, katerim delo smrdi; delajo samo, če so v to primorani, ali, da si pridobe kak krajcar, da morejo zopet v pivnico. V teh zavodih bi se po izreku razumnikov preustvarjali v nove, delalne može; učili se zmernosti in delu ter vadili v premagovanju samih sebe. Enaki zavodi bi delovali veporodno z druživi zmernosti, katerih zadnjih skrb i i k naloga bi bila, izstopivie pijance vzeti v svojo oskrb ter je dalje vaditi zmernosti in čednostim. Obstoj enacih družeb bi Najbolj koristno in vspešno za od- po^m bil tembolj opravičen in delovanje stranitev pijanstva bilo bi odvajanje od istega ali profilaxis. Nalogo odnavajati pijance od njih strastne navade moralo bi prevzeti državno zakonodajstvo samo. Ako bi država to storila, bi pijanstva brezdvojbeno ne gledali več s tako brez-skrbnostjo in malomarnostjo, kakor dosedaj. Tsakdo bi se dotičnega kazenskega zakona bal in ne udal bi se tako brezskrbno slabej navadi. Mnogo bi tak zakon koristil družinam, gmotnim njihovim razmeram in vsej človeške) družbi. Enake postavo obstoje že na Angleškem, Švedskem, Danemarki, v nekaterih švicarskih okrajih in na Francoskem. Da, njihovo vsestransko. Dokler pa še nemarno enacega državnega zakona, po katerem bi se osnovali zavodi za pijance, jako je priporočati snovanje družeb zmernosti in pristopanje k njim. Politični pregled. Notranje dežele. Ouje se, da bode naš cesar to poletje potoval po severnej Češkoj. „\V. Zeitung" priobčila jo postavo imamo je še bližje, namreč v avstrijskih o nabiranju rekruto t za leto deželah, v Galiciji in B u k o v i n i.1 1890. Nabralo se bodo 60.389 novincev V Bukovini odreduje dotični zakon za za armado in mornarico, 10.000 za de-vsacega, ki se pokaže pijanega v javnosti, želno bramho, poleg onih, ki se imajo na-kakor tudi za onega, ki je navlašč koga brati za deželno brambo v Tirolskej in na opijanil, globo 50 gld. Ta kazen v tej Predarlberžkem. deželi mnogo izda, kajti pijanec na ulici, Deželnozborske volitve na je bela vrana. Štajerskom vršile se bodo meseca Enak zakon moral bi se napraviti za'juniju, vso državo in še-Io tedaj bi ne bili vsak j Nad vse nesramna „Deutsche dan priča žalostnim prizorom po javnih Z e i t u n gtt dolžila je škofe Glavino, cestah, kjer vidiš osobito ob nedeljah in Mi ss i-jo in Kahna, da ščuvajo Slo-praznikih pijance ležati liki črna živina.; vence proti Nemcem. Duhovščina da je Kakor znano pa sedanji kazenski za- glavna opora nacijonalizma ter prvi vzrok konik smatra v nekaterih slučajih pijanč- narodnih prepirov. Vsakdo ve, da je to Ijivost kot olajševalni razlog (Milderungs- j zlobna laž. Da pa naša duhovščina ne more grund) pri zločinstvah. Ta točka bi se hoditi ista pota, katero hodijo somišljeniki izvestno morala odstraniti iz kazenskega' rečenega in druzih take baže listov, je j zakonika. pač jasno in bi moralo vrcdništvo nemško- Ozdravilo bi so pijanstvo samo tedaj, J nacijonalnega lista samo umeti, da duhov-ako bi se doseglo prav dolgo, podpolno ščina so ne more vezati z ljudmi, kateri zdrževanje od opojnih pijač pri posameznih so njo odločni protivniki in odločni zani-osebah. Pijanca bi trebalo namreč šiloma kovalci verskih resnic, odvaditi pijači. Da se to doseže, ne za-j Glede pogajanj mej Nemci in dostujejo družbe zmernosti, kajti strast Č o h i javiti nam je sledeče: Nemoi ne pijančevanja je jaka. Navadni pijanec se bodo več tirjali, da se proglasi nemški namreč nikdar ne bodo odpovedal svojej; jezik državnim jezikom. Pogajanja o urad-razvadi sam in iz lastne volje. Ako čemo, j nem jeziku pri avtonomnih oblastih še niso j da to stori, treba ga je prenesti v poseben j završena. Pogovore ob ustanovitvi jedne | zavod. Osnovati bi ee morali enaki zavodi, (trgovinske zbornice v vzhodnej Češkej, ob mizo in tako podpirajoč razmršeno svojo glavo : „O sebi se čudimo, da nam trdo gre, ko smo bili vender reveži, odkar nas jo ljubi Bog postavil na ta grešni svet. Kaj pa naj rečemo doli o Zakot-nikovih?! Taka hiša, a, taka hiša! In vse jo šlo, vse." „Taka hiša, tako premoženje! In denarja na kupe! Kamor koli si so ozrl, vsega je bilo v obilici. Kam je neki vso to šlo?" zglasil se je drug kmetiČ. „Jaz pa vem dobro, prav zares vem, kako je va« to prišlo. Saj je moralo tako priti, saj drugače ni bilo mogoče". Izgo-vorivši to besede, pogledal ja tržki čevljarček prav oblastno okolu sebe, kakor da je hotel reči: ne veste-li, da glede prebrisanosti nadkriljujem vse vas, kolikor vas je ! In res so se tržki kmetje radi pokorili prebrisanosti čevljarja .Jakoba Jerin-šeka; avtoriteta je bil mej njimi v vsakem pogledu. Govori, no Jakope, govori, da bomo čuli — tiščali so vanj od vseh strani. „Ženska, ženska, prijatelji; slaba ieuska je shoi vrag v hiši" - rekel je Jakope prav počasi in vsake besedo pov-darjajoč. „Govori, Jakope, govori!" — Jakopo sname pipo iz ust ter plune prav oblastno tja pred se. „Vsaj sem Vam rekel: ženska, ta nesrečna ženska. Slaba ženska v hišo, sreča pa iz hiše. Tako je bilo in tako bo na veke." »Vrag jih vzemi....." zarentačil je gori omenjeni, konec mize sedeči kmet ter zakrožil o „babah" nekoliko tako robatih, da jih ni smeti tu ponavljati. „Tiho bodi Jurij ; tvoja jo že pridna in dobra, da bi le bilo vse take! — S tako žensko se že da živeti." — pripomnil mu je sosed ironično ; zbadali so radi Jurija, ker so vedeli, da ga žena prav nečloveški tiranizuje. „Povej no Jakope, — saj Bi rekel, da bodeš povedal — kako je vender prišla nesreča v Zakotnikovo hišo !u — silil je Jurij v Jakopeta hoteč prav diplomatiški odvrniti pogovor od hude ženo svoje. Vedel je dobro, da sicer ne bodo nehali, iz njega norce briti. Ubogi Jurij! bilje tarča, v katero so vsi radi streljali. (Dalje prih.) katero zahtevajo Čehi, so dokončali. Čuje se, da Nemci so pritrdili tej želji, ako s tem ue bodo pomnožili čeških maudatov. Sedaj se vršo pogajanja o justičnih stvareh. Ako se bode dosegel ugoden vspeh, izdala bode vlada po vseh poverjenikih potrjeno poročilo o konferencah. V ogrskem državnem zboru obravnava se proračun trgovinskega mi-nisterstva. Trgovinski minister obljubil je v svojem govoru, da bode gledala vlada, da se vse potrebščine države pokrijejo, kolikor moči, po domaeej industriji. Časopisje naj bi delalo na to, da občinstvo kupuje le domače izdelke. Trudil se bode, da so pospeši obrtni poduk in takim načinom podpre obrtni stan. Vlada vrši vestno svoj poklic. „Železna vrata" bodo se kmalu regulirala. Nadalje je odgovoril minister na interpelacijo Apponyi-ja, da je elaborat o zavarovanju bolnikov pripravljen; pra-šanje glede zavarovanja pri nezgodah se pa študira, Z prašanjem posvečevanj nedelj baviti se če minister, a priznava, da on temu ni posebno prijazen. Število ogrskih ladij na Donavi čejo pomnožiti. Proračun se je potem vzprejel. O ogrskih razmerah piše „Obzor" : Ko je ministerski predsednik Tisza nedavno govoril pred svojimi somišljeniki, bil je lev, ko pa je govoril v državnem zboru pred protivniki, bil je blag golob. Zasedanje bode burno, šo burnejŠe, nego so bila poprešnja. Opozicija nadvladuje položaj v zbornici; stanje nastalo jo neznosno. Zagrebški uradni list objavlja naredbo glede izvršitve postave o odkupu regalij. Rok za napovedbe traja do 28. februvarja. Vnanje države. Govore zopet, da se bodo ruski prestolonaslednik zaročil z nemško princeso Margarito in da bode ta lo prestopila k pravoslavnoj veri. Srbski r a z k r a I j Milan biva nekda v Monte Karlo, kjer se stekajo igralci celega sveta. Mož jo je vendar enkrat pogodil: za tnin je on, tam naj tudi ostane. Mej srbskim d i p 1 o m a t i š k i m o s o b j e m zvršilo se je več prememb. Umirovljeni bo poslaniki Bogičevič, Mari-novič in Kristič — potem prejšnji tržaški konsul Zankovič. Na Kreti hudo vre. Vsi predsedniki sodišč dali so svojo ostavko. Predsednika sodišča v Kaneji jo pa guverner Šakir Paša dal zapreti. To je torej tisto „humanno" postopanje turškega guvernerja! Pruski deželni zbor odprli so dne 15. t. m. po državnem tajniku Biitti-ohorju. Za volitve v nemški državni zbor pripravljajo se vso stranke. Boj bode hud in ne bode imel Bizmark tako lahko stanje, kakor pri prejanih volitvah, ko je interpeloval na rodoljubjo nemškega naroda in označil vsakega veleizdajalcera, koji bo jo njemu po robu postavljal, kajti — tako je grozeč žugal — država nemška je v nevarnosti in vojska pred vratmi. O svojem Času poročali so razni listi, da se hoče francoske republike predsednik v Metzu sestati z nemškim cosarjem. Vslod te vesti stavil bode poslanec Gerville-Heache interpelacijo. Jedni mislijo, da ministerstvo niti ne bode odgovorilo na to interpelacijo, drugi zopet, da predsednik Carnot sam želi debate ; zadnje vestij se pa glase, daje Ger-ville umaknil interpelacijo. Francoska poslanska zbornica volila je zopet Floqueta svojim predsednikom. Italijanski irredentaši jeli so so zopet gibati in snujejo nove manifestacije. Imbriani midi interpelirati Cri-api-ja radi odnočajev mej Italijo in Avstrijo. Kakor »Obzor* javlja, bilo je te dni živahno dopisovanje med Rimom in Dunajem. Stanje italijnskih financij je kaj žalostno. Iz sledečega pregleda vidi se, kako so je finančno stanje boljšalo in potem vsled zveze z Nemčijo zopet slabšalo. 1873. leta bilo je primankljaja 101 milijon frankov, 1874. leta 60 milijonov frankov, 1875. leta napravili so ravnotežje po zaslugi bivšega finančnega ministra Sella. 1881. leta bilo je prt bitka 51 milijonov. 1884. leta bilo je že zopet 4 milijone primanjkljaja. Danes pa znaša primanjkljaj 340 milijonov frankov, od katorih se pa porabi samo 48 milijonov za kulturno in pravosodne namene. Glede an gle ž k o-portugal s k e g a konflikta stavila je angležka vlada jako oster ultimatum. Celo „Neue Freie Presse" priznava, da je postopanje Angležke brezobzirno in brutalno. V Lizboni je strašno razburjenje in je nastala rabuka. Ministerstvo je odstopilo. Množica je kričala: dol z Angležko, živio Šerpa Pinto ! Napis z angležkega konsulata so strgali. Tudi italijanski listi obsojajo Angležko. Španskemu kralju ho stanje boljša in bode gotovo ozdravel, ako se ne pripeti kaj nepričakovanega. V španskem parlamentu bila je 11. t. m. monarhistiška manifestacija, ter so živahno izražali sočutje svoje do kraljice. DOPISI. Iz spodnje okolice, dno 10. januvarja. (Narodni denarni zavod v Trstu). (Konac). Ne mudimo časa, da ta ideja v drugič ne zaspi! Gotovo so mej nami tržaškimi Slovenci možaki, kateri o stvari resno mislijo; te prosimo: na dnn n predlogom ! Če žo imamo mej nami močna in važna družtva, kakor nikjer po Slovenskem, napravimo si pač lehko še nnš lastni narodni denarni zavod. „Domača roba je najboljša" pravi pregovor. Napravimo si torej lastni domači denarni zavod, o katerem bi mogli reči, da nam bolj ugaja, nego vsi drugi jednaki, ptuji zavodi. Ne zanašajiuo so na prihodnost, ne odlašajmo, kakor smo odlašali do sedaj, kajti vsaka stvar ima Bvojo vrednost, ako jo zvršimo, dokler jo pravi čas za to, ne pa prepozno. No hoteli bi več slišati praznih izgovorov : „počakajmo, bo že bolji, ko se vladi od-pro očij" ali pa „sprememba se bo že zvr-šila, Če ne učnkatno mi, pa naši otroci". Taki izgovori ne služijo v drugo, nego, da prikrivajo našo nedelalnost. Zapomnimo si: ako si no bodemo sami pomagali, nam ne bode nikdo drugi pomagal. — Namesto roki križem držeč čakati, da nam kaka skrivna, čudotvorna moč predrugači osodo našo, postavi naj se vsak domačin na noge ter naj delujo po svojih močeh ! Skušnje — in teh jim imamo obilo — morale bi vsacega izmed nas že davno spametovati in do preverjenja dovesti, da Slovenci moramo 1 o sami biti svoje sreče kovač. Predno zaključimo, prosimo še enkrat naj" iskrenejŠo vao ono gospodo v mestu in okolici, katera ima sredstva in zmožnosti za to, da se začne resno pečati z ustanovitvo narodnega denarnega zavoda v Trstu. Ako bodo ugodili tej našej rodoljubne] želji, ponosno čemo kazati na nje : glejte jih, graditelje najnovejše naše narodne trdnjave. »X.". Domače vesti. Presvitll cesar je podaril o priliki svojega zadnjega bivanja v Miramare 200 gld. za ubožne v Trstu. Odlikovanje. Presv. cesar je podelil red železne krone III. reda namostniškemu Bovetniku v Trstu grofu Giovanelli-Gerst-burg. Cesarska novoletna darila. Naš cesar podaril jo za novo leto nemškemu cesarju, italijanskemu kralju in ruskemu caru vsakemu po 10000 viržink najboljše sorte. Veselilo bi nas, ako bi smeli ta darila smatrati kot sigurno znamenje bratskega pobratimstva in kot garancijo za bodoči dolgi, dolgi mir. Za možko podružnico sv. Cirila in Metoda V Trstu nabralo se je 2. janu-varja v gostilni „pri Abondanci" 50 nvč. — Neimenovani gospod je podaril v isti namen na dan obletnice smrti svoje ranjke matere for. 5. — Isti gospod je podaril še dva gold., ker je rešil svoj posojeni denar. Ženskej podružnici sv. Cirila in Metoda V Trstu podarila je gospa Franja Sinkovič 1 gld., gospod V. 2 gld. 76 kr. in gospa D. 95 kr. Velika veselica okoličanskih pevskih družtev „AdrijeM, „Velesila", „Zarja" bode, kakor smo večkrat javili, nocoj. Soditi po pripravah, obeea biti kaj velikanskega. Brez dvojbo pridejo nocoj vsi okoličanski rodoljubi k tej veselici. Povabili so so tudi drugi tržaški dostojanstveniki in rodoljubi. Nikdo naj tedaj ne izostane. Včerajšnja „Politik" opozarja osrednjo vlado z jako iskrenimi besedami, da naj ae v očigled češko-nemških pogajanj spomni tudi primorskih Slovencev in jim pripomore do jednakopravnosti. „Slovenski Narod" je ponatisnil dva naša članka o tržaških razmerah. Mi smo odličnemu slovenskemu listu hvalo dolžni, da seznanja širje slovensko občinstvo z našimi odnošaji. Tem načinom podajemo prvakom našim pristnih podatkov in vzbujamo zanimanje colega slovenskega naroda in tudi drugih slovanskih plemen za prevažno našo pozicijo ob morji adrijanskem. Uprav sedaj pletejo se pri nas interesantno stvari, katere bodo prvega gospoda v Trstu, predno si jo mislil, do tja dotirale, da bode moral z nedvomljivimi dejanji pokazati svojo pravo barvo. V prvej vrsti pa uprav v tem trenutku prosimo našo državne poslance in vse one gospode, katerim gre v nas prva beseda, da no izpuste Trsta iz svojega vida ! Seja mestnega svetovalstva. Na dnevnem redu jo bil mej drugim tudi predlog mestne delegacije, kako bi bilo Častiti spomin pokojnega Revere. Vlado je zastopal baron Conrad, Perovodja prečita daljše poročilo. Mestna delegacija odposlala jo drn. Hortisa v Rim k pogrebu Revere kot zastopnika mesta tržaškega in mu naročila, da stori pripravne korake glede prepeljanja ostankov pokojnika v njega rojstno mesto: Trst. Sklenila je tudi mestna delegacija, da se postavi pokojniku spomenik. Predno prične debata, oglasi se dr. d' Angeli k besedi, da manjšina mestne delegacije meni, da je treba ostati pri prvotnem sklepu, ter delati na to, da so prepoved vladina razveljavi. Predlaga torej 1. da se sklene prepeljati ostanke Revcre-jeve v Trst; 2. eksekutivi bo naroča, da stori potrebno, da vlada razveljavi svojo prepoved ; 3. predsed-ništvu se naroči, da javi rimskemu municipiju o prepovedi, proseč, da ta municipij »ačasno hrani truplo Revere; 4. da so postavi pokojniku monument in 5. da se voli poseben odsek za napravo spomenika. (Živo odobravanje). Podpredsednik dr. M. Luzzntto sklada se povsem s predgovor n i k o m. Predlogi d' Angeli-ja se v s p r e j m o z veliko večino in se volijo v dotični odsek dra. d1 A n g e 1 i. dr. Per van oglu in dr. R i g h e 11 i. Galerija jo bila natlačeno polna in jo viharno dernonstrovala. O stvari čemo govoriti v priliodnjej številki. Slovanska čitalnica naznanja svojim članom, da bode v soboto 25. t. m. tombola in ples. Veliki ples telovadnega družtva »Tržaški Sokol" v nedeljo dne 26. ja-nuv«.rja. Kakor so sliši delajo se za plos „Sokola" velike priprave. Odbor je preakrbel izvrstno vojaško godbo. Lepa redutna dvorana bode posebno okinčana. Že sedaj razpošiljajo se posebna povabila udom. Udje imajo pravico povabiti goste, za katere^ pa dobijo pri odboru družtva posebne ustopnice. Plesi tega družtva so navadno izredno lepi, a to leto obeča biti kaj posebnega. Odboru ni bilo žal truda in stroškov, samo da svojim udom u streže. Družtvu „Zarja" sta darovala še g. II. V. in nek drug gospod po 1 gold. Hvala! Influenca v Trstu. Kakor je soditi, bode ta nesrečna obiskovalka kmalu zapustila naše mesto. Začetkoma je nastopila jako rfevarno ter se urno širila po mestu in okolici. Smrtna navadno sicer ni bila, vendar je pa videti slabe posledice, ki jih je puščala za seboj. Izkaz umrlih nam jasno kaže, da je že marisikdo umrl za boleznimi, ki navadno slede influenci. Ob zimskem Času jih navadno umre v Trstu vsak teden od 70 do 90. Od 23. decembra do 4. januvarja je bilo pa letos 129 slučajev smrti; od 4. do 11. januvarja pa 155 slučajev. Največ jih je umrlo za plučnico. Tržaška trgovinska zbornica izvolila je barona R e i n e 11 a svojim predsednikom in gospoda Dime rja podpredsednikom. V borzno deputacijo voljena sta gospoda Maehlig in Didemetrio. Sredstvo proti influenci iznašla sta dr. Neckermann, župan v Celju, in njega namestnik dr. Tarbauer. V „Deutsche t \Vacht" sta objavila namreč sledečo iz-'javo: „Pri vladajoči influenci je nezdravo 1 vsako prehlajenje glave, radi česar je tudi ' opustiti navadni pozdrav s klobukom. Izjavljava tedaj, da bodeva v prihodnje po-I zdravljala in odzdravljala po vojaški ter isto priporočava tudi drugim*. Prava influenca tiči tedaj v klobuku, j Hrvatski jezik V Istri. Zagrebška trgovinska in obrtniška zbornica razposlala je vsim uradom in občinskim poglavarstvom, pri katerih se sme nadejati poznanje hrvatskega jezika, neko okrožnico, tičočo se nje organa „Obrtnika*. To okrož-: nico poslala je tudi županstvu v Poreču. To županstvo vrnilo je okrožnico neodprto z napisom : respinto. Trgovinska zbornica pritožila se je do namestništva v Trstu, a dobila od rečenega županstva italjansko pisani odgovor, da se ne moro vstreči prošnji, ker one učilnice, katerim so je piiporočal list, ne poznajo „tega jezik a". Gospoda naj le malo potrpe, čas ni tako daleč, ko bodo tudi oni razumeli „ta jezik". Knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda. Došel nam je IV. zvezek 1. knjižice, ob-sezajoč jako mnogovrstno in poučno berilo. 1 „Slovanski Svet", b. privatnega dopisa doznajemo, da bodo ta list letos do-našal razprave o zgodovinskem pravu Slovencev. Ti članki bodo izveatno zanimivali vse slovenske razumnike. „Učiteljski Tovariš*. Došla nam je 2 številka tega izbornega učitel jskega lista. Natečaj. Glavarstvo občine Volosko razpisuje natečaj za policijskoga stražnika v Opatiji. Plača 420 gld. na leto in obleka. Prosilci morajo znati hrvatski (ali slovenski), italjanski in nemški. Natančneje se lahko poizve pri vredništvu „Našo Sloge". Potres. Na Koroškem čutili so dne 11. t. m. precej hud potres. Statistika samomorov. Na Dunaju je bilo minolo loto 366 samomorov; vsakdan je namreč poprečno jedna oseba storila konec svojemu živonju. Leta 1888 je bilo 345 in 1887 leta 341 samomorov. Kakor ; se vidi, ta novodobna kuga očitno napreduje. Izmed samomorilcev je bilo četrtina ženskih. Žalostno. S Slapa na Vipavskem pišejo „Slovenskemu Narodu", da jo vzbudila vest o preraeščenju okrajnega glavarja Sclnvarza i/. Postojine v Novomosto občo radost in da se že veselo miru, kakoršnega so imeli pod njegovim prednikom. Radi verjamemo to. Uprav dogodki, ki so se vršili nekaj časa sem v obsežju postojinskega okrajnega glavarstva, kažejo nam, kako neizrečeno zgreše nekateri gospodje — dasi so sicer razsodni in istinito rodoljubni možje; poštenjaki od nog do ghive — ker se dajo na led zvabiti prisiljeno-prijaznitn besedam kakega oblastneža, o katerem bi morali vedeti, da ni prijazen narodnim našim naporom. Mnogo senzacionalnega dogodilo se je v postojinRkem okrajnem glavarstvu, kar bi so pa gotovo ne bilo dogodilo, da je v Postojini sedel met>to Sclnvarza kak — O 1 o b o č n i k. Darov za SV. Očeta nabralo se je v letu 1889. 3 milijone frankov, in sicer v Avstriji 400.000, v Italiji 355.000, na Francoskem 350.000, na Španskem 200.000, na Nemškem 180.000, v Portugalskem 150.000, v Trskej 130.000, v Belgiji 105.000, v Rumeniji 100.000, na Angležkem 95.000, na Polskem 85.000, v Švici 55.000, v se-vernej Ameriki 285.000, v južne j Ameriki | 300.000, v Afriki 95.000, v Aziji 100.000, (v Avstraliji, na Pruskem in v Skandinaviji 100.000. Na Turškem, Črnogorskem, Grškem in v Srbiji se ni nabralo skoro nič. — Izvoz dog za sode. Izvoz dog čez Reke in Trst dosegel je v letu 1889, velike dimenzije. Izvozilo se jih je 61'20 milijonov in sicer čez Reko 48-25 milijonov, čez Trst 12-95 milijonov. Do leta 1 1887. izvozilo se je dog poprečno vsako j leto 40 milijonov, 1887. leta 51.61 milijonov in leta 1888. pa 54-54 milijonov. Osobito raste izvoz v Francijo in Italijo, in sicer via Trat, kjer jo vedno ^ dosta in cenili priložnosti za prevoz, na kar posebno opozarjamo naše eksporterje. Izneveril je meBtni tajnik v Rimu, advokat Baldachini 200.000 lir, katera ^ svota je bila last mestnega ubožnega zaklada. Izneverjati je začel leta 1881. Po-(rabljal je vse zase, a vknjiževal je kot izdano za namene ubožcev. Menimo pa, da kontrola nikakor ni mogla biti uzorna. Goptaks in trpvniske stvari. O Škodljivih mrčcsili. Dno 25. novembra 1889. je potovalni učitelj, gosp. Cotič, predaval v občinskej dvorani v Materiji o napravi gnoja, živinoreji, napravi hlevov za govejo živino itd. Koncem tega predavanja posvetovali smo se o raznih kmetijskih stvareh, osobito o škodljivih mrčesih, kateri ugonob-ljajo cvetje na češnjah, češpljah in drugem sadnem drevju. Mnogi no vedo, kako so zove ta mrčes. Ta mrčes so zove: mali z m r z I i k a r, katerimu tudi mali zimski padec pravimo. Ta mrčes je našemu sadnomu drevju najhujši neprijatelj. Po volji so mu vsa sadna drevesa, posebno pa črešnje, hruške, jablano, češplje in orehi. Gorjo vrtu, kjer se je udomačil zmrzlikar in mu človek ne u«tavi škodljivega dela. Gola, kakor metle, stoje potem drevesa sredi poletja in ako se to ponavlja, morajo usahniti. Kakor pri čudaku je tudi pri zmrzltkarji vnanjost obeh spolov zelo različna. Samec ima štiri popolnoma razvita krila, ki so sivkasta ali rujavkasto zamazana. Poprečne, valovite temne proge so več ali manj zabrisane, toda na prednjih krilih zmiraui očitneše, nego na zadnjih. Siva samica ima debelejši in krajši zadek in no more leteti. Ta metulj se prikaže jako pozno v jeseni in celo začetkom zimo, ko so mrazovi že davno vso drugo golazen pognali v zimska skrivališča. Meseca novembra ali celo decembra pririje iz zemlje ter se zaplodi. Samec Bedi ob dnevi z razgrnjenimi krili na kacem deblu ali na tleh, a zvečer leta okoli. Samica pa so napoti do najhližnjega drevesa, zleze v vrh in za nekoliko dni začne na popke polagati posamična jajca ; vseh skupaj čez dve sto. Nekoliko toplih pomladnih dni zadostuje, da se izvali gosevmoa, ki se takoj zavrta v popek (betek) in ga začne razjedati. Posebno škodljiv je ta mrčes pri hladnem vremenu, ko so popki lo počasi razvijajo in so torej že večinoma pokončani, predno bi se mogli razpihniti. Gosenice so sprva sive in črnoglave, in postanejo pozneje bolj in bolj zelene. Dorasle so zelene, belkasto ali rumenkasto progaste ter imajo sviti« -rujavo glavo. Kadar hodijo, predejo tenke niti za »oboj, zato tudi no padajo na tla, ako drevo streseš, pač se spuste ob niti navzdol ; ko pa ne čutijo več nevarnosti, splezajo po istej niti hitro zopet nazaj, od koder so prišle. Ko so doraslo — kar so navadno zgodi šo pred koncem maja — spuščajo se ob takej niti na zemljo, v katerej so potem preobrazujejo v jasno-rujavkaste bube. Iz teh se izmuzajo metulji, kakor je bilo zgoraj žo povedano, prav pozno pod zimo. Zmrzlikar j a jo treba na vse pre-tego preganjati in zatirati. Ako Hi vzpo-tuladi na kacem drevesu opazil zmrzlikarjevo gosenico, tedaj moraš na jesen, — če no prej, vsaj oktobra meseca, — zemljo okoli drevesa čevelj na globoko prekopati in prometati. S tem si pokopal bube, ki tiče le plitvo pod zemljo, tako globoko, da metulj no bode mogel pririti na vrh. Zato jo tudi dobro, ako prekopano zemljo čvrsto potepaš ali s tolkačem zbiješ. S tem pa delo še ni pri kraji. No smemo misliti, da smo s prvim delom zatrli vse metulje; nekoliko jih bode ven-der-lo izlezlo; tem pa moramo ubraniti, da ne pridejo na drevje. Samcem sicer tega ne moreš ubraniti in tudi ni treba ; zadovoljen bodi, ako si samicam z a p r 1 po t. To pa ni tako težko, ker vemo, da samica ne more leteti. Ako napraviš okoli drevesa s kako mažo kolobar, katerega zmrzlikarjevo samico ne morejo prekoračiti, ker so so na lepkem mazilu ulovile, rešil si h stein drevo škodljive zalege. Ob enem imaš v rokah vso te samice in jih lehko pokončaš. Drevesa samega mazati ti no bi svetovali, temveč naredi od močnega papirja štiri palce (II cm.) širok pas, namaži ga z lepko mažo in preveži ga okoli debla tako visoko, kakor ti je najbolj priročno. Vezeš ga lehko ali spodaj ali pa tudi zgoraj. Ako si ga vezal spodaj, mora biti namnzana zvunanja stran, ako ga pa vežeš zgoraj, potem naj bodo pomazana stran navznoter obrnjena. Veži pa tako ali tako, pazi dobro, da se pas tesno oprijemlje debla, ker sicer bi ti zmrzlikarica prilezla spodaj. Ako jo todaj skorja zelo rai kava, izgladi jo nekoliko z nožem ali pa zamaži z ilovico vse raze. Pas napravi že v prvej polovici oktobra in ostane naj dva meseca. V tem se pa vočkrat prepričaj, ali jo maža šo dovolj lepka ali ne. Ako ni več zadosti lepka, moraš jo ponoviti. Pri tej priliki odstrani vso ujete zmrzlikarje, naj bodo mrtvi ali živi, ker bi ti sicer napravili nekak most, preko katerega bi drugi korakali na drevo. Ta ali ona samica, videča da ne more priti čez mažo, odloži v stiski svoja jajca na deblo pod pasom. Zato ne bode napačno, ako v prvoj spomladi spodnji kos debla dobro namažeš z apnom ali ilovico ter tako zatareš zalego. Pas naj estano kako dva mesca na deblu, še bolje pa je, ako ga pustiš do pomladi ; če si ga prej odvzel, zamaži in preveži ga takrat z nova. Obtorej namreč lazijo na deblo vsakovrstni mrčofli, zlasti c v e t o d e r i, in ti vsi obtiče na lepkej prevlaki in ne morejo dalje. Takisto so polove tudi vso zmrzlikarjevo gosenice, ako so je vendar katera izvalila iz jajc, položenih pod pasom. Sploh se ta naprava ne more dosti pre-hvaliti. Lo poskusite enkrat in uverite se, da bo mali trud dobro poplačen. (Konec prih.) Listnica uredništva: Oosp. dnpošiljstelju iz Muterijo: llvnla! SUe nam včasih tudi o drugih stvareh. Tržno poročilo. Cene »e razumo, kakor se prodaje na debelo blag) za gotor denar). C«na od far. do for. Kava Mocca....... 100 K. 134 — 1:16.— Rio biser jako lina g — .— Java n , „ 19 >16.- 118.— Santos tina..... 107,- 108.— „ srednja . . . „ lo^. - 104. - Oaatemaln..... n 115.— 117.- Portorieco..... n i 30. - San -fago de Cuba . • 134.- 130.- Cevlon plant. fina . • 13?. — 1M4. — Java Malung. zelena # 116.- 118.- C'ampinas .... * —. - —. - Kio oprana . . . • -- — .- * bna ...... 1» 106.- 108.- „ srednja . . . . II 102.— 103.— OMsla-lignea v zabojih . II 31.- 31.5 J Kacisov cvet..... * 420.- 430.— Ingfcer Bengal...... n 21 — 22.- Papar 8ingapore..... 11 74.- 75 - Penang ...... # 50.— 58.- Batavia...... n 60.— 67,- Piment Jamaika..... II 39.- 40.- Petrolej ruski v sodih . . IUU K. 7.75 8,- „ v zabojih . n 10.2") 10.50 Ulje bombažno amerik. . It 36.- H7.— Lecce jedilno j. f. gar. n 42.— 43 - dahuat. s certifikat. . M 42.- 43.- namizno M.S.A.j.f. gar. K 5;i- 5i.- Aix Vierge .... „ fino..... » 64 — 66. - II HO — H2.— Božici pulješki ..... » 8.- 8.50 dalmat. s cert. . . » — —.— Smokva pulješke v sodih . —. — — .— „ v vencih . 11 13.- 13 50 Limoni Mesina...... zaboj 4.— 4.50 Pomeranča sicilijanske . . ii 4 50 n. - Handlji Bari I.a..... 100 K. 94— 95.- dulm I.a, s cert. n 9ci.— 100.- Plgnolli......... t! 7<'.- 71.- BiŽ italij. najlineji . . . . * 18.- 19. „ srednji . . . . 1» 16.50 17.- Rangoon eitra .... n 15.75 —. — I.a..... H 13.75 14.— Il.a .... a 12 50 12.75 Sultacina dobre vrsti . . » 36.— 38.- Suho grozdja (opaia) . . . n 18.- 19.20 Ctfcets......... * 20.- 22. - Slaniki Vannouth I.a . . . sod 10 50 11.- Polenovke s redne velikosti » 38.- —. - velike..... K —.— —. - Sladkor centrifug, v vrečah certifisk. . . . 100 K. 32.- 32.25 ra^ldoks...... . n 9 75 —. — Mandoloni..... n 8.25 —. — Hvetlorudedi .... * 9- —• — teninorudeči .... n 8.75 - .— bohinjski...... * 9.75 — kanarček ...... B 9.75 — .— beli, veliki .... II 7.50 8.- zeleni, dolgi .... II —.— — „ okrogli . . . S —. - — .— mešani, štajerski . . n 7.- 7.25 Masi: . ........ n 9u.— 92 - Seno konjsko....... n 2.10 3.00 „ volovsko ...... n 2.20 3.20 Slama ......... ti o. 3.60 Dunajska borsa 11 januvarja. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld , v »rebru — — — „ Zlata renta — — — — — — — — r 5°/0 avstrijska renta — — — — — „ Delnice narodno banke — — - — „ Kreditne delnice — — London 10 lir Hterlin--— — — Francoski napoleondori — — — — C. kr. cekini — — — — — — — Nemške mark« — — — — — — — £8.15 fcS 35 110.85 1U 1.90 --- n 93 ---„ 8.'5 25 117,90 9 33 5.55 57 00 Že nitbena ponudba. 30 letni obrtnik želi se poročiti z gospodičino ali vdovo (Slovenko), katera nnj bi imela nekoliko sto goldinarjev premoženju. — Pisma naj se pošiljajo : Reka, poste-restante, A. N. 000. do 15. januvarja. 4 — -t Podpisani naznanja si. občinstvu, da je odprl v via delle Poste št. 8. MLEKilRIJO v kateri se bode prodajalo vsak dan friŠno mleko iz St. Petra in Krasa po 12 novč. liter ; kdor vzame več od 20 litrov dobi liter po 11 novč. Trst meseca januvarja 1890. 2—8 Franc Geržina. FILI^ALKA c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci 7.a vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonlh na 4-dnevni odkaz 3°i„ „ | 30-dnevni odkaz 2°/n . 8- „ 3"/,% a.mese8ni , 21/«0', ««- - »v/o - . 27,% Vrednostnim papirjem, elasečim na nnpaleone, kateri »e nahajajo v okrogli pripozna ne doto borestna tarifa na temelju odpovedi od 17. novembra. 21. novembra in 13 decembra. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto. V napoleonlh brez obresti Nakaznice za Dunaj, Prago, PeSto, Brno, Ltov, Reko, kakor za Zagreb, A rad, Bozen. Gradec, Hermanstadt. Inomost, Celovec, in Ljubljano— brez troškova Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24 — 2 pri odbitku 1 °/00 provizije. Predujmi. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu nI i v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti obresti po pogodbi, Uložki v polirano. Sprejemajo so v pobrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovni itd — po pogodbi. Trst, 13. novembra 1888. 2 2-1 Pošilja blago dobro epravljeuo in poštnini «rosto 1 Zahvala. Vsiui prijateljem in znancem, ve-lečastnim gg. duhovnikom, gg. c. kr. uradnikom, kakor tudi občinskim <*la-varjem in njih gg. uradnikom, vele-du.^nim gospem dariteljicatu dragocenih krasnih vencev, sploh vsem, kateri so se tako velikobrojno vdeležili pogreba nase ljubljene sestre EVDOKSIJE ter skazali sočutje o najincj velikej nesreči, izrekavi svojo globoko zahvalo. Sežana 14. januvarja 1890. Genovefa in Evfemija Mahorčid. Teodor Slabanja srebrni* v Gorici, ulica Morclli it. 17, priporoča se vljudno pri visoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše obliko, kot: monstranc, kelihov itd. itd. po najnižji ceni. Stare reči popravi, ter jih V ognji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje radovoljno odgovarja. 21—3 Pošilja blago iobro spravljeno in poštnine prosto! 15—9 čudežnim Z novo izumljenim žepnim mikroskopom povekgana. vidi so vsaka stvar 500 krat povekitana. Po treben jo torej za vsakega trgovca, učitelja, di jaka, da celo za vsako hišno gospodarstvo ker se more ž njim preiskovati jedij in pijače Pride-j ..u u j tud i lupa, katera vrlo dobro služi kratkovidnim. Komad stane samo 1 g!. 25 kr. proti gotovini ali po postnem povfiotju. I). KLEKNER zj a v a. Podpisani naznanja Sv. Ivunčanom da od 2. februvarja 1890. naprej nikakor ne vsprejme več časti občinskega starešine. Zahvaljuje se zajedno na dozdaj skazunem mu zaupanju. Sv. Ivan, 15. januvarja 1890. Janez Marija Hrovatin. Lastnik pol. družtvo „Edinost". Osem svetinj. Najboljše ročne Be 1., 2. in 3. vrstami tipk, orke-ster-harmonike z jeklenimi gla sili in usnjatim inehoni, lastnega izdelka, kakor tudi glasbila vseh vrst: vijoline, citre, piščule, klarinete, trompete, lajne, orgijice y, ok retalom, ustne harmonike, okarine, lajniee, uristone, or-gljice za ptice, albumi z godljo, kozarce za pivo in vino, necuserjo sa dame z glusbilom itd. v tvornici harmonik 15—20 Ivana N. Trimmel-a na Dunaji, VIL, Kaisefstrassc 74. Ceniki zastonj in poštnine prosti. Vozili listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LlNIEtt iz Antverpena direktno v Nei-Jork & Filadelfijo koncesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovatii zastop 9—42 Ludwig Wielieh na Dunaju. IV \Veyringergasae 17, ali pri Josip-ii Strasser-u Speditions bureau fiir die k. k. Staats-bnlmen in Innsbruck. K W IZBE koruebnršk živinoredilni prašek za konje, govejoživino in ovce. Ako so daje živini redno živinorejn prašek, jo vnled mnogoletne izkušnje izvrstno sredstvo proti slabemu teku, mol-ženji krvi in za izboljšanje mleka. Cena mali škatljici 35 kr„ veliki 70 kr. Kwizde krepčajočn krma za konje in govedo za brzo pomoč onemogle živine in pospeševanje reje. — V zabojih po 6 in 3 gld. in omotih po 30 kr. Kwizde svinjski prašek za pospeševanje reje in brzo pomoč onemogle živine. — 1 veliki omot gld. 1.28, mali 63 kr. Pristno se dobi po vseh lekarnah in pro-dajalnicah mirodij avstr.-og. monarhije. Da se varuje pomot, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva o kupovanji teh sredstev vedno K vri zde preparate in pa se pazi na gorenjo varnostno znamko. Pošilja se po pošti proti povzetji vsak dan po glavnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg pri Dunaju Fran/ J oh. Kwizda, c. kr avstrijski in kralj, ruinunski dvorni dobavitelj za živinozdravniške preparate. Nezaslišano začudenje 15 — 9 vzbudil je The Patent „Darning „Weawer" aparat za krpanje (Stopf-apparat.) Vsak otrok ga lahko rabi. Na parižkoj izložbi bilo je predanih 330.000 koin Ta naprava je patontovana po vseh dolih sveta od jedne ameriške družbe. — Krpa vso vrste blaga in tkanine, srajco za lovce, nogovlce, perilo itd., da se vidi vse kakor novo. V vsej Ameriki in na Angežkcm, tako tuili na Dunaj' je ni hiše, v kateerj se ne bi našlo izvrstno to, pre-koristne naprave. Razširila so bode mej ves ci-vilizovani svet, znto pa naj so slavno občinstvo požuri, da si jo naroči, dokler jih je dosta v zalogi. Komad stane 2 gold. proti kasi ali po poštnem povzetju za vse dežele monarhije, ltnzpošiljavni zavod : Schimdt,AViei],Margarethen. Slučaj!! Vsled zapoznele sSzone mi je bilo mogoče, nakupiti celo zalogo jedne velike fabrike za ogrtače (UmhRngttlcher-fabrik): mogoče mi je torej ponuditi vsnki dami jeden velik, dobel ln goruk ogrtač za čudežno nizko ceno 1 gld. 35 kr. a. v. Ti povsem moderni ogrtač morejo so dobiti v treh barvah (svitle srednjo barve ali temne); obrobljeni so z finimi franžami, temno borduro in so dolgi en meter ln pol. široki pa tudi en meter in pol. To je pač največji ogrtač. — Razpošilja razpošiljam! zavod. Exporthaus ^ ^ D. KLEKNER Wien, I., Postgasse 20. SJTJJKUNTO razpošilja proti gotovini ali poj povzetju po prav nizkih cenah I in samo dobre kakovosti : 3.10 in. dolg z a 1. obleko f !t 10 "•J" ti r> » n »i 8.10 » « .. „ ^ n n n n lino 3.10 „ „ 3.10 „ r 2.10 „ , 2.10 „ „ 2.10 „ „ 8.10 , , i m.loden 3.50 f. 4 901 f. 7. f. 12- w prav lino T 16.— vrh. suk. lino f. <>.— „ prav lino f. 8- — zimsko suknjo f. 5 — „ lino f. 9.— 135 ctm. širok f. 2.50 | Tuelifaliriks-Lager 15-15 FBIEDEICH BRUNNER, Itriinn Friililichgasse 3. Uzorci bre/nlačiio in franko. s Oi fl' z> n U r n S "S Zaloga pohištva iz Dunajske "tovarne Ignacij Kron popolnimi opravami za prodajo proti popolnem TRST, ulica al Teatro štev. 3. bila je vnovič preskrbljena spalnice in |ediln- sobo, lastni izdelki, v najnovejšem slogu in poroštvu za kakovost in po neizmerno nizkih cenah, pristoja tudij I pohištvo za spalnico, staro-nem. slogu i/, svitlo orohonine gl. 25.">1 bogato za odlično j I „ „ baroko „ „ „ , 2H5 narez- dr užine l I „ za jed. sobo, „ „ , 38l)J Ijuno V zalogi so dobiva zmirom tudi mnogo prostornega pohištva, ali trdno delauega in po jak<» nizkej ceni. Itadi pomanjkanja prostora, zaloga železnega pohištva se jo izdatno skrčila in do novo razpolago, so bode prodajalo po tovarniških cenah. Ceniki ho na zahtovanjo poSiljajo po deželi franko in brezplačno. Izdajatelj in odgovorni urednik Mikota. Čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu, JEDINU SLAVENSKU TISKAHU U TRSTU lata prima i obavlja svaku naručbu bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla te proporuea se osobito za ove vrati tis-kanio kao n. pr.: za župne urede, okružnice, račune, list. artiju i zavitke s napisom, preporućne karte, posjetnloe, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne skrižaljke, Izpovjedne cedulje, knjige Itd. Uvjerava ho p. n. občinstvo,